EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.6.2021

SWD(2021) 167 final

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

POSVETOVANJE Z DELEŽNIKI – ZBIRNO POROČILO

Spremni dokument

k Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij

Dolgoročna vizija za podeželska območja – Za močnejša, povezana, odporna in uspešna podeželska območja do leta 2040

{COM(2021) 345 final} - {SWD(2021) 166 final}

1. UVOD: CILJI IN DELEŽNIKI 

V tem poročilu so predstavljeni rezultati različnih sklopov posvetovanja, izvedenih v podporo sporočilu z naslovom „Dolgoročna vizija za podeželska območja EU – Za opolnomočena, povezana, odporna in uspešna podeželska območja“. Potreba po oblikovanju dolgoročne vizije za podeželska območja je bila poudarjena v političnih smernicah predsednice von der Leyen in v njenih poslanicah podpredsednici Šuica (demokracija in demografija), komisarju Wojciechowskemu (kmetijstvo) in komisarki Ferreira (kohezija in reforme).

Javno posvetovanje je bilo, kot sestavni del prednostne naloge Komisije Ursule von der Leyen „nova spodbuda za evropsko demokracijo“, usmerjeno v doseganje močne udeležbe državljanov in deležnikov, da se ocenijo prednostne naloge za (i) podeželska območja danes in (ii) podeželska območja prihodnosti.

1 Strategija posvetovanja je bila oblikovana tako, da je bila posebna pozornost namenjena ljudem, ki živijo na podeželskih območjih, ter tudi lokalnim in regionalnim organom, kot je navedeno v poslanici podpredsednici za demokracijo in demografijo Dubravki Šuica. Vrhunec posvetovanja je bil, ki je potekal na spletu med 22. in 26. marcem 2021.

Postopek je vključeval naslednje elemente posvetovanja:

Slika 1. Tokovi posvetovanja za dolgoročno vizijo za podeželska območja EU

Ti koraki posvetovanja so bili načrtovani za doseganje deležnikov, opredeljenih v popisu, izvedenem v strategiji posvetovanja, v katerem so bile opredeljene naslednje skupine:

·kmetje in njihove organizacije (na ravni EU ter na nacionalni in lokalni ravni);

·potrošniki in njihove organizacije (na ravni EU ter na nacionalni in lokalni ravni);

·zasebni sektor – višje in nižje v verigi (prehranska veriga, distribucija itd.), podeželska podjetja (na ravni EU ter na nacionalni in lokalni ravni);

·organi držav članic (vlade, parlamenti, javni organi);

·regionalni/lokalni organi;

·okoljske NVO (na ravni EU ter na nacionalni in lokalni ravni);

·druga združenja NVO in organizacije civilne družbe (na ravni EU ter na nacionalni in lokalni ravni);

·mreže za podeželje (na ravni EU ter na nacionalni in lokalni ravni);

·akademiki, strokovnjaki;

·druge zainteresirane skupine in posamezniki.

2 Posvetovanje je potekalo v okoliščinah pandemije COVID-19. Večina izmenjav in posvetovanj je z izjemo omejenega števila lokalnih dogodkov, ki so jih priredile mreže za podeželje, potekala virtualno. V okviru različnih dejavnosti posvetovanja so bile dosežene vse opredeljene skupine deležnikov.

2. METODOLOGIJA IN ORODJA 

Komisija je zbrala povratne informacije o kažipotu in spletnem javnem posvetovanju prek spletnih vprašalnikov. Povratne informacije o kažipotu so bile analizirane kvantitativno in kvalitativno za opredelitev izzivov, priložnosti in prednostnih nalog za ukrepanje. Spletno javno posvetovanje je združevalo kombinacijo zaprtih vprašanj (pri katerih so anketiranci izbrali vnaprej določene odgovore) in odprtih vprašanj (pri katerih so lahko vnesli poljuben odgovor z največ 1000 znaki na odgovor). Vprašalnik spletnega javnega posvetovanja se je osredotočil na tri glavne vidike: (i) podeželska območja danes, (ii) podeželska območja prihodnosti in (iii) upravljanje podeželskih območij.

3 4 Več vprašanj posebne raziskave Eurobarometer 504 se je nanašalo na položaj podeželskih območij, na spremembe v obdobju 2009–2020 in na cilje razvoja podeželja, ki je drugi steber skupne kmetijske politike. Anketa je bila izvedena v EU-27 med 3. avgustom in 15. septembrom 2020. Skupaj je bilo anketiranih 27 237 državljanov EU iz različnih družbenih in demografskih kategorij, večinoma osebno in v njihovem maternem jeziku. Zaradi posledic pandemije COVID-19 ter posledičnih zdravstvenih in varnostnih ukrepov osebni pogovori bodisi niso bili izvedljivi bodisi so bili v nekaterih državah izvedljivi le v določeni meri, zato so pogovori potekali na spletu. Namenska raziskava Flash Eurobarometer 491 je v EU-27 potekala med 9. in 18. aprilom 2021, z njo pa so se ocenile prednostne naloge, na katere bi se dolgoročna vizija za podeželska območja morala osredotočiti. Telefonski pogovori so bili opravljeni s 25 841 državljani EU. Anketa je zajemala naslednje teme: (1) naložbe EU v podeželska območja, (2) prevoz in povezave do podeželskih območij, (3) posledice pandemije COVID-19, (4) okoljske težave na podeželskih območjih, (5) udeležba prebivalcev podeželja.

Pobuda za dolgoročno vizijo je bila predstavljena tudi na številnih dogodkih v EU, da bi se pridobila mnenja deležnikov s podeželja ter regionalnih in lokalnih organov. Predstavniki Komisije so za vsak dogodek opredelili najpomembnejša izpostavljena vprašanja. Ciljno usmerjena posvetovanja z deležniki so z nacionalnimi organi, ki si prizadevajo za razvoj podeželja, potekala v upravljalnem odboru za razvoj podeželja, z deležniki za razvoj podeželja pa v skupini za civilni dialog o razvoju podeželja, potekala pa so tudi na upravljavskih sestankih mrež za podeželje EU. Participativno predvidevanje za razvoj vizije pod vodstvom Skupnega raziskovalnega središča je potekalo med vrsto srečanj tematske skupine za dolgoročno vizijo za razvoj podeželja, ustanovljene v okviru Evropske mreže za razvoj podeželja.

5 6 Poleg tega je Komisija s podporo Evropske mreže za razvoj podeželja pripravila gradivo za delavnico z naslovom „Dobrodošli na našem podeželju“, ki je bilo v 22 jezikih EU na voljo na spletu ter so ga lahko nacionalne mreže za podeželje in drugi deležniki s podeželja prenesli s spleta in z njegovo pomočjo organizirali lokalne participativne dogodke, ki so se osredotočali na njihova lokalna območja in njihov verjetni in želeni razvoj od zdaj do leta 2040. Rezultati so bili Komisiji sporočeni v „žetvenih listih“, v katerih so bili zbrani rezultati razprav na delavnici. Nacionalne mreže za podeželje so gradivo prilagodile lokalnih razmeram ter času in virom, ki so jih imele na voljo. Nekatere skupine so predloge upoštevale zelo dosledno; druge pa so jih uporabile bolj ohlapno; nekateri pa so pripravili dodatne in domiselne načine, na katere so prisluhnili glasovom podeželja v zvezi z vizijo o prihodnosti podeželske Evrope leta 2040. Zaradi pandemije COVID 19 so skoraj vse delavnice potekale virtualno in ne v fizični obliki. Več podrobnosti o rezultatih je na voljo v poročilu Evropske mreže za razvoj podeželja z naslovom Rural Voices: A qualitative analysis of the findings from stakeholder workshops contributing to the Long-term Vision for Rural Areas (Glasovi podeželja: kvalitativna analiza ugotovitev z delavnic z deležniki, namenjenih prispevanju k dolgoročni viziji za podeželska območja).  

7 Na „tednu vizije podeželja: predstavljajmo si prihodnost evropskih podeželskih območij“, obširni participativni konferenci, ki jo je Evropska mreža za razvoj podeželja v tesnem sodelovanju s Komisijo organizirala na spletu med 22. in 26. marcem 2021, so bili predstavljeni rezultati različnih sklopov posvetovanj, o katerih so z deležniki potekale razprave in ki so bili nadalje dopolnjeni. Organizirane so bile tudi namenske delavnice o ključnih temah (to je vključevalo osem participativnih delavnic, delovne plenarne seje, 11 spremljevalnih dogodkov, podelitev nagrad Evropske mreže za razvoj podeželja „Podeželski navdih“ ter tržnico, na kateri so različni deležniki in mreže predstavili svoje dejavnosti in pobude, povezane z vizijo). Namen je bil zagotoviti čim več priložnosti za izmenjave med udeleženci ter pridobiti skupna mnenja o željah deležnikov glede vizije za podeželje. Vse predstavitve in informacije o dogodku so na voljo na spletišču Evropske mreže za razvoj podeželja.

3. POSVETOVALNE DEJAVNOSTI

a. Posvetovanje o kažipotu Komisije

Posvetovanje o kažipotu za vizijo je bilo za povratne informacije odprto od 22. julija do 9. septembra 2020. Nanj se je odzvalo skupaj 198 deležnikov, vključno z regionalnimi organizacijami za zastopanje interesov, tematskimi mrežami, mednarodnimi organizacijami, javnimi (nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi) organi, organizacijami državljanov, akademiki in posamezniki.

8 Velika večina predloženih dokumentov o stališču se je nanašala na vsebino pobude in ne na sam kažipot (ki je bil usmerjen na postopek). Prispevki deležnikov so se kljub temu prav tako upoštevali pri analizi rezultatov spletnega javnega posvetovanja.

b. Spletno javno posvetovanje

V okviru javnega posvetovanja, odprtega med 7. septembrom in 30. novembrom 2020, je bilo prejetih skupaj 2 326 odgovorov iz vseh 27 držav članic in 87 dokumentov o stališču od različnih deležnikov.

Slika 2 Število anketirancev v javnem posvetovanju po izvorni državi

Kar zadeva kategorije deležnikov, ki so odgovarjali, jih je bilo 62 % državljanov (52 % jih je navedlo, da živijo na podeželju, in 9 %, da živijo na oddaljenih podeželskih območjih), 9 % podjetij in združenj, 5 % akademskih in raziskovalnih ustanov, 9 % javnih organov, 7 % NVO, 5 % mrež za razvoj podeželja in 2 % drugih anketirancev.

Raziskava Flash Eurobarometer je bila izvedena aprila 2021, da bi se dopolnili rezultati spletnega javnega posvetovanja z reprezentativnim vzorcem prebivalstva EU.

9 Rezultati spletnega javnega posvetovanja so na voljo v dokumentu z naslovom „Factual Summary on the public consultation on the long/term vision for rural areas“ (Povzetek dejstev javnega posvetovanja o dolgoročni viziji za podeželska območja) in v dokumentu z naslovom „Synthesis of the online public consultation on the Long-term Vision for Rural Areas“ (Povzetek spletnega javnega posvetovanja o dolgoročni viziji za podeželska območja).

c. Raziskavi Eurobarometer

Skoraj vsi anketiranci v posebni raziskavi Eurobarometer 504 (95 %, +3 odstotne točke od leta 2017) menijo, da so kmetijstvo in kmetijska območja pomembni za prihodnost. V primerjavi z daljšim obdobjem se je delež od leta 2009 povečal za pet odstotnih točk.

Anketiranci so bili povprašani, ali se je stanje na podeželskih območjih v njihovi državi v primerjavi s stanjem pred desetimi leti izboljšalo, poslabšalo ali ostalo pretežno enako. Večji del anketirancev meni, da se je stanje izboljšalo v zvezi z dostopom do visokohitrostne internetne povezave in prometno infrastrukturo, ki jih povezuje z mesti. Nasprotno je sorazmerna večina odgovorila, da se je stanje poslabšalo v zvezi z zaposlitvenimi možnostmi in zdravstvenimi storitvami (slika 3).

Slika 3 Vprašanje in odgovori št. 19 posebne raziskave Eurobarometer 504 o spremembah na podeželskih območjih v zadnjem desetletju

10 Ključne ugotovitve raziskave Flash Eurobarometer 491 je mogoče povzeti, kot sledi: večina (79 %) državljanov EU podpira to, da EU v odločitvah o javni porabi upošteva podeželska območja. Poleg tega 65 % državljanov EU meni, da bi morala lokalno območje ali pokrajina imeti možnost odločanja o tem, kako naj se naložbe EU porabijo na podeželju. Najpogosteje omenjena ključna potreba podeželskih območij (44 %) so prometna infrastruktura in povezave. V zvezi s prometnimi povezavami anketiranci z oddaljenih podeželskih območij menijo, da je na njihovem območju dostop do različnih storitev z javnim prevozom otežen ali nemogoč (delež znaša med 52 % in 59 %, odvisno od storitve). Anketiranci s podeželskih območij si želijo dostopa do več storitev lokalnega avtobusnega prevoza. Za državljane, ki živijo v večjih mestih in velemestih (61 %), je v primerjavi s časom pred pandemijo COVID-19 bolj verjetno, da bodo obiskali podeželska območja. V zvezi z okoljem večina anketirancev odgovarja, da so okoljski problemi za podeželska območja neposredna težava (delež znaša med 52 % in 65 %, odvisno od okoljskega problema). Državljani EU so glede vprašanja, ali lahko vplivajo na odločitve, ki se nanašajo na njihovo lokalno območje, razdeljeni, vsi anketiranci pa bi si želeli biti bolj udeleženi in sodelovati v posvetovanjih z državljani (63 %), se udeleževati srečanj ali dogodkov, organiziranih na njihovem lokalnem območju, ali sodelovati v projektih, ki jih vodijo skupnosti (56 %), ter biti bolj udeleženi prek informacij na družbenih medijih (42 %). 

d. Ciljno usmerjena posvetovanja na sestankih, konferencah in dogodkih

Komisija je to stopnjo uporabila za temeljito in natančno proučevanje vprašanj. Kljub kvalitativni naravi ciljno usmerjenih posvetovanj z deležniki so bile skupine v svojih mnenjih presenetljivo usklajene. Ključna izpostavljena vprašanja vključujejo pomen upadanja števila prebivalcev in izziv, ki ga predstavlja generacijska pomladitev, potrebo po zagotavljanju dostopa do infrastrukture in storitev, zlasti mobilnosti in povezljivosti, ter potrebo po zaposlitvenih možnostih.

Podroben seznam sestankov, konferenc in dogodkov ter izpostavljenih ključnih vprašanj je v Prilogi 1.

e. Gradivo za delavnico

Kot je navedeno v oddelku 2, je Evropska komisija s podporo Evropske mreže za razvoj podeželja v podporo organizaciji participativnih delavnic z deležniki s podeželja zagotovila sveženj gradiv. Nacionalne mreže za podeželje, lokalne akcijske skupine, informacijske točke Europe Direct, lokalni organi, državljani in skupine skupnosti so prek tokov posvetovanja prispevali k razvoju dolgoročne vizije Evropske komisije za podeželska območja.

Gradivo je bilo na voljo od novembra 2020, delavnice pa je bilo treba zaradi spoštovanja zakonodajnega časovnega razporeda zaključiti do prvega tedna v februarju 2021. Kljub temu zelo kratkemu časovnemu obdobju so se lokalni deležniki številčno odzvali, saj so bile delavnice organizirane v 19 državah članicah, prejetih pa je bilo 170 prispevkov, pri čemer je aktivno sodelovalo več kot 3 000 državljanov s podeželja.

Pregled ključnih sporočil, ki so rezultat delavnic z deležniki o podeželski viziji in ki ga je pripravila Evropska mreža za razvoj podeželja, je vključen v Prilogo 2.

f. Teden vizije podeželja

Participativna enotedenska konferenca (organizirala jo je Evropska mreža za razvoj podeželja v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo): „Teden vizije podeželja: predstavljajmo si prihodnost evropskih podeželskih območij“ je potekala na spletu med 22. in 26. marcem 2021. 

Participativne razprave dogodka so potekale v zvezi z dvema ključnima vprašanjema:

a.Katere ključne zamisli bi morala vizija vsebovati; ter

b.Katere so ključne spremembe/pogoji, potrebni za premik z mesta in doseganje vizije.

Teden vizije podeželja je pritegnil veliko zanimanja, saj je bilo skupaj 1 365 prijav, 600 različnih udeležencev pa je dogodek spremljalo „v živo“. Udeleženci so prihajali iz 27 držav članic in osmih držav, ki niso članice EU. Na dogodku je nastopilo več kot 60 govorcev, tržnico je obiskalo več kot 3 000 ljudi, spletna stran pa je imela več kot 6 000 ogledov. Dogodek je bil zelo viden tudi v družbenih medijih, saj je prek Facebooka sodelovalo več kot 13 000 ljudi. Razsežnost dogodka je mogoče ponazoriti tudi z nagradami za podeželsko inovativnost, ki so prepoznale projekte, ki jih je EKSRP podprl na številnih tematskih področjih, povezanih z „Našo podeželsko prihodnostjo“ in vizijo, ter ki so osvojili več kot 10 000 glasov v kategoriji „glas ljudstva“.

11 Predstavitve, posnetki plenarnih zasedanj in ključna sporočila tedna vizije podeželja so na voljo na spletišču Evropske mreže za razvoj podeželja.

g. Sodelovanje z Evropskim parlamentom

12 Norbert Lins, evropski poslanec in predsedujoči Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, je 29. januarja 2021 v imenu Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja predložil ustno vprašanje v zvezi z dolgoročno vizijo za podeželska območja. Glavne teme, izpostavljene v ustnem vprašanju, se nanašajo na usklajevanje med različnimi vključenimi politikami EU; na vključitev regionalnih in lokalnih podeželskih organov; na uskladitev strateških načrtov SKP in prilagoditev instrumentov SKP z vizijo; ter na financiranje za podeželska območja v okviru SKP in kohezijske politike. V imenu Komisije je na vprašanje odgovoril komisar Wojciechowski.

Dne 4. februarja 2021 je potekalo „skupno zasedanje Komisije Odbora regij za naravne vire in Odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo o dolgoročni viziji za podeželska območja“. Člani obeh institucij so razpravljali o tem, kako spodbuditi okrevanje na evropskih podeželskih območjih in omogočiti regijam, da bodo še naprej sodelovale pri pripravi in upravljanju prihodnje SKP. Evropski poslanci in lokalni voditelji so se strinjali, da mora biti prihodnja politika razvoja podeželja EU bolj ambiciozna in vključevati konkreten okvir politike, ki se bo spremljal in bo ovrednoten.

h. Sodelovanje z Odborom regij in z Ekonomsko-socialnim odborom

Ekonomsko-socialni odbor je septembra 2020 sprejel mnenje z naslovom „Celostni pristop za podeželska območja EU s posebnim poudarkom na ranljivih regijah“. Odbor regij je decembra 2020 sprejel tudi mnenje o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za podeželska območja, in sicer „Strategijo EU za oživitev podeželja“. Evropska komisija je dolgoročno vizijo za podeželska območja označila kot način, kako izvesti vrsto zahtev, povezanih s temi območji. Poleg tega je Evropska komisija večkrat sodelovala z obema odboroma v zvezi s posebnimi potrebami podeželskih območij in potrebnim odgovorom politike.

i. Srečanja podpredsednice Šuica in komisarja Wojciechowskega s ključnimi deležniki

Od septembra 2020 sta se podpredsednica Šuica in komisar Wojciechowski srečevala s ključnimi deležniki, dejavnimi na področju dolgoročne vizije. Stališča teh deležnikov so bila podobna tistim, ki so izražena zgoraj.

4. SOODVISNOSTI IN SKLADNOST PRISPEVKOV DELEŽNIKOV

Obstaja velika stopnja skladnosti med prispevki deležnikov iz različnih skupin in med ugotovitvami, ki izhajajo iz vsakega sklopa posvetovanja. Glavni pomisleki skupin deležnikov so opisani spodaj.

(I)Nujne potrebe in izzivi za podeželska območja: 

-Infrastruktura; prometna infrastruktura in infrastruktura za povezljivost.

-Pomanjkanje osnovnih storitev in infrastrukture; javne storitve slabe kakovosti (šole, zdravstveno in socialno varstvo, javni prevoz), priložnosti za kakovostno izobraževanje in usposabljanje, kakovostna povezljivost, banke, poštni uradi in težave, povezane z upravljanjem voda.

-Pomanjkanje kakovostnih delovnih mest in kakovostnih zaposlitvenih priložnosti.

-Nizki prihodki.

-Omejena generacijska pomladitev v kmetijstvu.

-Staranje prebivalstva in še posebej drastični upad števila prebivalcev na nekaterih podeželskih območjih.

-Nezadostna in neustrezna bivališča v nekaterih državah članicah.

-Grožnje za okolje.

-Krepitev zmogljivosti: potreba po razvoju vodenja skupnosti, podpora za dejavnosti skupnosti in mreženje.

-Neudeležba v odločanju: spodbujanje vključenosti in udejstvovanja, jasen okvir upravljanja, ki vključuje vertikalne in horizontalne povezave.

(II)Priložnosti za podeželska območja:

Gospodarske priložnosti:

-Izvajanje in sprejemanje inovacij (ekonomskih in socialnih inovacij, vključno z mreženjem za krepitev obsega).

-Zeleni prehod in zeleno gospodarstvo (vključno s trajnostnim kmetijstvom, energijo iz obnovljivih virov, vrednostjo ekosistemskih storitev).

Privlačnost:

-boljša kakovost življenja (bližina narave).

-Občutek pripadnosti. 

-Vključevanje in udejstvovanje.

5. GLAVNA SPOROČILA POSTOPKA POSVETOVANJA

Po analizi zgoraj navedenih rezultatov postopka posvetovanja je prispevke mogoče razvrstiti v (i) nujne potrebe in izzive za podeželska območja, (ii) priložnosti za podeželska območja, (iii) ključne elemente za pripravo strategije in (iv) predlagane specifične ukrepe.

(I)Nujne potrebe in izzivi za podeželska območja:

Deležniki so v zvezi z infrastrukturo na podeželskih območjih izkazali visoko raven soglasja. Splošno mnenje za več podeželskih območij je, da primanjkuje kakovostne infrastrukture, prometne infrastrukture in infrastrukture za povezljivost.

V zvezi s povezljivostjo je bil izpostavljen neustrezen in včasih zelo slab dostop do digitalne infrastrukture na več podeželskih območjih. Poleg tega so deležniki poudarili šibke digitalne spretnosti podeželskega prebivalstva in nizko raven digitalnih inovacij v podeželskih MSP. Ti trije elementi negativno vplivajo na podeželska območja pri doseganju digitalne preobrazbe.

Pomanjkanje osnovnih storitev in infrastrukture. V več podeželskih regijah so ključne javne storitve pomanjkljive, in sicer storitve, kot so javni prevoz, priložnosti za kakovostno izobraževanje in usposabljanje, banke, poštni uradi in težave, povezane z upravljanjem voda. V večini tokov posvetovanja je bil izpostavljen problem slabe kakovosti javnih storitev, šol, zdravstvenega in socialnega varstva, ti problemi pa so na bolj oddaljenih podeželskih območjih še večji.

V nekaterih državah članicah so deležniki omenili tudi nezadostna in neustrezna bivališča na podeželskih območjih, ki ne ustrezajo sedanjim potrebam. Na primer, premalo je cenovno dostopnih hiš za najem ali pa je težko najti nepremičnine, ki bi bile naprodaj.

Državljani EU menijo, da so med potrebami, ki jih je treba obravnavati na podeželskih območjih, tudi grožnje za okolje. Najpogosteje omenjeno vprašanje je človekov vpliv na biotsko raznovrstnost, kakovost vode in podnebne spremembe.

Deležniki so dosledno izražali potrebo po krepitvi zmogljivosti za razvoj vodenja skupnosti ter podporo organizacijam in dejavnostim skupnosti. Za vzajemno družbeno podporo obstaja veliko zmogljivosti, vendar morajo zmogljivosti podpirati razvoj, zlasti na območjih, kjer se število prebivalcev zmanjšuje.

Obstaja potreba po večji udeležbi podeželskih skupnosti v odločanju, ki jih zadeva. Za to sta potrebna aktivno ukrepanje za doseganje in vključitev vseh članov skupnosti, vključno z mladimi in tistimi, ki so se pred kratkim priselili, ter ustrezen okvir upravljanja.

Gospodarske potrebe in gospodarske priložnosti so ključne za podporo prebivalstvu na podeželskih območjih. Za ljudi, ki živijo na podeželskih območjih, ni dovolj kakovostnih delovnih mest in kakovostnih zaposlitvenih priložnosti. Nekateri deležniki so poudarili, da je na podeželskih območjih izkoriščanje regionalne dodane vrednosti omejeno, vključno s turizmom. Na nekaterih podeželskih območjih je zaradi pomanjkanja gospodarske diverzifikacije in gospodarskih dejavnosti manj zaposlitvenih priložnosti, to pa prispeva k začaranemu krogu. Nižji prihodki, na primer v kmetijskem sektorju, ne pripomorejo k priseljevanju na podeželska območja, poleg tega pa negativno vplivajo na naložbeno zmogljivost potencialnih podjetnikov. Treba si je prizadevati za ohranitev odločanja na področju podjetništva in dodano vrednost na podeželskih območjih, namesto izvažanja vpliva in dobička.

Kmetijstvo še naprej velja za sektor, ki zagotavlja trajnostnost podeželskih območij kot tudi širšega agroživilskega sektorja. Vendar pa se kmetijstvo spopada z omejeno generacijsko pomladitvijo in ga ogroža sposobnost preživetja manjših kmetij. Prepoznana je bila potreba, da mora kmetijstvo postati bolj trajnostno.

Podeželska območja se spopadajo z demografskimi spremembami, kot sta staranje prebivalstva in zlasti drastičen upad števila prebivalcev na nekaterih podeželskih območjih. Treba bi bilo opredeliti ogrožene regije in sprejeti ukrepe za novo teritorialno ravnovesje. Nekateri deležniki podpirajo ukrepe pozitivne diskriminacije za regije, ki se spopadajo z upadanjem števila prebivalcev. Potrebni so inovativni pristopi k zagotavljanju storitev, zlasti na teh območjih.

Poudariti bi bilo treba, da več kot 40 % anketirancev spletnega javnega posvetovanja, ki živijo na podeželskih območjih, meni, da je družba pozabila nanje; delež je višji med državljani, ki živijo na oddaljenih podeželskih območjih. Razlogi za tako mnenje državljanov na podeželskih območjih so povezani s: slabšimi infrastrukturo in storitvami; pomanjkanjem gospodarskih priložnosti; neupoštevanjem specifičnih potreb v političnem odločanju.

(II)Priložnosti za podeželska območja: 

Gospodarske priložnosti:

·Za kmetijstvo velja, da zagotavlja trajnostnost z ustvarjanjem delovnih mest, dostopom do cenovno dostopne kakovostne hrane in ohranjanjem podeželske krajine. Podeželska območja so več kot le kmetijstvo, a kmetijstvo je v tkivu podeželja še vedno ključno. Trajnostno kmetijstvo ima pomembno vlogo pri prehodu na zeleno gospodarstvo in pri zagotavljanju odpornosti na podeželskih območjih. V prihodnosti bi moralo biti kmetijstvo bolj trajnostno ter imeti močnejše lokalne povezave (kratke dobavne verige) in raznolike vrednostne verige. Poleg tega je treba še naprej vlagati v usposabljanje naslednjega rodu kmetov in strokovnjakov na področju „geografskih označb“, ki bodo lahko zaradi ogrožene generacijske pomladitve prevzeli dejavnosti.

·Izvajanje in sprejemanje inovacij z vseh vidikov je ključno in bistveno za prihodnost podeželskih območij – digitalnih inovacij, inovacij v pridelavi, socialnih inovacij, inovacij, ki jih vodi skupnost. Socialne inovacije – tiste, ki jih vodi skupnost, in tiste, ki temeljijo na skupnosti – so še posebej pomembne za podeželska območja ter jih je treba ponovno okrepiti in spodbujati za prihodnost. Dostop do gospodarskih priložnosti velja za enega glavnih dejavnikov za dolgoročno privlačna območja.

Zeleni prehod:

·Na zeleni prehod bi bilo treba gledati kot na korist in ne kot na breme. Podeželska območja imajo dobra izhodišča za izkoriščanje naravnih virov, pri čemer se je treba bolj posvetiti blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Za to sta potrebna boljše prepoznavanje ekosistemskih storitev in vključujoč pristop, ki podpira pravičen prehod.

Storitve in povezljivost:

·Privlačnost podeželskih območij je pogojena z več dejavniki, zlasti z zagotavljanjem (elektronskih) storitev (v zdravstvu in izobraževanju), boljšo internetno povezljivostjo in večjim številom prebivalcev na podeželskih območjih. Dostop do ustanov za oskrbo velja za enega glavnih dejavnikov za dolgoročno privlačna območja.

·Pristopi inovativne in alternativne mobilnosti lahko znižajo stroške in vpliv na podnebje ter izboljšajo dostopnost.

Privlačnost:

·Boljša kakovost življenja, bližina narave in občutek pripadnosti so med več razlogi, zakaj ljudje ostajajo na podeželskih območjih ali se tja preselijo.

·Pomen občutka pripadnosti je ključen element privlačnosti podeželskih območij. Leta 2040 bi morala biti podeželska območja odprta in na njih bi se morali vsi počutiti vključene, ne glede na etnično pripadnost, spol, starost, invalidnost in poreklo. Za to se je treba posvetiti potrebam prišlekom in sedanjih prebivalcev.

·Poudarjeno je bilo tudi, da je treba ohraniti „podeželski“ značaj („podeželsko naj ostane podeželsko“).

·Po pandemiji so podeželska območja bolj cenjena (manj gneče, manj onesnaženja; delo na daljavo omogoča opravljanje službe z dvorišča)

Na podlagi analize izpostavljenih priložnosti in potreb je ključen element za podeželska območja okrepiti njihovo odpornost, kar pomeni, da se morajo podeželska območja usmeriti k pravičnemu, zelenemu in vključujočemu prehodu. Odpornost vključuje družbene, zelene in gospodarske elemente. Deležniki menijo, da lahko pametna specializacija pomeni dodano vrednost, a je veliko poudarka na raznolikosti. Diverzifikacija in sodelovanje sta pomembna ključna elementa odpornosti podeželja.

(III)Ključni elementi za strategijo:

Med različnimi postopki posvetovanja je bila poudarjena potreba po dolgoročni celoviti strategiji, v ustreznem obsegu, pripravljeni po postopkih od spodaj navzgor, ki vključujejo lokalne skupnosti: s celovitim, vključujočim, prožnim in krajevnim pristopom. Udeleženci tokov posvetovanja so izpostavili naslednje elemente, ki naj bi jih vizija naslovila:

·Izboljšanje dostopa do infrastrukture in storitev. Nekateri deležniki so podprli vzpostavitev osnovnega minimuma (merila) za razpoložljivost infrastrukture/storitev na podeželskih območjih.

·Ustvarjanje delovnih mest ter podpor podjetništvu in inovacijam na podeželju. Pomembna je podpora inovacijam, pri čemer sta bistvena izvajanje in sprejemanje inovacij z vseh vidikov – digitalnih inovacij, inovacij v pridelavi, socialnih inovacij in inovacij, ki jih vodi skupnost. Socialne inovacije – tiste, ki jih vodi skupnost, in tiste, ki temeljijo na skupnosti – so še posebej pomembne za podeželska območja ter jih je treba ponovno okrepiti in spodbujati za prihodnost.

·Izboljšanje povezljivosti in digitalnih rešitev, ki podpirajo nastajanje in razvoj pametnih vasi. Širokopasovna povezava je osnovna infrastruktura, ki je enako pomembna kot voda in električna energija. Za čim boljši izkoristek digitalizacije je treba z digitalnimi ekosistemi razviti spretnosti in aplikacije, prilagojene potrebam podeželja. Infrastruktura, spretnosti in aplikacije bi morale biti na voljo ter cenovno in tudi drugače dostopne. Za razvoj digitalne pismenosti sta ključna ustrezno usposabljanje in podpora.

·Doseganje podnebnih in energetskih ciljev ter ciljev na področju biotske raznovrstnosti. Graditi na naravnih virih podeželskih območij za prispevanje k nacionalnim ciljem, v okviru ustrezne politike in regulativnega okvira, ki ohranja odgovornost, nadzor in vrednost v podeželskih skupnostih.

·Obravnavanje demografskih izzivov, vključno z upadanjem števila prebivalcev, generacijsko pomladitvijo in neenakostjo spolov.

Zaposlovanje in inovacije, dostop do infrastrukture in storitev ter digitalna povezljivost so opredeljeni kot glavne prednostne naloge za dolgoročno vizijo EU in akcijski načrt EU za podeželje.

Med različnimi postopki posvetovanja je bil poudarjen pomen pristopa od spodaj navzgor, ki lahko upošteva raznolikost podeželskih območij in vključi podeželske skupnosti. Vizija mora spodbujati vključevanje in sodelovanje vseh različnih skupin (mladih, migrantov, starejših, žensk, manjšin itd.). Živahna območja v prihodnosti so odvisna od zgrajenih mostov, zaupanja, raznolikosti in odgovornosti za vse politike. S pristopi od spodaj navzgor, prožnostjo in resnično odgovornostjo za dejavnosti se ustvari veliko priložnosti, ki koristijo vsem – to pa lokalni skupnosti in širše prinaša družbene, gospodarske in okoljske koristi. Poleg tega obstaja potreba po sodelovanju na vseh ravneh. Izmenjave, sodelovanje in povezovanje (odprta komunikacija) so ključni na vseh ravneh in za vse vrste dejavnosti (gospodarske, družbene in okoljske), saj lahko prispevajo izkušnje, omogočijo podporo in združujejo skupnosti. Ker „manjši ne zmorejo sami“, je oblikovanje skupnih agend zelo pomembno.

·Veliko udeležencev je pri oblikovanju in uresničevanju vizije prihodnosti na lokalni ravni poudarilo možnost uporabe obstoječih instrumentov, zlasti pobude LEADER. Udeleženci so poudarili, da je pomembno opolnomočiti lokalne skupnosti s krepitvijo obstoječih pobud, kot so lokalne akcijske skupine in metodologija LEADER, za oblikovanje ukrepov za razvoj podeželja in spodbujanje njihovega aktivnega prispevka k oblikovanju politike EU.

·Tudi za participativne pristope velja, da zagotavljajo aktiven in neposreden prispevek podeželskega prebivalstva k postopkom oblikovanja politike.

·Sodelovanje in mreženje na lokalni ravni sta alternativa tradicionalni konsolidaciji. Mreže lahko delujejo na daljavo in ni potrebna geografska bližina.

·Povezave med mesti in podeželjem je treba upravljati z uravnoteženimi partnerstvi, ki zagotavljajo enake konkurenčne pogoje. Povezave med podeželskimi območji bi bilo treba tudi spodbujati.

(IV)Predlagani specifični ukrepi:

Akterji so predlagali več specifičnih ukrepov za obravnavo ugotovljenih izzivov in za čim večji izkoristek poudarjenih priložnosti, ki vključujejo specifične instrumente in orodja. Politika EU in druge ravni upravljanja bi lahko za podporo razvoju podeželja:

·Izboljšale dostop ter zagotovile gospodarsko in finančno podporo podeželskim akterjem, vključno s podporo lokalnim projektom in dostopom do financiranja, bodisi s sredstvi EU bodisi z zasebnimi naložbami. Poleg tega je več deležnikov opozorilo na potrebo po spodbujanju kombinacije različnih instrumentov za teritorialni razvoj (npr. financiranje iz več skladov, tj. iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ali Evropskega socialnega sklada plus in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja). V zvezi s financiranjem so deležniki omenili tudi potrebo po zmanjšanju birokracije, ki pogosto otežuje oblikovanje pozitivnih pobud od spodaj navzgor. Odprava teh ovir bo sprostila potencial pobud za podeželje.

·Dodatno izboljšanje prilagajanja politik lokalnim potrebam. Obstaja potreba po prožni politiki ali regulativnih okvirih, ki bodo omogočili in podpirali lokalne ukrepe, pri čemer morata na vseh ravneh – ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni – obstajati močna politična zaveza in odgovornost za nadaljnje ukrepanje. Z mehanizmom za preverjanje učinkov ukrepanja na podeželje bi se lahko z vidika podeželja preverile različne politike (vključno z državno pomočjo in fiskalnimi politikami). Deležniki so poudarili, da bi ta mehanizem moral začeti delovati takoj in zajemati programe financiranja.

·Opolnomočenje lokalnih skupnosti s krepitvijo obstoječih pobud (kot so lokalne akcijske skupine in pobuda LEADER) in spodbujanje njihovega aktivnega prispevka k oblikovanju politike. Obstaja velika potreba po spodbujanju in podpiranju krepitve zmogljivosti, z vključitvijo lokalnih akterjev in olajšanjem dostopa do znanja in rešitev za sprostitev potenciala za inovacije, ki so na podeželskih območjih pogosto skupnostne (socialne inovacije). Za to so potrebni razvoj vodenja skupnosti, podpora za dejavnosti skupnosti in mreženje. Za začetek uveljavljanja sprememb so potrebni lokalni inovacijski posredniki/gonilna sila. V zvezi s tem ima vlogo pobuda LEADER. Zelo je bil poudarjen potencial podeželskih vozlišč.

·Na voljo bi morali biti podatki v podporo oblikovanju gospodarskih modelov, ki se ne osredotočajo na rast, ampak na kakovost življenja / dobro počutje. Podatke bi bilo treba ustvariti, jih posredovati in deliti/uporabiti, kot je potrebno, da se prepozna vrednost prispevka podeželskih območij in spremlja izvajanje vseh ukrepov. Za pripravljenost na prihodnost so potrebni analitični modeli in podatki. V zvezi s tem so bile kot možni mehanizem predlagane opazovalne skupine za podeželje.

·Drugi predlagani ukrepi so se nanašali na različne družbene, kulturne, gospodarske in okoljske vidike.

Na splošno v EU z akcijskim načrtom vlada zelo močna podpora dolgoročni viziji za podeželska območja.

6. KAKO SO SE UPOŠTEVALE POVRATNE INFORMACIJE 

Mnenja deležnikov o dolgoročni viziji in potrebnih ukrepih so bila analizirana in upoštevana v največji možni meri. Tako sporočilo o dolgoročni viziji vključuje akcijski načrt EU za podeželje s konkretnimi ukrepi, ki obravnavajo izzive in priložnosti, izpostavljene med javnim posvetovanjem in predstavljene zgoraj. Vizija obravnava štiri sklope, ki se nanašajo na močnejša, povezana, odporna in uspešna podeželska območja. Komisija je upoštevala odločen poziv k obravnavi z upravljanjem povezanih vprašanj, v sporočilu pa predlaga tudi uveljavitev participativnega procesa EU, v katerem se bo povezala z Odborom regij in ki bo vključeval lokalne ravni upravljanja za preverjanje doseganja vizije.

Veliko ukrepov, ki so jih deležniki predlagali med posvetovanjem, se nanaša na države članice ali pa so v njihovi izključni pristojnosti. Izvajanje teh ukrepov bo torej odvisno od zavezanosti držav članic s predlaganim paktom za podeželje. Komisija je pripravljena podpirati in dopolnjevati ukrepe držav članic na tem področju.

Priloga 1 Dogodki v okviru posvetovalnih dejavnosti za dolgoročno vizijo za podeželska območja EU.

Priloga 2 – „Glasovi podeželja“: Pregled ključnih tematskih sporočil z delavnic z deležniki o podeželju (vir: Evropska mreža za razvoj podeželja

(1)

  https://ec.europa.eu/commission/commissioners/sites/comm-cwt2019/files/commissioner_mission_letters/mission-letter-dubravka-suica_en.pdf.

(2)

Glej Prilogo I ter poročili o posebnih značilnostih za spletno javno posvetovanje in gradivo za deležnike.

(3)

  https://europa.eu/eurobarometer/surveys/detail/2229.

(4)

  https://europa.eu/eurobarometer/surveys/detail/2278.  

(5)

Na voljo na: https://enrd.ec.europa.eu/news-events/news/long-term-vision-rural-areas-workshop-package-nrns-and-other-rural-stakeholders_en.

(6)

  https://enrd.ec.europa.eu/publications/rural-voices_en.

(7)

  https://enrd.ec.europa.eu/news-events/events/rural2040-vision-week_en.  

(8)

  https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/better-regulation-guidelines.pdf.  

(9)

Na voljo na: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12525-Long-term-vision-for-rural-areas/public-consultation.

(10)

Kategorije za analizo: (1) oddaljeno podeželsko območje, (2) podeželsko območje ali vas, (3) manjše ali srednje veliko mesto in (4) veliko mesto/velemesto.

(11)

  https://enrd.ec.europa.eu/news-events/events/rural2040-vision-week_en.  

(12)

  Vprašanje za ustni odgovor O-000005/2021.