52021SC0038

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.2.2021

SWD(2021) 38 final

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

POVZETEK POROČILA O OCENI UČINKA

Spremni dokument

k predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru programa Obzorje Evropa

Partnerstvo med EU in Afriko na področju zdravja (Svetovno zdravje EDCTP3)

{COM(2021) 87 final} - {SEC(2021) 100 final} - {SWD(2021) 37 final}

Povzetek (največ 2 strani)

Ocena učinka morebitnega partnerstva med EU in Afriko na področju zdravja (svetovno zdravje EDCTP3)

A. Potreba po ukrepanju

V čem je težava in zakaj je to težava na ravni EU?

Nalezljive bolezni, povezane z revščino, in zapostavljene nalezljive bolezni ostajajo glavni vzrok smrti, invalidnosti in slabega zdravja v številnih državah, pri čemer največje breme nosijo države z nizkimi in srednjimi dohodki. Poleg tega, delno zaradi okoljskih in podnebnih sprememb, nastaja ali se znova pojavlja vse več patogenov z novimi značilnostmi, ki povzročajo izbruhe, kot je COVID-19. Ti se lahko hitro razširijo po vsem svetu in v številnih državah, vključno z Evropo, povzročijo veliko škode za ljudi in gospodarstvo. Čeprav je bil na tem področju dosežen precejšen napredek, zlasti glede novih terapij, pa naraščanje protimikrobne odpornosti zmanjšuje učinkovitost obstoječih načinov zdravljenja, poleg tega razpoložljiva cepiva niso vedno dovolj učinkovita. Potrebne so nove zdravstvene tehnologije, kot so natančni diagnostični testi, terapevtsko zdravljenje in preventivna cepiva, da se zmanjša breme nalezljivih bolezni ter se ljudem omogoči zdravo in produktivno življenje, zlasti v najbolj ranljivi in prizadeti regiji, v podsaharski Afriki.

Kaj bi bilo treba doseči?

Cilj partnerstva med EU in Afriko na področju zdravja (svetovno zdravje EDCTP3) je zmanjšati breme nalezljivih bolezni v podsaharski Afriki ter prispevati k nadzoru novih nalezljivih bolezni po vsem svetu. To bo doseženo v okviru partnerstva z državami podsaharske Afrike na podlagi skupnega strateškega načrta za raziskave in inovacije, da se:

·doseže napredek pri razvoju učinkovitih novih ali izboljšanih zdravstvenih tehnologij;

·uskladijo prizadevanja na področju raziskav in inovacij;

·okrepi zmogljivost za raziskave in inovacije glede spoprijemanja z nalezljivimi boleznimi ter

·izboljša pripravljenost za raziskave in inovacije, zgodnje odkrivanje in obvladovanje (znova) pojavljajočih se nalezljivih bolezni v podsaharski Afriki in na svetovni ravni.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU (subsidiarnost)?

Usklajeno in skladno ukrepanje EU bo pripomoglo k odpravljanju razdrobljenosti financiranja raziskav in inovacij, pritegnilo kritično maso organizacij in naložb, ki so potrebne za obravnavo tega svetovnega zdravstvenega izziva, ter spodbudilo sodelovanje in strateški odziv na (znova) pojavljajoče se nalezljive bolezni. Hkrati bo povečalo učinek stroškovne učinkovitosti evropskih ukrepov in naložb. Partnerstvo, ki zmore združiti EU, evropske države, afriške države, druge tretje države in zasebne financerje svetovnega zdravja, bo imelo velik vpliv na svetovni ravni.

B. Rešitve

Katere so različne možnosti za dosego ciljev? Ali ima katera od njih prednost? Če ne, zakaj ne?

Za dosego teh ciljev so bile poleg tradicionalnih razpisov za okvirne programe obravnavane naslednje štiri možnosti:

·skupaj načrtovano evropsko partnerstvo;

·sofinancirano evropsko partnerstvo;

·institucionalizirano partnerstvo na podlagi člena 185 PDEU;

·institucionalizirano partnerstvo na podlagi člena 187 PDEU.

Prednostna možnost je institucionalizirano partnerstvo na podlagi člena 187 PDEU. To bo omogočilo sodelovanje državam, ki niso članice EU oziroma pridružene članice, npr. državam podsaharske Afrike in drugim tretjim državam. Možnost na podlagi člena 187 PDEU bo omogočila tudi sodelovanje z industrijo in dobrodelnimi organizacijami, ki lahko pripomorejo k izvajanju skupnega načrta za raziskave in inovacije. Ta možnost je najprimernejša za zbiranje sredstev in ima lahko tudi največji učinek.

Kakšna so stališča različnih deležnikov? Kdo podpira katero možnost?

Deležniki so soglasno podprli možnost institucionaliziranega evropskega partnerstva na podlagi člena 185 ali 187 PDEU. Možnost na podlagi člena 187 PDEU bi združila širši krog javnih in zasebnih deležnikov, kar bi pomagalo zagotoviti dolgoročne zaveze, finančno varnost in učinkovito organizacijsko strukturo, to pa bi omogočilo večji potencialni učinek.

C. Učinki prednostne možnosti

Katere so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Dolgoročna in skladna podpora dejavnostim, omrežjem, raziskovalnim zmogljivostim in izmenjavi znanj za raziskave in inovacije na področju nalezljivih bolezni med institucijami ter evropskimi državami in državami podsaharske Afrike bo zmanjšala breme bolezni v podsaharski Afriki in omogočila boljše obvladovanje (znova) pojavljajočih se nalezljivih bolezni v podsaharski Afriki in na svetovni ravni. Ob osredotočenosti na klinične raziskave bo partnerstvo omogočilo razvoj učinkovitih zdravstvenih tehnologij, ki so pripravljene za proizvodnjo, distribucijo in prodajo.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Stroški vodenja namenske izvedbene strukture bodo znašali manj kot 6 milijonov EUR na leto, odvisno od zneska skupnega proračuna. Za vzpostavitev strukture bo potrebnih še 0,3 milijona EUR v enkratnem znesku.

Kakšni so učinki na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost?

Mala in srednja podjetja bodo lahko sodelovala pri razpisih partnerstva. Predvideva se, da učinek nanje ne bo nič drugačen od učinka pri običajnih razpisih za okvirne programe. Vsekakor pa precejšnje priložnosti – zlasti glede digitalizacije zdravstvenih tehnologij – lahko pomenijo rast sektorja MSP v Evropi in Afriki.

Ali bodo učinki na nacionalne proračune in uprave veliki?

Partnerstvo bo pripomoglo k racionalizaciji porabe držav članic v zvezi z raziskavami in inovacijami na področju nalezljivih bolezni, tudi v okviru mednarodnega sodelovanja. Poleg tega bo v pomoč državam podsaharske Afrike pri načrtovanju proračunov za lastne nacionalne sisteme raziskav na področju zdravja.

Ali bo imela pobuda druge pomembne učinke?

Partnerstvo bo zagotavljajo podporo raziskavam in inovacijam na področju cepiv, diagnostike in zdravil za nalezljive bolezni, ki prizadenejo predvsem države z nizkimi in srednjimi dohodki, s čimer bo pripomoglo k zagotavljanju zdravega življenja in dobrega počutja ljudi vseh starosti (cilj trajnostnega razvoja št. 3) ter k odpravi vseh oblik revščine povsod po svetu (cilj trajnostnega razvoja št. 1).

Sorazmernost?

Prednostna možnost ima vse elemente za dosego ciljev in ne presega tega, kar je potrebno za rešitev težave.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala?

Politika se bo pregledala v skladu s časovnico, opredeljeno v uredbi o programu Obzorje Evropa, in z zahtevami, ki bodo navedene v zadevnem temeljnem aktu.

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.2.2021

SWD(2021) 38 final

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

POVZETEK POROČILA O OCENI UČINKA

Spremni dokument

Predlog Uredba Sveta o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru programa Obzorje Evropa

Evropsko partnerstvo za inovativno zdravje

{COM(2021) 87 final} - {SEC(2021) 100 final} - {SWD(2021) 37 final}

Ocena učinka evropskega partnerstva za inovativno zdravje

A. Potreba po ukrepanju

V čem je težava in zakaj je to težava na ravni EU?

Težava EU je, da iz njenih odličnih zdravstvenih raziskav ne izhaja dovolj inovativnih produktov in storitev za izboljšanje zdravja ljudi. Poleg tega EU grozi izguba svetovnega vodilnega položaja na področju zdravja in nege. Vzroki za te težave so:

-nepopolno razumevanje bolezni;

-nezadostno sodelovanje med akademskimi krogi in zdravstveno industrijo;

-omejeno sodelovanje med industrijskimi sektorji ter

-tržne ovire, ki vplivajo na uporabo inovacij na področju zdravja in nege.

Če te težave ne bodo odpravljene, se bo zmanjšala dejavnost raziskav in inovacij na področju zdravja v EU, kakovost zdravstvenega varstva pa se bo le omejeno izboljšala, kar bo imelo negativne učinke na javno zdravje in dobro počutje. Predlagana pobuda obravnava te izzive in pomeni odziv na glavna priporočila iz vmesne ocene predhodne pobude – Skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila 2 (IMI2), tj. omogočiti aktivno udeležbo drugih sektorjev gospodarstva, ne samo iz farmacevtske industrije.

Kaj bi bilo treba doseči?

-Prispevati bi bilo treba k vzpostavitvi vseevropskega ekosistema za raziskave in inovacije na področju zdravja, ki spodbuja prenos znanstvenih spoznanj v inovacije, ki ustrezajo potrebam končnih uporabnikov, pacientov in zdravstvenih delavcev;

-spodbuditi bi bilo treba razvoj inovacij, ki se osredotočajo na ljudi in obravnavajo neizpolnjene potrebe na področju javnega zdravja, ter

-doseči bi bilo treba konkurenčnejšo zdravstveno industrijo EU na podlagi izboljšanega sodelovanja med sektorji.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU (subsidiarnost)?

Ves svet je pred zdravstvenimi izzivi, zato tudi raziskave in inovacije, ki so potrebne za spoprijemanje z njimi, dobivajo svetovne razsežnosti. Večina pravnih okvirov, ki so povezani z zdravjem in urejajo razvoj novih zdravstvenih tehnologij in njihovo uvedbo na trg (npr. glede kliničnih preskusov, zdravil, medicinskih pripomočkov, in-vitro diagnostike ter naprednih terapij), temelji na regulativnih okvirih EU. Večina družb, ki so dejavne na področju zdravja, deluje v celotni EU. Obseg in razpon pobude presegata zmožnosti posameznih držav članic ter zahtevata mobilizacijo virov in deležnikov na ravni EU.

B. Rešitve

Katere so različne možnosti za dosego ciljev? Ali ima katera od njih prednost? Če ne, zakaj ne?

Možnosti so:

-redni razpisi v okviru programa Obzorje Evropa,

-skupaj načrtovano partnerstvo ter

-institucionalizirano partnerstvo na podlagi člena 187 PDEU.

Prednostna možnost je institucionalizirano partnerstvo. Zagotavlja najboljše razmerje med stroški in učinkom, upošteva zadevna tveganja ter omogoča učinkovito doseganje ciljev in pričakovanih učinkov.

Kakšna so stališča različnih deležnikov? Kdo podpira katero možnost?

Možnost institucionaliziranega partnerstva je prejela največ podpore v vseh posvetovalnih dejavnostih in v vseh skupinah deležnikov (države članice, gospodarska združenja, raziskovalci, javni organi, nevladne organizacije in splošna javnost). Ti so menili, da je ta možnost zaradi dolgoročnih zavez in financiranja najučinkovitejša glede na znanstvene, gospodarske in družbene učinke. Menili so še, da pravno zavezujoča ureditev zagotavlja zaupanje, zlasti glede upravljanja intelektualne lastnine, kar lajša izmenjavo podatkov, potrebnih za doseganje učinkov. Vse skupine deležnikov, zlasti javni sektor, so menile, da je priložnost imeti ključno vlogo pri opredeljevanju načrtov za raziskave poglavitna za doseganje družbenega učinka.

C. Učinki prednostne možnosti

Katere so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Institucionalizirano partnerstvo bi najbolje zagotovilo, da zasebni in javni sektor ostaneta v celoti vključena v izvajanje skupaj dogovorjene dolgoročne strategije raziskav in inovacij na področju zdravja. To je skladno s pritegovanjem finančnih virov in prispevkov v naravi iz industrije, da se kar najbolje izkoristi učinek financiranja EU. Na ta način bi se podprl razvoj strategije za inovacije na področju zdravja, ki je v celoti usklajena s prednostnimi nalogami politike Komisije. Prednostna možnost bi omogočila tudi vzpostavitev programske pisarne za namensko upravno podporo, usklajevanje in komunikacijske dejavnosti.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

EU in sodelujoča gospodarska združenja bodo skupaj financirali partnerstvo, pri čemer bodo združenja zagotovila vsaj 50 % skupnega proračuna. Partnerji bodo morali tudi mobilizirati vire, potrebne za kritje operativnih stroškov financiranih ukrepov ter upravnih stroškov programske pisarne. Združenja bodo prevzela tudi dodatne dejavnosti, kot je navedeno v zakonodajnem aktu.

Kakšni so učinki na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost?

Na podlagi tesnega sodelovanja zdravstvene industrije (vključno z MSP) in akademskih krogov bodo vsi partnerji okrepili svojo znanstveno podlago za iskanje inovativnih zdravstvenih rešitev. Ob zgodnji udeležbi drugih akterjev s področja javnega zdravja se bo industrija lahko bolje odzvala na potrebe končnih uporabnikov, tj. pacientov, zdravstvenih delavcev in izvajalcev zdravstvenih storitev. S tem bi se tudi izboljšal njihov konkurenčni položaj na svetovnih trgih ter bi se okrepila gospodarstvo EU in njena tehnološka suverenost. Povezovanje raznih sektorjev industrije bi ustvarilo bolj odziven in sodelovalen ekosistem za raziskave in inovacije, ki bi bil prijazen do malih in srednjih podjetij.

Ali bodo učinki na nacionalne proračune in uprave veliki?

Ni pričakovati velikih učinkov na nacionalne proračune in uprave.

Ali bo imela pobuda druge pomembne učinke?

Pozitiven učinek na temeljne pravice (pravica do zdravja in pravica do dostopa do zdravstvenega varstva, vključno s preventivno in kurativno nego).

Novo razviti medicinski proizvodi in digitalna orodja na podlagi podatkov bi lahko vplivali na obdelavo osebnih zdravstvenih podatkov in s tem na pravice do zasebnosti.

Digitalna orodja bi lahko imela pozitiven učinek na vrednostno verigo pametnega zdravja in standardizacijo, kar bi pripomoglo k vodilnemu položaju EU v panogi.

Ni pričakovati učinka na poenostavitev, regulativne vidike ali upravno breme.

Sorazmernost?

Prednostna možnost je sorazmerna s tem, kar je potrebno za spoprijemanje z zadevnimi težavami.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala?

Pobuda se bo pregledala v skladu z določbami programa Obzorje Evropa ter v skladu z odločitvami, kot bodo navedene v zadevni uredbi Sveta.

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.2.2021

SWD(2021) 38 final

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

POVZETEK POROČILA O OCENI UČINKA

Spremni dokument

Predlog Uredba Sveta o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru programa Obzorje Evropa

Evropsko partnerstvo za ključne digitalne tehnologije

{COM(2021) 87 final} - {SEC(2021) 100 final} - {SWD(2021) 37 final}

Povzetek

Ocena učinka morebitnega institucionaliziranega evropskega partnerstva za ključne digitalne tehnologije

A. Potreba po ukrepanju

V čem je težava in zakaj je to težava na ravni EU?

Ključne digitalne tehnologije (KDT) so elektronske komponente in sistemi, ki so osnova za vse digitalne proizvode in storitve. Ključni so, ker so osnovni gradniki digitalnih sistemov.

Če EU ne bo ohranila vodilnega položaja na področju elektronskih komponent in sistemov, lahko izgubi svoj pomembni položaj na trgu v sektorjih, kot so avtomobilski in zdravstveni sektor, industrijska proizvodnja, vesoljska industrija in varnost.

Zaostane lahko za drugimi na področju novih paradigem in tehnologij, kot so umetna inteligenca in računalništvo na robu, ter na zadevnih trgih, na katerih se ustvarja povpraševanje po elektronskih komponentah in sistemih, ki bodo morali delovati na ravni, ki danes še ni dosežena.

Velika težava, s katero se bo spoprijela EU, je zanesljivost oskrbe z zaupanja vrednimi in varnimi komponentnimi tehnologijami za ključno infrastrukturo in industrijske sektorje, ki so temeljni za gospodarstvo.

Neusklajenost teh ključnih digitalnih tehnologij s prednostnimi nalogami politike EU biga prikrajšala za pomemben instrument vplivanja na digitalno preobrazbo pri doseganju družbenih in okoljskih ciljev.

Kaj bi bilo treba doseči?

Potrebna so prizadevanja na področju raziskav in inovacij, ki bi bila dovolj obsežna in dovolj usklajena, da se doseže kritična masa virov, organizirajo razne kompetence in interesi ter da se ti usmerijo v skupni načrt, na podlagi katerega bi bilo treba do leta 2030 doseči naslednje cilje:

1.Okrepiti tehnološko suverenost EU na področju elektronskih komponent in sistemov, da se podprejo prihodnje potrebe vertikalnih panog in celotnega gospodarstva

Zagotoviti, da EU ostane na čelu razvoja tehnologije naprednih elektronskih komponent in sistemov, ki prispevajo k oblikovanju trdnih strateških vrednostnih verig. To bo vse bolj ključno z napredovanjem digitalne preobrazbe, ko bodo digitalne tehnologije vse bolj razširjene v vseh sektorjih.

Na podlagi večje suverenosti bi se morala do leta 2030 podvojiti vrednost zasnove in proizvodnje elektronskih komponent in sistemov v EU, v skladu z njenim splošnim vplivom na področju proizvodov in storitev.

2.Vzpostaviti znanstveno odličnost EU in njen vodilni položaj na področju inovacij v zvezi z nastajajočimi komponentami in sistemskimi tehnologijami

Z nadaljnjo miniaturizacijo proti fizičnim mejam, hitrim prodorom umetne inteligence ter nastankom računalništva na robu in alternativnih računalniških paradigem se odpirajo nove priložnosti glede elektronskih komponent in sistemov ter njihove uporabe. Z zanesljivo znanstveno podlago na novih področjih lahko EU izkoristi navedene priložnosti. Mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja, ki delujejo na področju nastajajočih tehnologij, lahko izkoristijo nove ekosisteme ter pripomorejo k njihovemu oblikovanju.

Mala in srednja podjetja bi morala tvoriti vsaj tretjino skupnega števila udeležencev v pobudi za ključne digitalne tehnologije in bi morala prejeti vsaj 20 % javnih sredstev.

3.Zagotoviti, da komponente in sistemske tehnologije upoštevajo družbene in okoljske izzive EU

EU in nacionalni javni organi bodo imeli v usklajeni pobudi ključno vlogo, saj bodo zagotavljali njeno skladnost s prednostnimi nalogami politike. Elektronske komponente in sistemske tehnologije bi morale zagotavljati pravo stopnjo zaupanja in zasebnosti ter prispevati k doseganju okoljskih ciljev EU.

Cilj pobude je do leta 2030 zmanjšati porabo energije za 32,5 % 1 .

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU (subsidiarnost)?

Elektronske komponente in sistemi so temelj industrijskih vrednostnih verig ter imajo pomemben družbeni in gospodarski učinek v vsej Evropi.

Hiter tehnološki napredek na tem področju ter dejstvo, da Združene države in azijske države vlagajo ogromno sredstev za ohranjanje stika z najnovejšo tehnologijo ter za zmanjšanje svoje odvisnosti od drugih regij, zahtevata usklajen odziv na ravni EU.

Nobena posamezna država ali organizacija ne bi mogla izpolniti zgoraj navedenih ciljev. Le mobilizacija na ravni EU, ki vključuje države članice in industrijo, lahko zagotovi potreben strateški pristop in kritično maso sredstev, kompetenc in interesov.

B. Rešitve

Katere so različne možnosti za dosego ciljev? Ali ima katera od njih prednost? Če ne, zakaj ne?

Za podporo raziskavam in inovacijam so bile obravnavane naslednje možnosti:

·tradicionalni razpisi na podlagi okvirnega programa (osnovna možnost);

·skupaj načrtovano evropsko partnerstvo (možnost 1) in

·institucionalizirano evropsko partnerstvo na podlagi člena 187 PDEU (možnost 3).

Prednostna možnost je institucionalizirano evropsko partnerstvo, saj lahko širšemu krogu akterjev s področja elektronskih komponent in sistemov zagotovi aktivno vlogo pri oblikovanju načrta za raziskave in inovacije, v sodelovanju z javnimi organi (na ravni EU in na nacionalni ravni), da se zagotovi izpolnjevanje zgoraj navedenih ciljev. Na ta način bi se zagotovile omogočile trajnostne zaveze članov partnerstva v okviru dogovorjenega sedemletnega programa ter zagotovila stabilna struktura za učinkovito izvajanje in usklajevanje z zadevnimi pobudami. Sodelovanje je predvideno predvsem s partnerstvi, ki se nanašajo na digitalno tehnologijo (npr. fotonika, EuroHPC, pametna omrežja in storitve, umetna inteligenca, podatki in robotika), in s področji uporabe (zdravstvena, avtomobilska in vesoljska industrija ter proizvodnja).

Iz ocene izhaja, da ta možnost najbolje izpolnjuje načelo usmerjenosti (zagotavlja skladnost z načrtom za raziskave in inovacije) in načelom dodatnosti (zagotavljanje učinkov finančnega vzvoda).

Kakšna so stališča različnih deležnikov? Kdo podpira katero možnost?

Iz posvetovanja z državami članicami o partnerstvih v okviru programa Obzorje Evropa izhaja, da jih 96 % meni, da je partnerstvo za ključne digitalne tehnologije pomembno za njihove nacionalne politike in prednostne naloge ter za njihovo industrijo, raziskovalne organizacije in univerze.

V okviru odprtega javnega posvetovanja je 82 % anketirancev navedlo, da bi bila pobuda za ključne digitalne tehnologije pomembna ali zelo pomembna za zagotavljanje dostopa do zaupanja vrednih komponent in sistemov. To stališče zastopajo zlasti gospodarska združenja, univerze, raziskovalno-tehnološke organizacije, države članice in velika podjetja.

Številni anketiranci (več kot 40 %) so menili, da je institucionalizirano partnerstvo najprimernejša možnost. To pomeni uravnotežen prerez industrije (velika ter mala in srednja podjetja), raziskovalnih organizacij in držav članic. Tudi deležniki, s katerimi je bil opravljen razgovor za raziskavo v podporo oceni učinka, so močno podprli to možnost.

Iz manjšinskih mnenj (npr. raziskovalnih organizacij) izhaja pomislek, da se navedena možnost lahko izkaže za zapletenejšo. Ob tem sta v predlagani pobudi obravnavana usklajevanje in poenostavitev postopkov in praks.

C. Učinki prednostne možnosti

Katere so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Partnerstvo na podlagi člena 187 PDEU bi lahko:

·zagotovilo podporo strateškemu načrtu EU za raziskave in inovacije o elektronskih komponentah in sistemskih tehnologijah, in sicer z usklajevanjem prednostnih nalog EU, sodelujočih držav in industrije pri doseganju kritične mase;

·izkoristilo vnaprejšnje zaveze javnih (EU in nacionalnih) in zasebnih članov partnerstva glede prispevkov;

·zagotovilo centralno vodeno strukturo, ki podpira dolgoročno sodelovanje zasebnih članov za izpolnjevanje ambicioznega programa, ter

·zagotovilo velik finančni vzvod v razmerju 1 : 3 na podlagi združevanja financiranja EU s prispevki držav članic in industrije (1 EUR prispeva EU, 1 EUR sodelujoče države in 2 EUR zasebni člani), da se mobilizira kritična masa virov za raziskave in inovacije.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Glede na to, da bi prihodnja pobuda za ključne digitalne tehnologije prevzela sedanjo strukturo Skupnega podjetja ECSEL, bi bili stroški izvajanja prednostne možnosti enaki tekočim stroškom pisarne skupnega podjetja za obdobje trajanja pobude. Te stroške večinoma pretehtajo zgoraj navedene koristi, zlasti učinek finančnega vzvoda zaradi sofinanciranja, da se doseže potreben obseg sredstev za doseganje ambicioznih ciljev. Skupno podjetje ECSEL bi se prilagodilo partnerstvu za ključne digitalne tehnologije, skupni stroški izvajanja pa bi ostali enaki.

Kakšni so učinki na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost?

Eno od priporočil iz vmesne ocene Skupnega podjetja ECSEL je spodbuditi aktivnejšo vlogo MSP. Osredotočanje na nastajajoče tehnologije ter na cilj vzpostavljanja zasnovane zmogljivosti (področja, na katerih so mala in srednje podjetja še posebno dejavna) bo najverjetneje k pobudi privabilo več malih podjetij, ki bodo prevzela pomembnejše vloge. Predvidene so posebne dejavnosti (npr. dostop do tehnologije in eksperimentiranje) za vključevanje malih dobaviteljev in uporabnikov v ekosistem.

Ali bodo učinki na nacionalne proračune in uprave veliki?

Partnerstvo za ključne digitalne tehnologije temelji na tristranskem modelu (Komisija, države članice in industrija), s finančnimi prispevki in upravnim sodelovanjem sodelujočih držav (države članice in pridružene države). Ta model se trenutno uspešno uporablja v Skupnem podjetju ECSEL.

Ali bo imela pobuda druge pomembne učinke?

Pri razvoju in uporabi elektronskih komponent in sistemskih tehnologij bodo upoštevane temeljne pravice, zlasti varnost in zasebnost državljanov.

Sorazmernost?

Prednostna možnost ima vse elemente za dosego ciljev in ne presega tega, kar je potrebno.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala?

Partnerstvo se bo redno pregledovalo na ravni projekta, tehnologije/sektorja in programa. Vmesna ocena skupine neodvisnih strokovnjakov bo predvidoma opravljena tri leta po začetku delovanja. Pri rednih ocenah se bo ocenjeval napredek glede na začetne cilje, pričakovane učinke in prispevek k prednostnim nalogam politike EU.

(1)

Direktiva (EU) 2018/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (UL L 328, 21.12.2018, str. 210).

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.2.2021

SWD(2021) 38 final

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

POVZETEK POROČILA O OCENI UČINKA

Spremni dokument

k predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru programa Obzorje Evropa

Evropsko partnerstvo za pametna omrežja in storitve

{COM(2021) 87 final} - {SEC(2021) 100 final} - {SWD(2021) 37 final}

Povzetek (največ 2 strani)

Ocena učinka morebitnega institucionaliziranega evropskega partnerstva za pametna omrežja in storitve 1

A. Potreba po ukrepanju

V čem je težava in zakaj je to težava na ravni EU?

Evropska industrija omrežij in storitev se spoprijema z izzivi glede svoje suverenosti na področju konkurenčnosti in tehnologije, in sicer v zvezi z uporabo infrastrukture 5G kot osnove za vodilne digitalne trge ter v zvezi z raziskavami in inovacijami glede sistemov 6G. Težave vključujejo:

·nezmožnost Evrope, da izkoristi ves potencial digitalizacije gospodarstva;

·omejeno tehnološko suverenost glede kritičnih tehnologij na področju vrednostnih verig pametnih omrežij in storitev, zlasti zaradi vse večje globalne konkurence evropskim dobaviteljem;

·počasno uvajanje infrastrukturnih platform za vodilne digitalne trge in

·šibek interes za reševanje družbenih vprašanj, kot so podnebne spremembe, z digitalnimi rešitvami.

Glavni vzroki težav so:

ûnezadostna zmogljivost tehnologije 5G za odzivanje na napredne komunikacijske in računalniške zahteve;

ûnezadostna prisotnost akterjev EU v globalnih digitalnih vrednostnih verigah;

ûnepovezovanje vrednostnih verig EU med seboj;

ûpočasen razvoj tehnologije 5G;

ûpotreba po zagotavljanju kibernetske varnosti ter upoštevanju etike in zasebnosti ter

ûpomanjkanje energijske učinkovitosti.

Pričakuje se, da bodo posledica zgoraj navedenih težav omejena tehnološka suverenost glede kritičnih tehnologij na področju vrednostnih verig pametnih omrežij in storitev, pomanjkanje infrastrukturnih platform za inovacije ter tveganje, da EU zaostane pri raziskavah na področju omrežij in storitev, ki temeljijo na tehnologiji 6G.

Kaj bi bilo treba doseči?

Cilj je doseči tehnološko suverenost na področju vrednostnih verig pametnih omrežij in storitev. V tem smislu je cilj evropskim akterjem do leta 2030 omogočiti razvoj zmogljivosti za raziskave in inovacije tehnologij 6G kot osnovo za prihodnje digitalne storitve. Cilj pobude je tudi spodbuditi razvoj vodilnih trgov za infrastrukturo in storitve 5G v Evropi. Obe vrsti dejavnosti (razvoj infrastrukture 5G ter raziskave in inovacije za tehnologijo 6G) bosta spodbujali usklajevanje prihodnjih pametnih omrežij in storitev s politiko EU in potrebami družbe, vključno z učinkovitostjo energije, zasebnostjo, etiko in kibernetsko varnostjo.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU (subsidiarnost)?

To partnerstvo bo obravnavalo čezmejne/nadnacionalne izzive, združevanje sredstev, strateške časovne načrte, potrebo po kritični masi za doseganje ciljev politike ter potrebo po usklajevanju raznih akterjev v različnih sektorjih digitalnega gospodarstva, ki jih države članice same ne morejo obravnavati v enaki meri, zlasti glede raziskav in inovacij za sisteme 6G.

B. Rešitve

Katere so različne možnosti za dosego ciljev? Ali ima katera od njih prednost? Če ne, zakaj ne?

Možnosti so:

·osnovna možnost – tradicionalni razpisi na podlagi okvirnega programa;

·možnost 1 – skupaj načrtovano evropsko partnerstvo;

·možnost 2 – institucionalizirano evropsko partnerstvo.

Prednostna možnost je možnost 2, ki bo najverjetneje imela največji znanstveni, gospodarski in družbeni učinek ter bo zagotovila največ skladnosti, čeprav je to tudi najdražja in najbolj zapletena možnost.

Kakšna so stališča različnih deležnikov? Kdo podpira katero možnost?

Deležniki so prepoznali pomembnost pristopa na podlagi partnerstva za prihodnji evropski ekosistem omrežij in storitev v digitalnih vrednostnih verigah. Iz posvetovanj izhaja podpora skupaj načrtovanemu ali institucionaliziranemu partnerstvu, vendar je večina anketirancev, med katerimi so tudi ključni akterji, poudarila, da sta zanje sprejemljiva oba modela, odvisno od številnih upravnih in pravnih dejavnikov.

C. Učinki prednostne možnosti

Katere so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Največ prednosti zagotavlja institucionalizirano partnerstvo (možnost 2), ki bi:

1. bilo učinkovitejše, zlasti glede gospodarskih, tehnoloških in družbenih učinkov, saj bi zagotovilo trdnejše zaveze deležnikov in prispevalo k dejavnostim regulacije in standardizacije ter javnim politikam, vključno s tehnološko suverenostjo in cilji na podlagi zelenega dogovora;

2. izboljšalo zunanjo skladnost z učinkovitim povezovanjem z drugimi pobudami in jasnim mandatom za vzpostavitev sinergij s programi EU, nacionalnimi in regionalnimi programi, zlasti glede uvajanja v uporabo, ter

3. zagotavljalo zelo dobro splošno učinkovitost, kljub dodatnim stroškom.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Stroški se nanašajo na vzpostavitev skupnega podjetja in njegovo delovanje.

Kakšni so učinki na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost?

Največje koristi bodo imele družbe iz EU na področju mreženja, računalništva v oblaku in interneta stvari, poleg teh pa tudi družbe v vertikalnih panogah. Pobuda bi pripomogla tudi k čim večji učinkovitosti naložb v raziskave in inovacije ter bi pospešila razvojni proces, kar bi izboljšalo njihovo konkurenčnost. MSP in mikropodjetja v EU na zadevnih področjih bodo imela neposredne in posredne gospodarske koristi. Partnerstvo jim ne bo naložilo regulativnih obveznosti, ampak jim bo omogočilo nove priložnosti glede zmanjševanja stroškov za zasnovo novih proizvodov ter jim pomagalo pri lažjem dostopu do naložb za uvedbo rešitev, ki jih je mogoče tržiti, v celotni EU.

Ali bodo učinki na nacionalne proračune in uprave veliki?

Učinek na nacionalne proračune in uprave bo omejen na udeležbo pri upravljanju.

Ali bo imela pobuda druge pomembne učinke?

Imela bo pozitivne učinke na konkurenčnost, globalno standardizacijo ter s tem povezano trgovino in naložbami.

Sorazmernost?

Prednostna možnost ne presega tistega, kar je potrebno za rešitev izvirne težave.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala?

Partnerstvo se bo pregledalo v skladu s standardno politiko programa Obzorje Evropa o pregledovanju partnerstev, verjetno z letnimi pregledi ključnih kazalnikov uspešnosti ter poglobljenimi pregledi na polovici obdobja trajanja programa Obzorje Evropa in ob zaključku programa.

(1)

„Pametna omrežja in storitve“ je delovni naslov, še pred sprejetjem predloga Komisije bo ustrezno spremenjen glede na politične smernice na visoki ravni.

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.2.2021

SWD(2021) 38 final

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

POVZETEK POROČILA O OCENI UČINKA

Spremni dokument

k predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru programa Obzorje Evropa

Evropsko partnerstvo za preoblikovanje evropskega železniškega sistema

{COM(2021) 87 final} - {SEC(2021) 100 final} - {SWD(2021) 37 final}

Povzetek (največ 2 strani)

Ocena učinka evropskega partnerstva za preoblikovanje evropskega železniškega sistema

A. Potreba po ukrepanju

V čem je težava in zakaj je to težava na ravni EU?

Težava, ki jo je treba obravnavati, je neuspešnost železniške industrije pri razvoju skupne vizije za spremembe, ki bi omogočila hitro uporabo sodobnih tehnologij (zlasti digitalizacijo in avtomatizacijo) za zagotavljanje v celoti interoperabilnega, prilagodljivega in stroškovno učinkovitega železniškega sistema.

Vzroki so:

·razdrobljenost industrije – učinkovita uporaba večine inovacij v zelo zapletenem sistemu zahteva usklajevanje med državami članicami, med infrastrukturo in tirnimi vozili ter med razvijalci različnih podsistemov;

·potreba po skladnosti med raziskavami in inovacijami ter standardizacijo/regulacijo;

·šibko in neusklajeno sodelovanje pri raziskavah in inovacijah;

·visoki stroški raziskav in inovacij, tveganja in dolgotrajnost postopkov ter

·neusklajenost.

Posledice za železniški sektor, ki vplivajo na vse deležnike v vrednostni verigi, so:

ûmajhno vlaganje v bolj trajnostni prevozni sistem;

ûodvisnost železniškega sektorja od izdelkov po meri, ki so dragi in neprilagodljivi za uporabo, ter

ûslabša konkurenčnost v primerjavi z drugimi načini prevoza.

Kaj bi bilo treba doseči?

Glavni cilji so:

Øposodobitev železnice v Evropi, da se poveča njihov tržni delež;

Øpodpora tovornemu železniškemu prevozu, da se zmanjšajo emisije toplogrednih plinov v sektorju prevoza, ter

Ønapredek pri vzpostavljanju enotnega evropskega železniškega območja z zagotavljanjem povezanega in trajnostnega železniškega sistema, ob polnem izkoriščanju prednosti digitalizacije in avtomatizacije.

To bi izboljšalo prispevek železniške industrije k družbenemu razvoju v EU, izboljšalo zmožnosti in zmogljivosti železniškega tovornega prometa ter zagotovilo, da se pri raziskavah in inovacijah na področju železnic osrednje mesto nameni uporabnikom, kar je pristop, ki bolje zadovoljuje tržne potrebe.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU (subsidiarnost)?

Skupna evropska strategija za raziskave in inovacije na področju železnic bi pripomogla k zagotavljanju bolj usklajenega in tržnega pristopa, ki bi združil deležnike, da se uresniči skupna splošna vizija. To bi omogočilo, da se na področju železniške industrije izpolnijo evropski cilji glede prevoza in širši cilji politike ter izboljša privlačnost železniškega prevoza v primerjavi z drugimi načini.

B. Rešitve

Katere so različne možnosti za dosego ciljev? Ali ima katera od njih prednost? Če ne, zakaj ne?

Možnosti so podpreti raziskave in inovacije na področju železnic prek:

·tradicionalnih razpisov v okviru programa Obzorje Evropa;

·skupaj načrtovanega partnerstva ali

·institucionaliziranega partnerstva na podlagi člena 187 PDEU.

Prednostna možnost je institucionalizirano partnerstvo, saj je edina, ki zagotavlja platformo za skupni razvoj raziskav in inovacij v okviru skladne skupne vizije. Ta možnost tudi najbolje zagotavlja dolgoročno izvajanje strategije in dolgoročne zaveze industrije in EU. Izkazala se je že pri sedanjem Skupnem podjetju S2R. Stabilnost te možnosti ter pravno zavezujoče zaveze EU in partnerjev iz industrije bodo ključne za vključevanje deležnikov po koncu pandemije COVID-19 ter ob upoštevanju pričakovanih gospodarskih učinkov pandemije, ki bi lahko vključevali reze v sektorju naložb v raziskave in inovacije.

Kakšna so stališča različnih deležnikov? Kdo podpira katero možnost?

Več kot 65 % anketirancev je navedlo, da je institucionalizirano partnerstvo najustreznejši način za spoprijemanje z izzivi na področju železnic in za preoblikovanje evropskega železniškega sistema. Sklicevali so se zlasti na celoten razvojni cikel izdelkov, dolgoročne zaveze in uporabo na trgu.

C. Učinki prednostne možnosti

Katere so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Najboljši način za zagotavljanje polnega sodelovanja zasebnega in javnega sektorja pri razvoju in izvajanju dolgoročne strategije za raziskave in inovacije na področju železnic, ob hkratnem spodbujanju širokega sodelovanja ključnih deležnikov, je institucionalizirano partnerstvo. Ta možnost zagotavlja pomembne znanstvene, gospodarske, tehnološke in družbene učinke, npr. uporabo inovativnih rešitev na trgu in zmanjšanje emisij. Poleg tega se bodo s tem pritegnili finančni viri in prispevki v naravi iz industrije, kar bo omogočilo najučinkovitejše izkoriščanje učinka financiranja, ki ga zagotavlja Komisija.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Delovanje Skupnega podjetja S2R stane 3,5 milijona EUR na leto (1,6 milijona EUR znašajo upravni stroški in 1,9 milijona EUR stroški osebja). Njegovi skupni tekoči stroški ne smejo preseči 27 milijonov EUR (50 % od EU in 50 % od drugih članov). Osnovni stroški bi se morali prilagoditi glede na osnovne ambicije, program in proračun kandidata za partnerstvo za preoblikovanje evropskega železniškega sistema.

Kakšni so učinki na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost?

Široka udeležba deležnikov in vzpostavitev omrežij, ki bi v okviru prihodnjega partnerstva povezovala univerze in raziskovalne organizacije, bi spodbudili večjo udeležbo malih in srednjih podjetij, ki so dovolj prilagodljiva, da lahko razvijejo inovacije in jih razmeroma hitro ponudijo trgu.

Institucionalizirano partnerstvo bi imelo precejšen učinek na konkurenčnost industrije železniškega prevoza in železniške dobavne industrije. Zagotovilo bi, da se velik delež rezultatov raziskav in inovacij uporabi na trgu.

Ali bodo učinki na nacionalne proračune in uprave veliki?

Institucionalizirano partnerstvo bi omogočilo poenostavitev upravljanja, ki se nanaša na sodelovanje članov pri dejavnostih raziskav in inovacij. Zagotovilo bi lahko uskladitev med nastajajočimi nacionalnimi programi za raziskave in inovacije na področju železnic ter s tem boljši splošni izkoristek javnih sredstev.

Ali bo imela pobuda druge pomembne učinke?

Pobuda bi:

üpomembno okrepila pravice državljanov EU z večjim poudarkom na povezovanju nacionalnih, regionalnih in lokalnih železniških sistemov z drugimi načini prevoza ter

üomogočila učinkovit dialog med tistimi, ki sodelujejo pri dejavnostih raziskav in inovacij, in tistimi, ki so odgovorni za železniško politiko in regulacijo na mednarodni in nacionalni ravni (vključno z mednarodnimi organi za standardizacijo).

Sorazmernost?

Institucionalizirano partnerstvo bi zagotovilo, da zasebni in javni sektor ostaneta polno vključena v pripravo in izvajanje dolgoročne strategije za raziskave in razvoj na področju železnic, ter bi pritegnilo finančna sredstva in prispevke v naravi iz industrije, da se doseže čim večji učinek financiranja, ki ga zagotavlja Komisija, in se zagotovi izvajanje prednostnih nalog na podlagi zelenega dogovora. Prednostna možnost torej ne presega tistega, kar je potrebno za rešitev izvirne težave in izpolnitev ciljev pobude.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala?

Vmesna ocena predlaganega institucionaliziranega partnerstva bo opravljena po treh letih njegovega delovanja.

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.2.2021

SWD(2021) 38 final

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

POVZETEK POROČILA O OCENI UČINKA

Spremni dokument

k predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru programa Obzorje Evropa

Evropsko partnerstvo za integrirano upravljanje zračnega prometa

{COM(2021) 87 final} - {SEC(2021) 100 final} - {SWD(2021) 37 final}

Ocena učinka evropskega partnerstva za integrirano upravljanje zračnega prometa

A. Potreba po ukrepanju

V čem je težava in zakaj je to težava na ravni EU?

Kljub precejšnjemu napredku, ki je bil v zadnjem desetletju dosežen na področju posodobitve infrastrukture za upravljanje zračnega prometa, je do 10 % emisij CO2 zaradi poletov posledica razdrobljene infrastrukture upravljanja zračnega prometa, ki ne izkorišča v celoti digitalizacije in avtomatizacije. Tem emisijam bi se bilo mogoče izogniti. Poleg tega je imela kriza zaradi COVID-19 velik učinek na zračni prevoz in je razkrila slabosti trenutnih sistemov upravljanja zračnega prometa. Pritisk na infrastrukturo upravljanja zračnega prometa glede stroškovne učinkovitosti, odpornosti proti nihanjem v prometu in prilagodljivosti nanje ter na nove vrste zrakoplovov še nikoli ni bil tako velik.

Poleg tega bi bilo treba skrajšati cikel inovacij na področju upravljanja zračnega prometa, da se industrijskim akterjem iz tega sektorja omogoči vzdrževanje konkurenčnosti ter da se podprejo številne vrste uporabe na področju prevoza (npr. potniki, tovor, brezpilotni zrakoplovi in urbana zračna mobilnost), obrambe in varnosti (civilno-vojaško sodelovanje in upravljanje zračnega prostora).

Obravnava teh številnih težav v hitro razvijajočem se in kompleksnem okolju zahteva veliko skupnega truda za spodbujanje sodelovanja in naložb v inovacije, ki jih sam ne bi zmogel noben deležnik ali država članica. Letalstvo je po svoji naravi mednarodno in zahteva skupno, usklajeno ukrepanje.

Kaj bi bilo treba doseči?

Cilj je sestavljen iz treh delov:

(1) upravljanje zračnega prometa v Evropi uvesti v digitalno dobo, da se zagotovita boljša odpornost proti nihanjem v prometu in prilagodljivost nanje;

(2) okrepiti konkurenčnost zračnega prevoza v EU s posadko ali brez nje, da se podpre gospodarska rast in okrevanje po koncu pandemije COVID-19;

(3) vzpostaviti enotno evropsko nebo kot najučinkovitejši in okolju prijazen zračni prostor na svetu.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU?

Ukrepanje EU (financiranje in usklajevanje) je potrebno, da se zagotovi pospešitev in osredotočanje prizadevanj v smeri doseganja zgoraj navedenih ciljev 1 . V praksi to pomeni združevanje vseh zadevnih deležnikov v sektorju, od proizvajalcev do izvajalcev navigacijske službe zračnega prometa, letalskih družb, letališč, raziskovalnih inštitutov in vojske, da se razvijejo preobrazbene in interoperabilne tehnologije kot odziv na zgoraj navedene izzive. Če težave ne bodo odpravljene z zanesljivim in usklajenim ukrepanjem EU, je precej verjeten pojav ad hoc nacionalnih programov, zlasti po koncu pandemije COVID-19, ki bodo reševali lokalne težave, vendar se bo s tem še povečala razdrobljenost evropske mreže za upravljanje zračnega prometa.

B. Rešitve

Katere so različne možnosti za dosego ciljev? Ali ima katera od njih prednost? Če ne, zakaj ne?

Možnosti politike se razlikujejo glede na raven prilagodljivosti in dodatnosti/usmerjenosti:

možnost politike 0: razpisi v okviru programa Obzorje Evropa – strateški raziskovalni program oblikuje in potrdi Komisija, industrija pa zagotovi svoj prispevek;

možnost politike 1: skupaj načrtovano evropsko partnerstvo – načrt za raziskave in inovacije se dogovori in uskladi s partnerstvom, Komisija pa ga uporabi pri izvajanju programa dela;

možnost politike 2: institucionalizirano evropsko partnerstvo na podlagi člena 187 PDEU – člani partnerstva bodo imeli velik vpliv na razvoj strateškega raziskovalnega programa, letnih programov dela in tem razpisov na podlagi preglednega in dostopnega postopka, kot ga bo sprejel upravni odbor partnerstva, v katerem so zastopani EU in partnerji.

Možnost politike 1 v primerjavi z možnostjo politike 2 omogoča, da bodo stroški nekoliko nižji in da bo več prilagodljivosti, in sicer zaradi organske, razvijajoče se strukture članstva ter možnosti prilagajanja načrta za raziskave in inovacije.

Možnost politike 2 je prednostna možnost, saj pomeni najučinkovitejšo platformo, ki omogoča hitrejše doseganje največjih koristi (glej v nadaljevanju). V primerjavi z možnostjo politike 1 tudi bolj upošteva načelo usmerjenosti in zahteva trdnejše zaveze deležnikov, vključno z medvladnimi organizacijami, kot so Eurocontrol, Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) in Evropska vesoljska agencija (ESA).

Možnost politike 2 je za malenkost najdražja možnost, vendar če se upošteva, da bodo več kot 60 % stroškov krili zasebni partnerji in da zagotavlja največ možnosti za dosego pričakovanih učinkov, je ta možnost najugodnejša za proračun Unije.

Kakšna so stališča različnih deležnikov? Kdo podpira katero možnost?

Na splošno se deležniki močno strinjajo glede težav, ciljev in prednostne možnosti. Več kot 70 % odgovorov na javnem posvetovanju je izrazilo podporo ponovni vzpostavitvi institucionalnega partnerstva na podlagi člena 187 PDEU, pri tem pa so izpostavili, da naveden sektor potrebuje močno ukrepanje EU pri usmerjanju enotnega evropskega programa raziskav in inovacij s ciljem stalnega vključevanja deležnikov v celotni vrednostni verigi in zagotavljanja interoperabilnih rešitev, ki bodo po uvedbi v uporabo izboljšale uspešnost in varnost sistemov upravljanja zračnega prometa v EU.

Druga poglavitna stališča:

·partnerstvo bi moralo bolje povezovati raziskave in inovacije z industrializacijo;

·partnerstvo bi moralo podpirati uvedbo in uporabo na trgu;

·upravne postopke bi bilo treba poenostaviti;

·potrebni so tesnejše sodelovanje z agencijo EASA in nacionalnimi organi, boljše sinergije s partnerstvi za raziskave in inovacije ter nacionalnimi pobudami in boljše povezovanje z akademskimi krogi.

C. Učinki prednostne možnosti

Katere so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Znanstveni učinki: okrepiti znanstvene zmogljivosti in znanje EU na področju upravljanja zračnega prometa; razširiti pristojnosti naslednje generacije strokovnjakov za letalstvo.

Gospodarski/tehnološki učinki: večja prilagodljivost in varnost sistemov upravljanja zračnega prometa; nove priložnosti za rast trga brezpilotnih zrakoplovov; močnejši vodilni položaj evropske vesoljske in letalske industrije v svetu.

Družbeni učinki: manj letalskega hrupa in emisij plinov za toliko, kolikor znašajo emisije CO2 večjega metropolitanskega območja v EU (npr. Madrida); boljša potniška izkušnja (krajši čas potovanja, krajše zamude in manj stroškov ter boljša povezljivost).

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Glavni dodatni stroški v primerjavi z možnostjo politike 0 so stroški vzpostavitve in delovanja zaledne pisarne partnerstva. Vendar ob upoštevanju finančnega vzvoda (stopnja sofinanciranja) in skupnega proračuna, ki je na voljo za posamezno možnost politike, ob predpostavki podobnega prispevka Unije, stroški prednostne možnosti presegajo stroške najučinkovitejše možnosti le za 1–2 odstotni točki. Poleg tega iz izkušenj izhaja, da so drugi partnerji, vključno z institucionalnimi, pripravljeni prispevati več kot 60 % upravnih stroškov skupnega podjetja.

Kakšni so učinki na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost?

Mala in srednja podjetja bodo verjetno imela pomembno vlogo v partnerstvu, saj so na področju digitalnih tehnologij, podatkov in brezpilotnih zrakoplovov dobro aktivna. V primerjavi s preteklo ureditvijo bodo odprta struktura partnerstva in odprti razpisi malim in srednjim podjetjem olajšali sodelovanje.

Ali bodo učinki na nacionalne proračune in uprave veliki?

Zaradi usklajevanja strategij se ne pričakujejo učinki na nacionalne proračune in uprave. Dejavno sodelovanje držav članic v partnerstvu bi okrepilo njihove zaveze do nastalih tehnologij, povečalo uporabo takih tehnologij in uskladilo uvajanje v uporabo v vsej EU.

Ali bo imela pobuda druge pomembne učinke?

Predlagano partnerstvo bo imelo ključno vlogo pri zagotavljanju zadevnih znanstvenih in tehnoloških dokazov na področju letalstva, ki bo v pomoč oblikovalcem politik in regulatorjem pri sprejemanju najboljših regulativnih ukrepov za obravnavo izzivov podnebnih sprememb in digitalizacije.

Sorazmernost?

V okviru možnosti politike 1 imajo partnerji možnost pridružiti se partnerstvu ali ga zapustiti. Načrt za raziskave in inovacije je prav tako mogoče preprosto prilagoditi ob napredku tehnologije ali drugih zahtev.

Možnost politike 2 zahteva večjo (finančno) zavezo, ki jo upravičujeta večja učinkovitost in zmožnost pospešitve zelo potrebne digitalne preobrazbe upravljanja zračnega prometa.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala?

Komisija bo način izvajanja pregledala tri leta po oblikovanju partnerstva.

(1)

V skladu z nedavnimi priporočili Evropskega računskega sodišča: posebno poročilo 18/2018, posebno poročilo 11/2019.

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.2.2021

SWD(2021) 38 final

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

POVZETEK POROČILA O OCENI UČINKA

Spremni dokument

k predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru programa Obzorje Evropa

Evropsko partnerstvo za čisto letalstvo

{COM(2021) 87 final} - {SEC(2021) 100 final} - {SWD(2021) 37 final}

Povzetek (največ 2 strani)

Ocena učinka evropskega partnerstva za čisto letalstvo

A. Potreba po ukrepanju

V čem je težava in zakaj je to težava na ravni EU?

Ekološki odtis letalstva narašča, saj zračni prevoz narašča hitreje od postopnih tehnoloških in operativnih izboljšav, ki se uvajajo. Poleg tega je pot do podnebno nevtralnega letalstva nejasna, saj rešitev, razvitih v drugih sektorjih, ni mogoče kar preprosto uvesti v letalstvu. V letu 2019 je letalstvo v EU ustvarilo 823 milijard EUR, kar je 4,1 % BDP EU, in zagotavljalo 12,2 milijona delovnih mest. Za ohranjanje vodilnega položaja evropske industrije in tehnološke suverenosti na svetovni ravni ter hkrati za doseganje ciljev zelenega dogovora na področju letalstva je treba pospešiti uvajanje rešitev, pridobljenih z raziskavami in inovacijami EU na področju letalstva. Potrebna je mobilizacija trenutno razdrobljenih zmogljivosti za raziskave in inovacije celotne evropske vrednostne verige na področju letalstva, da se podnebno nevtralne tehnologe razvijejo v rokih, kot so navedeni v zelenem dogovoru.

Kaj bi bilo treba doseči?

Na podlagi evropskega zelenega dogovora je primarni cilj prispevati k podnebni nevtralnosti do leta 2050, z vmesnim korakom okoli leta 2030, in sicer s pospešitvijo razvoja podnebno nevtralnih letalskih tehnologij. Z obsežnim uvajanjem in uporabo novih, neto ničelnih ali v celoti razogljičenih trajnostnih letalskih goriv, kot so sintetična goriva, nastala s pretvorbo električne energije v tekoče gorivo, metan in/ali vodik, bi lahko operativna flota do leta 2050 dosegla več kot 90-odstotno izboljšanje učinkovitosti glede CO2 v primerjavi z današnjo floto. Drugi splošni cilj bi bil zagotoviti, da dejavnosti raziskav in inovacij na področju letalstva prispevajo h globalni konkurenčnosti letalske industrije EU, in sicer tako, da se zagotovi, da čistejše letalstvo ostane varno in učinkovito za prevoz potnikov in blaga po zraku. Tretji cilj bi bil nadaljnje povečevanje evropskih zmogljivosti za raziskave in inovacije, da se pospeši in optimizira postopek raziskav in inovacij. Poleg vodilnega položaja v industriji se bodo raziskave na področju letalstva osredotočile tudi na izobraževanje, krepitev in integracijo znanstvenih zmogljivosti EU ter vzpostavitev malih in srednjih podjetij, ki bodo bolj usmerjena v raziskave in inovacije.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU (subsidiarnost)?

Razlog za ukrepanje EU je močna kompleksnost podviga, zaradi česar je treba porazdeliti tveganja, saj so stroški razvoja in predstavitve inovativnih tehnoloških storitev visoki. Nobena družba na področju letalstva niti vse družbe iz ene države skupaj ne bi mogle same oblikovati novega civilnega zrakoplova ter doseči podnebne nevtralnosti v letalstvu.

Poleg tega bi morale biti vse raziskovalne potrebe skladne s tržnimi ukrepi in pobudami, potreben pa je tudi zanesljiv in sodoben regulativni in standardizacijski okvir, ki ga je mogoče oblikovati le na ravni EU in z mednarodnim sodelovanjem. Hkrati ukrepi EU omogočajo učinkovito sodelovanje na evropski ravni ter ustvarjanje sinergij z drugimi sektorji in državami, ki nimajo obsežne letalske industrije.

B. Rešitve

Katere so različne možnosti za dosego ciljev? Ali ima katera od njih prednost? Če ne, zakaj ne?

Prednostna možnost je podpreti sodelovalne in temeljne raziskave na podlagi tradicionalnih razpisov programa Obzorje Evropa, poleg institucionaliziranega javno-zasebnega partnerstva na podlagi člena 187 PDEU, ki je namenjeno pospeševanju razvoja podnebno nevtralnih letalskih tehnologij, ki jih bo mogoče čim prej uvesti v prakso. V primerjavi z drugimi možnostmi zgolj tradicionalnih razpisov ali pogodbenega javno-zasebnega partnerstva institucionalizirano javno-zasebno partnerstvo zagotavlja potrebno raven, globino in dolgoročnost zavez.

Kakšna so stališča različnih deležnikov? Kdo podpira katero možnost?

Med javnim posvetovanjem o raziskavi ocene učinka je 80 % anketirancev navedlo, da bi evropsko institucionalizirano partnerstvo imelo velik (pozitivni) učinek na izboljšanje vodilnega položaja v industriji čistih letalskih tehnologij in na uporabo novih tehnologij ter da bi bilo za navedeno zelo relevantno. Šteje se, da tradicionalni razpisi niso ustrezni za zagotavljanje uporabe tehnologije. Deležniki so svojo zavezo potrdili v skupni izjavi (letalski miting Le Bourget Paris leta 2019) in za partnerstvo pripravili strateški načrt za raziskave in inovacije. Tudi iz javnega posvetovanja o tem strateškem načrtu izhaja velik interes deležnikov in javnosti. Deležniki so poudarili, da bi moralo evropsko partnerstvo za čisto letalstvo ohraniti svojo osredotočenost na doseganje podnebne nevtralnosti, kljub težki krizi zaradi COVID-19.

C. Učinki prednostne možnosti

Katere so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Izvajanje pobude za čisto letalstvo na podlagi institucionaliziranega partnerstva bi najbolje zagotovilo polno sodelovanje zasebnih in javnih sektorjev pri potrebnih raziskavah za razvoj in uvajanje podnebno nevtralnih rešitev, v skladu z zahtevami zelenega dogovora. To je skladno s pritegovanjem finančnih virov in prispevkov v naravi iz industrije, da se kar najbolje izkoristi učinek financiranja EU.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Sedanje Skupno podjetje Čisto nebo 2 prejema 1,755 milijarde EUR iz proračuna EU in vsaj 2,19 milijarde EUR od zasebnih članov. Program sodelovanja v raziskavah in inovacijah na področju letalstva v okviru programov Obzorje 2020 in FP7 je znašal 0,5 milijarde EUR oziroma 0,8 milijarde EUR. Ambiciozni cilji podnebne nevtralnosti do leta 2050 in novi skladni cikel raziskav na področju letalstva do leta 2050, ob upoštevanju, da je kriza zaradi COVID-19 zelo prizadela ta sektor, upravičujejo povečanje (za 25 % pri vsakem od obeh stebrov za raziskave in inovacije).

Kakšni so učinki na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost?

Podobno kot pri razpisih v okviru drugih programov je približno 20 % partnerjev malih in srednjih podjetij. V okviru programa Čisto nebo 2 je bilo malo več kot 40 % partnerjev, izbranih na desetih razpisih za zbiranje predlogov do danes (60 % skupnega programa), malih in srednjih podjetij, kar je približno četrtina sredstev v okviru teh razpisov. Vodilni položaj na področju podnebno nevtralnega letalstva bi koristil konkurenčnosti letalstva EU.

Ali bodo učinki na nacionalne proračune in uprave veliki?

Posebni učinki na nacionalne proračune niso pričakovani.

Ali bo imela pobuda druge pomembne učinke?

Predlagano partnerstvo bi že po naravi ustvarjalo sinergije s predlaganim evropskim partnerstvom za integrirano upravljanje zračnega prometa ter z drugimi zadevnimi javno-zasebnimi partnerstvi. Obe pobudi, pobuda za vodik in pobuda za baterije, bi lahko imeli velik učinek pri doseganju podnebno nevtralnega letalstva, če bi njuni rezultati ustrezali potrebam letalskega sektorja.

Sorazmernost?

Prednostna možnost je sorazmerna z razsežnostjo težave, ob upoštevanju nadnacionalne narave, kompleksnosti in stroškov letalstva ter raziskav in inovacij na tem področju.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala?

Ob uporabi vmesne ocene se proučuje tudi uporaba dveletnega pregleda strateškega načrta za raziskave in inovacije ter možnost uporabe neodvisnega ocenjevalca učinka raziskav in inovacij. Vloga upravnega odbora partnerstva za čisto letalstvo bo večja v primerjavi s Skupnim podjetjem Čisto nebo 2 v okviru programa Obzorje 2020, da se zagotovita boljše strateško vodenje in spremljanje projektov.

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.2.2021

SWD(2021) 38 final

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

POVZETEK POROČILA O OCENI UČINKA

Spremni dokument

k predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru programa Obzorje Evropa

Evropsko partnerstvo za krožno Evropo na biološki osnovi

{COM(2021) 87 final} - {SEC(2021) 100 final} - {SWD(2021) 37 final}

Povzetek (največ 2 strani)

Ocena učinka evropskega partnerstva za krožno Evropo na biološki osnovi

A. Potreba po ukrepanju

V čem je težava in zakaj je to težava na ravni EU?

Obstajajo gospodarske in okoljske težave, ki se obravnavajo sočasno. Glavna težava je trojno pomanjkanje na ravni inovacij, uporabe na trgu in trajnostnosti. Posledično dejavnosti raziskav in inovacij v EU niso dovolj vključene v delovanje, kar upočasnjuje inovacijski proces. Hkrati pa obstoječe zrele rešitve na biološki osnovi ne morejo doseči trgov, njihova okoljska učinkovitost pa ni samodejno zagotovljena. Glavne znanstvene in tehnološke težave partnerstva za krožno Evropo na biološki osnovi so nezadostno sodelovanje pri raziskavah in inovacijah, nezadostno medsektorsko sodelovanje in nezadosten prenos znanja o trajnostnih in krožnih rešitvah na biološki osnovi.

Kaj bi bilo treba doseči?

Splošni cilj je spodbuditi družbeni prehod na trajnostno gospodarstvo na biološki osnovi s povečanjem raziskav in inovacij, da se poiščejo trajnostne in konkurenčne rešitve za povečanje krožnosti ter uporabe biomase, ostankov in odpadkov. Cilj je tudi regionalni pristop pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja ZN in evropskega zelenega dogovora, da se pospeši prehod na koncept zdravega planeta. Znanstveni cilji so izboljšati zmogljivost za raziskave in inovacije v zvezi s krožnimi rešitvami na biološki osnovi, zagotoviti boljšo izmenjavo znanja v okviru vrednostnih verig in med njimi in po vsej Evropi ter vključiti raziskave in inovacije o vprašanjih trajnostnosti. Gospodarski cilji so izboljšati konkurenčnost evropskih regij v sektorju in odpraviti tržne pomanjkljivosti evropske industrije na biološki osnovi z ohranjanjem inovacij in novih biorafinerij v Evropi. Glavni družbeni cilji so prispevati h krožnemu gospodarstvu, ki deluje trajnostno, in izboljšati krožnost sektorja na biološki osnovi, s čimer se bo izboljšal njegov okoljski odtis.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU (subsidiarnost)?

Pobuda združuje strokovno znanje in tehnologije, ki so na voljo v državah članicah, regijah in vrednostnih verigah v EU, s čimer se bodo ustvarile dodatne sinergije. Projekte evropskega partnerstva za krožno Evropo na biološki osnovi je mogoče združiti z nacionalnimi projekti in projekti, ki jih podpirajo strukturni in regionalni skladi EU. Odpravljanje večine ovir gospodarstva na biološki osnovi ni nacionalna odgovornost, ampak predmet urejanja na ravni EU, s pravili, kot so na primer: vidiki trajnostne oskrbe z biomaso; povpraševanje trga na podlagi ciljev; standardizacija izdelkov; označevanje in programi zelenega javnega naročanja in okoljska učinkovitost. Ukrepi na nacionalni ravni, brez ukrepanja na ravni EU, ne bi zadoščali.

B. Rešitve

Katere so različne možnosti za dosego ciljev? Ali ima katera od njih prednost? Če ne, zakaj ne?

Za podporo raziskavam in inovacijam so bile obravnavane naslednje možnosti:

·tradicionalni razpisi na podlagi okvirnega programa (osnovna možnost);

·skupaj načrtovano evropsko partnerstvo (možnost 1) in

·institucionalizirano evropsko partnerstvo na podlagi člena 187 PDEU (možnost 3).

Čeprav bi obe možnosti na podlagi partnerstva zagotovili boljše rezultate kot običajni razpisi, je institucionalizirano partnerstvo (možnost 3) boljša rešitev od skupaj načrtovanega partnerstva. Ta možnost je prejela najvišjo skupno oceno zaradi večjih potencialnih gospodarskih in družbenih učinkov in večje skladnosti z zunanjimi programi.

Možnost 3 je prednostna iz naslednjih razlogov:

·omogoča učinkovito izpolnjevanje ciljev programa z vključevanjem partnerjev iz industrije in drugih akterjev, ki so se pripravljeni zavezati k temu (npr. države članice, regije, akademski krogi in organizacije civilne družbe) in ki bi sodelovali v okviru ustreznega modela upravljanja;

·zagotavlja ustrezno preglednost in odprtost pri izbiri prednostnih nalog in ciljev ter pri vključevanju partnerjev in deležnikov iz celotne vrednostne verige, iz različnih sektorjev, ozadij in disciplin, vključno z mednarodnimi akterji (kadar je to primerno in ne posega v evropsko konkurenčnost);

·njeni formalizirani postopki bodo omogočili sodelovanje malim in srednjim podjetjem ter razširjanje in uporabo rezultatov;

·zagotavlja dobro uresničevanje načela dodatnosti, saj ima velik potencial za oblikovanje industrij na biološki osnovi;

·zagotavlja uresničevanje načela usmerjenosti s formalizacijo zavez partnerjev glede izpolnjevanja posebnih ciljev, kar bo na koncu pripomoglo k doseganju ciljev politike na visoki ravni;

·glede financiranja združuje finančne prispevke partnerjev razen EU in/ali njihove prispevke v naravi, ki znašajo med 50 % in 75 % skupnega proračuna evropskega partnerstva. Pričakuje se, da bo večina finančnih zavez danih v obliki prispevkov v naravi in (nekoliko manj) v obliki finančnih prispevkov v okviru projektov, ne na ravni programa;

·njene skladnost in sinergije s področjem raziskav in inovacij EU se bodo zagotavljale s formalnimi dogovori med predlagano pobudo in drugimi pobudami ter na podlagi skupne priprave načrta in prizadevanj podporne skupine.

Kakšna so stališča različnih deležnikov? Kdo podpira katero možnost?

Večina (več kot 50 %) anketirancev v okviru javnega posvetovanja je navedla, da so številni cilji partnerstva ključni, zlasti za doseganje podnebnih ciljev EU. Anketiranci so menili, da je razvoj konzorcijev, evropskih vrednostnih verig in tehnologije prednost, slabost pa je upravno breme. Največja težava je inovacijska vrzel pri preoblikovanju rezultatov raziskav v inovativne krožne izdelke na biološki osnovi. Večina (več kot 50 %) jih je menila, da je sodelovanje industrije zelo pomembno ter da sta področje uporabe in obseg partnerstva pravilna. Čeprav večina deležnikov (54 %), ki so sodelovali pri posvetovanju, meni, da je institucionalizirano partnerstvo najboljši način za reševanje težav, je podpora državljanov manjša.

C. Učinki prednostne možnosti

Katere so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Potencialne gospodarske koristi lahko imajo vsi akterji v gospodarstvu na biološki osnovi, kar omogoča uravnotežen regionalni/lokalni razvoj. Pričakujejo se večji in bolj zagotovljeni dohodki primarnih proizvajalcev biomase, tudi v regijah z omejenimi možnostmi. Preostale koristi so gospodarska rast malih in srednjih podjetij, večja atraktivnost naložb biorafinerij in njihovih gospodarskih subjektov (akterjev iz industrije) ter dolgoročno sodelovanje in zaveze vseh akterjev. Pričakuje se, da bodo občine in regije lahko prihranile pri stroških ravnanja z biološkimi odpadki.

Pričakuje se, da bo družbeni učinek dosežen v obliki boljšega dostopa do inovativnih rešitev na biološki osnovi v Evropi in v njihovi uporabi, v obliki opolnomočenja lokalnih/regionalnih skupnosti za upravljanje njihovih naravnih virov ter z oblikovanjem (ali izboljšanim ponovnim oblikovanjem) nove lokalne/regionalne proizvodne baze. Akterji na trgu, kot so lastniki blagovnih znamk in potrošniki, bodo dobili dostop do bolj trajnostnih izdelkov.

Najpomembnejši so okoljski učinki. Bolj trajnostna proizvodnja in predelava biomase ter uporaba bioloških odpadkov kot surovine bo zmanjšala emisije CO2 in pripomogla k zmanjševanju navzkrižij s pridelavo hrane, čezmernega izkoriščanja biomase ter netrajnostnih sprememb rabe površin. To bo pripomoglo k ohranjanju in obnovi ekosistemov in biotske raznovrstnosti. Proizvodnja v okviru sklenjene zanke in valorizacija bioloških odpadkov bosta izboljšali krožnost. Evropsko partnerstvo za krožno Evropo na biološki osnovi bo izboljšalo gospodarnost vrednostnih verig z viri, npr. s ponovno uporabo hranil iz toka odpadkov v kmetijstvu in gozdarstvu (vključno z odpadnimi vodami) in kmetijskih odpadkov.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Glede na to, da bi možnost 3 temeljila na sedanji strukturi Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, bi vključevala tekoče stroške pisarne skupnega podjetja za celotno obdobje trajanja pobude. To bi vključevalo 30 milijonov EUR upravnih stroškov za podjetja in enak znesek za EU, kar pomeni 1–2 % skupnih stroškov pobude. Te stroške večinoma pretehtajo zgoraj navedene koristi, zlasti učinek finančnega vzvoda zaradi sofinanciranja, da se doseže potreben obseg sredstev za doseganje ambicioznih ciljev.

Nobeni negativni gospodarski, družbeni niti okoljski učinki ali stroški zagotavljanja skladnosti niso pričakovani.

Kakšni so učinki na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost?

Nobeni negativni učinki na mala in srednja podjetja niti na konkurenčnost niso pričakovani. Pričakuje se, da bodo vsi učinki pozitivni. Na podlagi zelo dobrih izkušenj s Skupnim podjetjem za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase (močno sodelovanje malih in srednjih podjetij pri projektih, vključno z njihovim usklajevanjem), je možnost 3 glede tega zelo dobra izbira.

Ali bodo učinki na nacionalne proračune in uprave veliki?

Nobeni učinki na nacionalne proračune in uprave niso pričakovani niti težave z izvajanjem.

Ali bo imela pobuda druge pomembne učinke?

Ne, vsi drugi učinki pa so že opisani.

Sorazmernost?

Prednostna možnost ima vse elemente za dosego ciljev in ne presega tega, kar je potrebno za rešitev težave.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala?

V skladu s časovnico iz uredbe o programu Obzorje Evropa bo vmesna ocena opravljena najpozneje štiri leta po začetku delovanja pobude, končna ocena pa najpozneje štiri leta po njenem prenehanju.

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.2.2021

SWD(2021) 38 final

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

POVZETEK POROČILA O OCENI UČINKA

Spremni dokument

k predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru programa Obzorje Evropa

Evropsko partnerstvo za čisti vodik

{COM(2021) 87 final} - {SEC(2021) 100 final} - {SWD(2021) 37 final}

Povzetek (največ 2 strani)

Ocena učinka v zvezi s čistim vodikom

A. Potreba po ukrepanju

V čem je težava in zakaj je to težava na ravni EU?

Vodik je čisto gorivo brez emisij, vendar je dražji od drugih virov energije in večinoma izvira iz zemeljskega plina, pri čemer nastaja ogljikov dioksid (CO2). Čisti vodik moramo pridobivati iz obnovljivih virov energije, kar bi emisije CO2 izločilo iz postopka. Uporaba čistega vodika je dražja od konkurenčnih tehnologij, poleg tega še ni popolnoma zanesljiva ali dovolj kakovostna za uporabo. Poleg tega so možnosti proizvodnje velikih količin čistega vodika omejene. To najbolj prizadene evropske deležnike s področja industrije vodika in raziskav ter iz energetike, prometa in gradbene industrije.

Kaj bi bilo treba doseči?

Treba bi bilo merljivo vplivati na doseganje podnebnih ciljev do leta 2030 in podnebne nevtralnosti do leta 2050. Okrepiti in povezati bi bilo treba znanstveno zmogljivost EU, da se pospešita razvoj in izboljšanje naprednih uporab čistega vodika, ki so pripravljene za trg, za končno uporabo v energetiki, prometu, gradbeništvu in industriji. Okrepiti bi bilo treba konkurenčnost vrednostne verige EU na področju čistega vodika (predvsem malih in srednjih podjetij).

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU (subsidiarnost)?

Na področju čistega vodika so kompleksne in med seboj povezane vrednostne verige, ki zahtevajo učinkovito in medsektorsko sodelovanje na evropski ravni, da se omogočita uspešna in obsežna predstavitev in uvedba v uporabo.

B. Rešitve

Katere so različne možnosti za dosego ciljev? Ali ima katera od njih prednost? Če ne, zakaj ne?

Za podporo raziskavam in inovacijam na področju vodika so bile obravnavane naslednje možnosti:

·tradicionalni razpisi v okviru programa Obzorje Evropa;

·skupaj načrtovano evropsko partnerstvo ali

·institucionalizirano partnerstvo na podlagi člena 187 PDEU.

Institucionalizirano partnerstvo je prednostna možnost, saj lahko najbolje zagotovi dolgoročno strategijo in zaveze industrije ter držav članic in Evropske komisije.

Kakšna so stališča različnih deležnikov? Kdo podpira katero možnost?

Med anketiranci v okviru odprtega javnega posvetovanja jih je 80 % navedlo, da bi imelo evropsko institucionalizirano partnerstvo pomemben (pozitivni) učinek na vse boljši vodilni položaj industrije vodikovih tehnologij in uporabo novih tehnologij ter da bi bilo tovrstno partnerstvo zelo relevantno.

C. Učinki prednostne možnosti

Katere so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Izvajanje pobude za čisti vodik v okviru institucionaliziranega partnerstva bi najbolje zagotovilo polno sodelovanje zasebnega in javnega sektorja pri razvoju in izvajanju dolgoročne strategije za raziskave, razvoj in inovacije na področju čistega vodika. To je skladno s pritegovanjem finančnih virov in prispevkov v naravi iz industrije, da se kar najbolje izkoristi učinek financiranja Komisije. Podprlo bi razvoj strategije za vodik, ki bi bila v celoti usklajena s prednostnimi nalogami na podlagi evropskega zelenega dogovora in evropske podnebne zaveze.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Na podlagi stroškov sedanjega Skupnega podjetja GCV 2 iz leta 2018 bi bili letni stroški vodenja institucionaliziranega partnerstva 2,9 milijona EUR (27 članov osebja) in 2,1 milijona EUR drugih neposrednih stroškov. V obdobju 2014–2015 je Skupno podjetje GCV 2 ustvarilo 1,63 EUR skupnega finančnega učinka, tj. 1,63 EUR podpore industrije za vsak 1 EUR podpore Evropske komisije.

Kakšni so učinki na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost?

Podobno kot pri razpisih programa za vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij LEIT je približno 25 % partnerjev v projektih Skupnega podjetja GCV 2 malih in srednjih podjetij, med člani združenja Hydrogen Europe pa jih je polovica. Partnerstvo bi manjšim družbam, ki so razvile nišne izdelke, omogočilo sodelovanje na rastočih trgih vodika ter povezovanje z velikimi industrijskimi akterji, ki lahko podprejo njihov razvoj.

Ali bodo učinki na nacionalne proračune in uprave veliki?

Ne pričakuje se noben izrecni učinek na nacionalne proračune ali uprave, pri tem pa bi institucionalizirano partnerstvo pripomoglo k oživitvi in usklajevanju nacionalnih razvojnih programov na področju vodika.

Ali bo imela pobuda druge pomembne učinke?

Dodatni predstavitveni projekti bi lahko ustvarili nadaljnje zanimanje javnosti za vodik. Hkrati bi morala vse večje javno ozaveščanje in izobraževanje o vodiku ustvariti temelje za podporo javnosti glede uporabe vodika. Standardi in norme se lažje obravnavajo na mednarodni ravni, kjer bi morala EU nastopiti enoglasno.

Sorazmernost?

Izvajanje institucionaliziranega partnerstva bi moralo zagotoviti polno sodelovanje zasebnega in javnega sektorja pri razvoju in izvajanju dolgoročne strategije za raziskave, razvoj in inovacije na področju čistega vodika. To bi spodbudilo finančne prispevke industrije in njene prispevke v naravi, da se doseže čim večji učinek financiranja Komisije in podpora razvoju strategije za vodik, ki bi bila v celoti skladna s prednostnimi nalogami na podlagi evropskega zelenega dogovora.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala?

Vmesna ocena predlaganega institucionaliziranega partnerstva bi se morala opraviti tri leta po začetku njegovega delovanja.

Top

Choose the experimental features you want to try