52021PC0625

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52021PC0625 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52021PC0625

Predlog IZVEDBENI SKLEP SVETA o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Estonijo

COM/2021/625 final

HTML

DOC

PDF

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 5.10.2021

COM(2021) 625 final

2021/0319(NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Estonijo

{SWD(2021) 285 final}

2021/0319 (NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Estonijo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost 1 in zlasti člena 20 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Izbruh COVID-19 negativno vpliva na gospodarstvo Estonije. V letu 2019 je bruto domači proizvod na prebivalca (BDP na prebivalca) Estonije znašal 67 % povprečja EU. V skladu s poletno napovedjo Komisije iz leta 2021 se je realni BDP Estonije v letu 2020 zmanjšal za 2,9 %, v obdobju 2020–2021 pa naj bi se skupno povečal za 1,8 %. Dolgoročni vidiki, ki vplivajo na srednjeročno gospodarsko uspešnost, vključujejo staranje prebivalstva, regionalne in socialne razlike, razmeroma nizko produktivnost virov in visoko intenzivnost emisij toplogrednih plinov.

(2)Svet je 9. julija 2019 in 20. julija 2020 v okviru evropskega semestra na Estonijo naslovil priporočila. Estoniji je priporočil zlasti, naj poveča ustreznost mreže socialne varnosti, med drugim tudi z razširitvijo kritja denarnih nadomestil za brezposelnost, in izboljša dostop do cenovno dostopnih in celostnih storitev socialnega varstva ter sprejme ukrepe za zmanjšanje razlik med plačami moških in žensk, tudi za izboljšanje preglednosti plač. Priporočil je tudi, naj izboljša dostopnost in odpornost zdravstvenega sistema, med drugim tudi z odpravo pomanjkanja zdravstvenih delavcev, okrepitvijo primarnega zdravstvenega varstva in zagotavljanjem zadostnih nujno potrebnih medicinskih izdelkov. Poleg tega je priporočil, naj Estonija odpravi pomanjkanje znanj in spretnosti in spodbudi inovacije z izboljšanjem zmogljivosti sistema izobraževanja in usposabljanja ter njegove ustreznosti za trg dela. Svet je priporočil tudi, naj Estonija usmeri naložbe na zeleni in digitalni prehod, zlasti na digitalizacijo podjetij, raziskave in inovacije, vključno s podporo inovacijskih zmogljivosti malih in srednjih podjetij, čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije, učinkovito rabo virov ter trajnostni promet in tako prispeva k postopnemu razogljičenju gospodarstva. Poleg tega je Svet priporočil, naj Estonija zagotovi zadosten dostop do financiranja in okrepi prizadevanja za zagotovitev učinkovitega nadzora in izvrševanja okvira za preprečevanje pranja denarja. Svet je Estoniji priporočil, naj za reševanje krize zaradi COVID-19 sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovit odziv na pandemijo in ohranitev gospodarstva ter naj, kadar gospodarske razmere to omogočajo, izvaja fiskalne politike, namenjene doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju vzdržnosti dolga ob krepitvi naložb. Komisija je po oceni napredka pri izvajanju teh priporočil za posamezno državo ob predložitvi načrta za okrevanje in odpornost ugotovila, da je bilo priporočilo o sprejetju vseh potrebnih ukrepov za učinkovit odziv na pandemijo, ki naj ohranjajo gospodarstvo in podpirajo okrevanje, ki bo sledilo, v celoti izvedeno. Poleg tega je ugotovila, da je bil v zvezi s priporočilom o usmeritvi naložb v energetske povezave dosežen precejšen napredek.

(3)Svet je v priporočilu o ekonomski politiki euroobmočja državam članicam euroobmočja priporočil, naj ukrepajo, tudi prek svojih načrtov za okrevanje in odpornost, da bi med drugim zagotovile naravnanost politike, ki podpira okrevanje, ter dodatno izboljšale konvergenco, odpornost ter trajnostno in vključujočo rast. Svet je v priporočilu državam članicam euroobmočja priporočil tudi, naj se okrepijo nacionalni institucionalni okviri, zagotovi makrofinančna stabilnost, dokonča ekonomska in monetarna unija ter okrepi mednarodna vloga eura.

(4)Estonija je 18. junija Komisiji predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) 2021/241. Načrt je bil predložen po postopku posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, mladinskimi organizacijami in drugimi ustreznimi deležniki, izvedenem v skladu z nacionalnim pravnim okvirom. Prevzemanje odgovornosti za načrte za okrevanje in odpornost na nacionalni ravni je temelj za njihovo uspešno izvajanje in trajen učinek na nacionalni ravni ter verodostojnost na evropski ravni. Komisija je na podlagi člena 19 Uredbe (EU) 2021/241 ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost v skladu s smernicami za ocenjevanje iz Priloge V k navedeni uredbi.

(5)Načrti za okrevanje in odpornost bi morali slediti splošnim ciljem mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241, in instrumenta Evropske unije za okrevanje, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094 2 , da bi podprli okrevanje po krizi zaradi COVID-19. Spodbujati bi morali ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije s prispevanjem k šestim stebrom iz člena 3 Uredbe (EU) 2021/241.

(6)Izvajanje načrtov držav članic za okrevanje in odpornost bo pomenilo usklajena prizadevanja, ki bodo vključevala reforme in naložbe po vsej Uniji. Z njihovim usklajenim hkratnim izvajanjem ter izvajanjem čezmejnih in večdržavnih projektov se bodo te reforme in naložbe vzajemno krepile in ustvarile pozitivne učinke prelivanja po vsej Uniji. Približno tretjina učinka mehanizma za okrevanje in odpornost na rast in ustvarjanje delovnih mest v državah članicah bo tako posledica prelivanja iz drugih držav članic.

Uravnotežen odziv, ki prispeva k šestim stebrom

(7)V skladu s členom 19(3)(a) Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.1, k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri (ocena A) predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere ter s tem ustrezno prispeva k vsem šestim stebrom iz člena 3 navedene uredbe ob upoštevanju specifičnih izzivov, s katerimi se sooča zadevna država članica, in dodeljenih finančnih sredstev zadevne države članice.

(8)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje ukrepe, ki prispevajo k vsem šestim stebrom, vsaka od šestih komponent načrta za okrevanje in odpornost pa obravnava enega ali več stebrov hkrati. Tak pristop pripomore k zagotavljanju, da se vsak steber obravnava celovito in usklajeno. Prvi steber, namenjen zelenemu prehodu, naj bi se podprl z ukrepi za spodbujanje rabe energije iz obnovljivih virov, prenovo stavb za izboljšanje njihove energijske učinkovitosti, boljšo povezljivost javnega prevoza in spodbujanje uporabe zelenega vodika ter splošno podporo pospeševanju zelenega prehoda v podjetjih, vključno z znanji in spretnostmi, ki so potrebni za ta prehod. Pričakuje se, da bodo naložbe in reforme, usmerjene v digitalizacijo javnega sektorja in podjetij ter izboljšanje ravni digitalnih spretnosti in znanj, prispevale k doseganju cilja drugega stebra, ki je namenjen digitalni preobrazbi.

(9)Načrt za okrevanje in odpornost naj bi prispeval k izboljšanju makroekonomske uspešnosti z blažitvijo gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19, hkrati pa z digitalnimi in zelenimi rešitvami spodbujal izvozno konkurenčnost, inovacije in podjetništvo ter tako podpiral pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki je zajeta v tretjem stebru. Za obravnavanje četrtega stebra, tj. socialne in teritorialne kohezije, je predvideno zagotavljanje večje dostopnosti javnih storitev z digitalizacijo, izboljšanje internetne povezljivosti, zlasti na podeželskih območjih, s čimer bi si prizadevali za zmanjšanje digitalnega razkoraka, izboljšanje prometne povezljivosti ter ustvarjanje trajnostnih delovnih mest ter znanj in spretnosti v različnih delih Estonije.

(10)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje ukrepe, ki so namenjeni krepitvi zdravstvene in gospodarske ter socialne in institucionalne odpornosti države, kot je opisano v petem stebru. Načrt za okrevanje in odpornost se osredotoča neposredno na izboljšanje odpornosti in dostopnosti zdravstvenega sistema ter vključuje ukrepe, namenjene izboljšanju dostopa do socialnih storitev v Estoniji. Šesti steber, ki se nanaša na politike za naslednjo generacijo, podpirajo ukrepi za pomoč mladim pri vključevanju na trg dela, in sicer s subvencijo za plače, nadomestilom za usposabljanje in strukturnimi spremembami sistema izobraževanja in usposabljanja, da se spodbudijo znanja in spretnosti na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter povečata udeležba in delež žensk na tovrstnih usposabljanjih in v sektorju na splošno.

Obravnava vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezno državo

(11)V skladu s členom 19(3)(b) Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.2, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov (ocena A), opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezno državo, vključno z njihovimi fiskalnimi vidiki, naslovljenih na zadevno državo članico, ali izzivov, opredeljenih v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra. Za priporočila v zvezi s takojšnjim odzivom fiskalne politike na pandemijo se lahko šteje, da ne spadajo na področje uporabe načrta za okrevanje in odpornost Estonije, ne glede na dejstvo, da se je Estonija v letih 2020 in 2021 na splošno ustrezno in zadostno odzvala na takojšnjo potrebo gospodarstva po podpori s fiskalnimi sredstvi v skladu z določbami splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast.

(12)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje reforme in naložbe, ki se vzajemno krepijo in ki v različni meri prispevajo k reševanju vseh ali pomembnega dela gospodarskih in socialnih izzivov, opisanih v priporočilih za posamezno državo, ki jih je Svet naslovil na Estonijo v okviru evropskega semestra leta 2019 in 2020, zlasti tistih na področju zelenega prehoda, kot je učinkovita raba energije in virov, na področju digitalnega prehoda, kot so digitalne spretnosti in znanja ter podpora digitalizaciji podjetij, na področju zdravstvenega varstva, kot sta odpornost in dostopnost zdravstvenega sistema, na področju socialne vključenosti, kot je dostopnost do cenovno dostopnih in celostnih storitev socialnega in zdravstvenega varstva, ter na področju preprečevanja pranja denarja, kot je krepitev analitičnih zmogljivosti znotraj okvira za boj proti pranju denarja.

(13)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje ukrepe, namenjene podpori naložbam v zeleni in digitalni prehod podjetij, s čimer prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države, ki so s tem povezane. Ti ukrepi vključujejo zlasti razvoj inovativnih zelenih tehnologij, kot je zeleni vodik, zelenih in digitalnih znanj in spretnosti, namenjenih odpravi pomanjkanja znanj in spretnosti, ter shem finančne pomoči, ki bodo pomagala estonskim podjetjem, zlasti malim in srednjim, pri njihovi digitalni in zeleni preobrazbi ter izboljšanju dostopa do financiranja. Cilji reform in naložb na področju energije so spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov, izboljšanje energijske učinkovitosti stavb in razogljičenje gospodarstva s pomočjo ciljev in ukrepov za postopno opuščanje oljnega skrilavca. Ukrepi v prometnem sektorju naj bi pripomogli k zmanjšanju emisij in spodbujanju uporabe trajnostnih načinov prevoza. Reforme vključujejo razvoj medsebojno povezane in skupne mobilnosti v regiji glavnega mesta Talina s skupnim sistemom javnega prevoza in elektrifikacijo železnic. Pričakuje se, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k razvoju čezmejnega projekta Rail Baltica, ki povezuje tri baltske prestolnice in države s Poljsko in preostalo Unijo, in sicer z naložbami v železnice, tramvajske proge, kolesarske steze in pešpoti do postaj ter multimodalni terminal Rail Baltica.

(14)Reforme in naložbe, namenjene krepitvi primarnega zdravstvenega varstva, obravnavanju pomanjkanja delovne sile v zdravstvu, modernizaciji upravljanja e-zdravja in izboljšanju zdravstvene infrastrukture, vključno z izgradnjo zdravstvenega kampusa severne Estonije, naj bi povečale dostopnost in odpornost zdravstvenega sistema. Pričakuje se, da se bo dostop do socialnih storitev izboljšal z ukrepi za dolgotrajno oskrbo, med drugim s posodobitvijo in poenostavitvijo podpornega sistema za otroke z večjimi potrebami po oskrbi ter z akcijskim načrtom za vključevanje socialnih in zdravstvenih storitev. Ukrepi za zmanjšanje plačilne vrzeli po spolu bi morali prispevati k socialni koheziji. Pričakuje se, da bo naložba, namenjena podpori mladim pri pridobivanju delovnih izkušenj in izboljšanju njihovih znanj in spretnosti, prispevala k odpravljanju pomanjkanja znanj in spretnosti ter zmanjšanju brezposelnosti mladih. Podaljšanje prejemanja denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti za 60 dni v primeru neugodnih razmer na trgu dela do neke mere pripomore h krepitvi mreže socialne varnosti. Reforme in naložbe na zdravstvenem, socialnem in digitalnem področju naj bi prispevale tudi k zmanjšanju regionalnih razlik.

(15)Načrt za okrevanje in odpornost dopolnjuje nedavne ukrepe za preprečevanje pranja denarja z ukrepom za vzpostavitev centra za strateške analize v okviru finančnoobveščevalne enote, ki bo omogočil bolj operativno prepoznavanje tveganja za pranje denarja, odziv nanj in njegovo preprečevanje, kar bi prispevalo k okrepitvi okvira za boj proti pranju denarja.

(16)Načrt za okrevanje in odpornost je podlaga za nadaljnje reforme na socialnem in zdravstvenem področju, ki so namenjene odpravljanju pomanjkanja delovne sile v zdravstvu, izboljšanju kakovosti in dostopa do dolgotrajne oskrbe za vse ljudi, ki jo potrebujejo, razširitvi upravičenosti do denarnega nadomestila za brezposelnost in zmanjšanju plačilne vrzeli po spolu, zlasti s povečanjem preglednosti plač. Ukrepi za obravnavanje razogljičenja gospodarstva, ki so vključeni v načrt za okrevanje in odpornost, so večinoma povezani z naložbami. Kar zadeva reforme, se pričakuje, da bodo v nacionalnem razvojnem načrtu za energetski sektor konkretni ukrepi za postopno opuščanje oljnega skrilavca določeni šele konec leta 2025.

Prispevek k potencialu rasti, ustvarjanju delovnih mest ter gospodarski, socialni in institucionalni odpornosti

(17)V skladu s členom 19(3)(c) Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.3, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo imel načrt za okrevanje in odpornost velik vpliv (ocena A) na krepitev potenciala rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost Estonije, s tem pa prispeval k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, vključno s spodbujanjem politik za otroke in mlade, ter na ublažitev gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19 ter s tem okrepil ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in konvergenco v Uniji.

(18)Simulacije, ki so jih opravile službe Komisije, kažejo, da bi lahko načrt za okrevanje in odpornost in drugi ukrepi v okviru instrumenta Evropske unije za okrevanje BDP Estonije do leta 2026 povečali za od 0,9 % do 1,3 %, pri čemer ni upoštevan morebiten pozitivni učinek strukturnih reform, ki je lahko znaten.

(19)Reforme in naložbe v energijo iz obnovljivih virov, trajnostno mobilnost in nadaljnjo digitalizacijo javnih storitev naj bi srednjeročno in dolgoročno okrepile trajnostno rast in zaposlovanje. Ukrepi, namenjeni razvoju zelenih tehnologij, spodbujanju energijske učinkovitosti in razogljičenju industrije, vključno z uporabo nastajajočih novih tehnologij, kot je zeleni vodik, bi morali prispevati k razogljičenju, kar bi pripomoglo k odpornosti gospodarstva.

(20)Pričakuje se, da bodo ukrepi v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu povečali poslovne inovacije ter raziskave in razvoj ter tako zagotovili priložnosti za večjo produktivnost, gospodarsko konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest, obenem pa prispevali k doseganju strukturnih sprememb v gospodarstvu in pripravili temelje za večjo odpornost v skladu s posodobljeno evropsko industrijsko strategijo. Pričakovano posodobitev gospodarske strukture bi bilo treba podpreti z ukrepi, ki spodbujajo zelene in digitalne spretnosti in znanja, da bi izboljšali raven znanj in spretnosti delovne sile ter odpravili dolgoletni izziv neskladja v znanju in spretnostih v Estoniji. Načrt za okrevanje in odpornost vključuje podporo izgradnji visokozmogljivih širokopasovnih omrežij, ki naj bi prispevala k premostitvi digitalnega razkoraka med podeželskimi in mestnimi območji. Naložbe, ki spodbujajo trajnostne načine prevoza, in izboljšane digitalne povezave so namenjene podpiranju socialne in teritorialne kohezije.

(21)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje ukrepe, ki obravnavajo ustrezne zaposlitvene, socialne in zdravstvene izzive, obenem pa bo po pričakovanjih prispeval k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic. Ukrepi za okrepitev primarnega zdravstvenega varstva, povečanje števila zdravstvenih delavcev, izboljšanje zdravstvene infrastrukture in sistema e-zdravja so namenjeni izboljšanju dostopa do zdravstvenega varstva, s čimer prispevajo k reševanju dolgotrajnega izziva neizpolnjene potrebe po zdravstveni oskrbi. Ukrepi za zaposlovanje mladih so namenjeni podpori mladim pri pridobivanju delovnih izkušenj, izboljšanju njihovih znanj in spretnosti ter krepitvi potenciala rasti Estonije. Pričakuje se, da bodo ti ukrepi izboljšali odpornost estonskega socialnega in zdravstvenega sistema.

Načelo, da se ne škoduje bistveno

(22)V skladu s členom 19(3)(d) Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.4, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost zagotovil, da noben ukrep za izvajanje reform in naložbenih projektov, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem (ocena A) v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta 3 (načelo, da se ne škoduje bistveno).

(23)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje sistematično oceno vsakega ukrepa z vidika načela, da se ne škoduje bistveno, v skladu s tehničnimi smernicami Evropske komisije za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01). Predloženi podatki podpirajo oceno, da so ukrepi skladni z načelom, da se ne škoduje bistveno, in sicer so bila predložena na primer podrobna pojasnila o tem, kako bi bilo treba pri gradbenih projektih upoštevati vidike krožnega gospodarstva.

(24)Pri nekaterih ukrepih, pri katerih so razpisi za projekte ali razpisi za prijavo interesa potrebni za izbiro posebnih projektov v prihodnosti, ali ukrepih, v katerih so predvideni finančni instrumenti, kot je zeleni sklad, bi bilo treba načelo, da se ne škoduje bistveno, spoštovati tako, da se zlasti z ustreznimi mejniki, povezanimi s temi ukrepi, zagotovi, da je s pogoji razpisov za projekte ali razpisov za prijavo interesa preprečen izbor tistih dejavnosti, ki bi lahko okoljskim ciljem bistveno škodovale.

Prispevek k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo

(25)V skladu s členom 19(3)(e) Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.5, k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki v veliki meri (ocena A) prispevajo k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, ki podpirajo podnebne cilje, je namenjen znesek, ki predstavlja 41,5 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, izračunanih po metodologiji iz Priloge VI k navedeni uredbi. V skladu s členom 17 navedene uredbe je načrt za okrevanje in odpornost skladen z informacijami iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za obdobje 2021–2030.

(26)Prispevek estonskega načrta za okrevanje in odpornost k zelenemu prehodu temelji na treh stebrih: zelenem prehodu v podjetjih, trajnostni energiji in energijski učinkovitosti ter trajnostnem prometu. Razogljičenje gospodarstva je eden od ključnih izzivov za Estonijo, načrt za okrevanje in odpornost pa jo jasno zavezuje k izpolnjevanju ciljev in ukrepov za postopno opuščanje oljnega skrilavca v energetskem sektorju, ki bo določeno v nacionalnem razvojnem načrtu za energetski sektor. Načrt za okrevanje in odpornost spodbuja uporabo energije iz obnovljivih virov z odpravljanjem upravnih ovir, krepitvijo omrežja in lažjo priključitvijo nanj ter s pilotnimi rešitvami za shranjevanje energije. Poleg tega bi moral načrt za okrevanje in odpornost prispevati tudi k uvajanju tehnologij zelenega vodika v celotno vrednostno verigo, od proizvodnje do potrošnje. Večja trajnost v prometu bi se morala doseči z ustvarjanjem novih povezav med različnimi načini trajnostnega prevoza s poudarkom na železniškem prevozu in aktivnih načinih prevoza, kot je kolesarjenje. Zeleni prehod v poslovnem sektorju bi bilo treba podpreti z razvojem zelenih tehnologij, povečanjem nizkoogljičnih in podnebno nevtralnih raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter učinkovite rabe virov, podpiranjem modernizacije in sprememb poslovnih modelov v predelovalnih podjetjih ter izboljšanjem znanj in spretnosti, povezanih z zelenim prehodom. V načrtu za okrevanje in odpornost je prisoten močan poudarek na poslovanju v skladu z načelom krožnega gospodarstva. Načrt za okrevanje in odpornost ne vsebuje ukrepov, katerih cilj je biotska raznovrstnost. Kljub temu bodo nekateri ukrepi za blažitev podnebnih sprememb morda koristili tudi ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj so podnebne spremembe ena glavnih groženj biotski raznovrstnosti.

(27)Načrt za okrevanje in odpornost podpira cilje Estonije glede razogljičenja in energijskega prehoda, določene v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu za leti 2030 in 2050. Ukrepi iz načrta za okrevanje in odpornost bi morali podpirati doseganje 42-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije, kar je cilj EU za Estonijo za leto 2030. Naložbe v elektroenergetsko omrežje in shranjevanje električne energije bi morale Estoniji pomagati doseči ta cilj. Poleg tega estonski načrt za okrevanje in odpornost podpira najmanj srednje temeljite prenove stavb, ki predstavljajo prihranek primarne energije v višini najmanj 30 %, kar bi moralo prispevati k ciljem Estonije glede energijske učinkovitosti do leta 2030 in dolgoročni strategiji prenove. Ukrepi za trajnostni promet bi morali podpreti zmanjšanje onesnaževanja osebnih vozil, kar bi izboljšalo kakovost zraka, in spodbuditi uporabo trajnostnih načinov prevoza, kot je železniški promet.

Prispevek k digitalnemu prehodu

(28)V skladu s členom 19(3)(f) Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.6, k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki v veliki meri (ocena A) prispevajo k digitalnemu prehodu ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, ki podpirajo digitalne cilje, je namenjen znesek, ki predstavlja 21,5 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, izračunanih po metodologiji iz Priloge VII k navedeni uredbi.

(29)Prispevek načrta za okrevanje in odpornost k digitalnemu prehodu se osredotoča predvsem na dve prednostni nalogi: digitalno preobrazbo podjetij in nadaljnjo posodobitev javnih storitev. Da bi podjetjem iz vseh sektorjev, zlasti pa malim in srednjim podjetjem, pomagali izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo digitalne tehnologije, je v načrt za okrevanje in odpornost vključena vzpostavitev naložbene sheme, ki naj bi zagotovila finančno podporo podjetjem pri različnih vidikih digitalne preobrazbe, in sicer od raziskav in razvoja ter razvoja strategij pa do uporabe tehnologij. To naložbo dopolnjujeta ukrepa, ki sta namenjena digitalni preobrazbi dveh specifičnih sektorjev, in sicer gradbeništva in cestnega prevoza blaga, pri katerih potencial digitalnih tehnologij doslej ni dovolj izkoriščen. Načrt za okrevanje in odpornost rešuje tudi ključno vprašanje digitalnih spretnosti in znanj, in sicer z ozaveščanjem vodstvenih delavcev v malih in srednjih podjetjih ter podporo za izpopolnjevanje in preusposabljanje strokovnjakov za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo.

(30)Načrt za okrevanje in odpornost gradi na vodilnem položaju Estonije na področju digitalizacije javnih storitev in vključuje vrsto ukrepov, namenjenih dajanju novega zagona za digitalno preobrazbo javne uprave. Predlagane reforme in naložbe vključujejo prenos nekaterih vladnih informacijskih sistemov v varen oblak, razvoj novih digitalnih rešitev, ki omogočajo poenostavljeno in učinkovitejše zagotavljanje javnih storitev za državljane in državljanke ter podjetja, in reorganizacijo upravljanja informacijskih sistemov in podatkov, ki jih hranijo javne institucije. Pričakuje se tudi, da bo naložba v podporo vzpostavitvi zelo visokozmogljivih širokopasovnih omrežij na območjih, kjer trg ne deluje, zmanjšala digitalni razkorak in zagotovila, da bodo lahko vsi državljani in državljanke izkoristili predviden napredek pri zagotavljanju digitalnih javnih storitev v Estoniji.

Trajen učinek

(31)V skladu s členom 19(3)(g) Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.7, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo imel načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri (ocena A) trajen učinek na Estonijo.

(32)Od izvajanja predvidenih reform se pričakujejo strukturne spremembe. Pričakuje se, da bodo zlasti reforme za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda pozitivno vplivale na potencial rasti in gospodarsko preobrazbo, in sicer z večjo učinkovitostjo, ustvarjanjem delovnih mest in rastjo produktivnosti. Načrt za okrevanje in odpornost vključuje reforme za spodbujanje energijske učinkovitosti in zmanjšanje regulativnih ovir za naložbe v obnovljive vire energije, ki naj bi izboljšale delovanje trga v tolikšni meri, da bi se spodbudile zasebne naložbe na tem področju. Pričakuje se, da bodo reforme, namenjene digitalnim javnim storitvam, prispevale k nadaljnjemu izboljšanju učinkovitosti javne uprave in koristile tako državljanom in državljankam kot podjetjem. Pričakuje se, da bodo reforme za spodbujanje razvoja digitalnih spretnosti in znanj trajno vplivale na zmanjšanje pomanjkanja strokovno usposobljene delovne sile, s katerim se soočajo estonska podjetja. Pričakuje se, da bodo dodatni ukrepi za zmanjšanje plačilne vrzeli po spolu izboljšali enakost spolov in gospodarsko rast.

(33)Poleg tega se pričakuje, da bodo ukrepi, povezani z zdravstvom, prinesli pozitivne strukturne spremembe v politikah in ustanovah. Zlasti se pričakuje, da bodo zdravstvene reforme izboljšale dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev ter zmanjšale regionalne razlike pri zagotavljanju storitev, kar bo prispevalo k boljšim rezultatom na področju zdravstva.

(34)Strukturne spremembe se pričakujejo tudi zaradi izvajanja predvidenih naložb, predvsem zaradi pozitivnega učinka, ki naj bi ga imele na konkurenčnost. Pričakuje se, da bodo naložbe v uvajanje digitalnih rešitev na področju gradbeništva in cestnega prevoza blaga imele trajen učinek. Naložbe v vzpostavitev zelo visokozmogljivih širokopasovnih omrežij na območjih, kjer trg ne deluje, naj bi prispevale k zmanjšanju digitalnega razkoraka med mestnimi in podeželskimi območji. Pričakuje se tudi, da bodo naložbe v prometno infrastrukturo, kot so železnice, tramvajske proge, železniške postaje in kolesarske poti, trajno vplivale na mobilnost z olajšanjem prehajanja med različnimi načini trajnostnega prevoza.

(35)Trajni učinek načrta za okrevanje in odpornost je mogoče okrepiti tudi s sinergijami med načrtom za okrevanje in odpornost in drugimi programi, vključno s programi, ki se financirajo iz skladov kohezijske politike, zlasti z vsebinskim obravnavanjem globoko zakoreninjenih ozemeljskih izzivov in spodbujanjem uravnoteženega razvoja.

Spremljanje in izvajanje

(36)V skladu s členom 19(3)(h) Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.8, k navedeni uredbi so ureditve, predlagane v načrtu za okrevanje in odpornost za zagotovitev učinkovitega spremljanja in izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, vključno s predvidenim časovnim razporedom, mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki, ustrezne (ocena A).

(37)V načrtu za okrevanje in odpornost je predstavljena upravna ureditev za njegovo izvajanje v skladu s postopkom, vzpostavljenim v okviru upravljanja strukturnih skladov. Načrt za okrevanje in odpornost vključuje pregled predvidenih ureditev za spremljanje in poročanje ter opredelitev akterjev, njihovih vlog in odgovornosti. Organ za upravljanje in usklajevanje je državni center za skupne storitve. Skupaj z ministrstvom za finance so osrednje so osrednja služba, pristojna za usklajevanje, spremljanje in ocenjevanje, medtem ko so resorna ministrstva zadolžena za izvajanje ter spremljanje reform in naložb v svojih resorjih.

(38)Mejniki in cilji, ki spremljajo reformne in naložbene ukrepe iz načrta za okrevanje in odpornost, so jasni in realistični, predlagani kazalniki za te mejnike in cilje pa so ustrezni, sprejemljivi in trdni. Ukrepi, vključeni v načrt za okrevanje in odpornost, so podprti z mejniki in cilji, razporejenimi po celotnem obdobju izvajanja, čeprav se več projektov, vključno z največjimi naložbami, načrtuje samo za leto 2026. Mejniki in cilji veljajo tudi za že izvedene ukrepe, ki so upravičeni do financiranja v skladu s členom 17(2) Uredbe (EU) 2021/241. Zahtevek za izplačilo je upravičen, če se navedeni mejniki in cilji zadovoljivo izpolnjujejo v daljšem obdobju.

(39)Države članice bi morale zagotoviti, da se finančna podpora v okviru instrumenta sporoči in navede v skladu s členom 34 Uredbe (EU) 2021/241. V okviru instrumenta za tehnično podporo, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta 4 , se lahko zahteva tehnična podpora za pomoč državam članicam pri izvajanju njihovega načrta za okrevanje in odpornost.

Izračun stroškov

(40)V skladu s členom 19(3)(i) Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.9, k navedeni uredbi je utemeljitev v načrtu o znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost v srednji meri (ocena B) razumna in verjetna, skladna z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerna s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom.

(41)Estonija je predložila posamezne ocene stroškov za vse naložbe, ki so vključene v načrt za okrevanje in odpornost. Ocene stroškov je potrdila enota za upravljanje nepovratnih sredstev pri oddelku za podporo razvoju, ki deluje v okviru državnega centra za skupne storitve). Razčlenitev stroškov je na splošno podrobna in dobro utemeljena. Finančne sheme, vključene v načrtu za okrevanje in odpornost, se štejejo za sorazmerne z velikostjo posameznih sektorjev v Estoniji, njihovi stroški pa za razumne in verjetne. Za druge ukrepe so vključene primerjave s podobnimi preteklimi naložbami. Ocena predvidenih stroškov in priložena dokazila kažejo, da je večina stroškov dobro utemeljenih in razumnih. Predlagani zneski za financiranje so bili označeni kot primerni, vendar so v nekaterih primerih precej visoki v primerjavi s preteklimi izkušnjami ali primerljivimi projekti. Zato se predložene utemeljitve štejejo za verjetne le v srednjem obsegu. Poleg tega je ocenjeni skupni strošek načrta za okrevanje in odpornost v skladu z načelom stroškovne učinkovitosti in je sorazmeren s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom.

Zaščita finančnih interesov Unije

(42)V skladu s členom 19(3)(j) Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.10, k navedeni uredbi so ureditve, predlagane v načrtu za okrevanje in odpornost, ter dodatni ukrepi iz tega sklepa, ustrezni (ocena A) za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru navedene uredbe, pri čemer se pričakuje, da bodo učinkovito preprečevale dvojno financiranje v okviru navedene uredbe in drugih programov Unije. To ne posega v uporabo drugih instrumentov in orodij za spodbujanje in zagotavljanje skladnosti s pravom Unije, tudi za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov ter zaščito proračuna Unije v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta 5 .

(43)Nadzorni sistem in ureditve, predlagani v načrtu za okrevanje in odpornost Estonije, temeljijo na zanesljivih postopkih in strukturah, ki se uporabljajo v obstoječem nacionalnem okviru za izvajanje strukturnih skladov. Načrt za okrevanje in odpornost jasno opredeljuje akterje ter njihove vloge in odgovornosti za izvajanje nalog notranjega nadzora. Na splošno so nadzorni sistem in druge ustrezne ureditve, vključno z zbiranjem in dajanjem na voljo vseh standardiziranih kategorij podatkov, določenih v členu 22(2)(d) Uredbe (EU) 2021/241, zadostni za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotja interesov pri uporabi sredstev ter za preprečevanje dvojnega financiranja iz Uredbe (EU) 2021/241 in drugih programov Unije.

(44)V načrtu za okrevanje in odpornost je predvideno, da bi morale obstoječi integrirani informacijski sistem, in sicer operacijski sistem strukturnih skladov, uporabljati vse institucije, ki sodelujejo pri izvajanju načrta, in da bi morali biti vsi projekti v okviru načrta za okrevanje in odpornost zabeleženi v tem informacijskem sistemu. Informacije v zvezi s posameznim projektom, kot so podatki o vložniku, splošni podatki o projektu, cilj, proračun, viri financiranja, vmesni in končni mejniki in cilji, informacije o izvajanju, plačila in postopki za ugotavljanje neskladnosti, bi bilo treba hraniti v operacijskem sistemu za strukturne sklade. Zabeležiti bi bilo treba tudi vse revizije projektov ter sistemov upravljanja in nadzora, obenem pa podpirati potrebno revizijsko sled in poročanje o različnih ukrepih, mejnikih in ciljih v skladu z Uredbo (EU) 2021/241.

(45)Upravne zmogljivosti osrednjih služb, zadolženih za izvajanje in usklajevanje načrta za okrevanje in odpornost, torej ministrstva za finance in državnega centra za skupne storitve, ter zadevnih sektorskih ministrstev so ustrezne za izvajanje predvidenih vlog in nalog. Vključiti bi bilo treba mejnik v zvezi s sprejetjem predpisa, še pred prvim zahtevkom za plačilo, v katerem bo določen pravni mandat različnih organov, vključenih v izvajanje Uredbe (EU) 2021/241.

Skladnost načrta za okrevanje in odpornost

(46)V skladu s členom 19(3)(k) Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.11, k navedeni uredbi načrt v srednji meri (ocena B) vključuje ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov, ki predstavljajo usklajeno delovanje.

(47)V načrtu za okrevanje in odpornost je prikazana skladnost znotraj vsake komponente, prikazane pa so tudi tematske medsebojne povezave in sinergije med različnimi komponentami, zlasti tistimi, ki so povezane z digitalno preobrazbo in zelenim prehodom. Kljub temu na nekaterih področjih skladnost ni dosežena v celoti. Čeprav načrt za okrevanje in odpornost vključuje znatne naložbe za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda ter podporo gospodarski rasti, bi lahko več reform za okrepitev mreže socialne varnosti, zlasti z razširitvijo kritja nadomestil iz zavarovanja za primer brezposelnosti, prispevalo k ublažitvi morebitnih škodljivih učinkov na nekatere skupine. Znatne naložbe v zdravstveno infrastrukturo bi lahko spremljali ukrepi, ki bi privedli do večjega povečanja delovne sile v zdravstvu, da bi ublažili pomanjkanje. Dolgoročna oskrba naj bi se obravnavala z več ukrepi, vendar bi bilo mogoče skladnost in medsebojno povezanost teh ukrepov bolje zagotoviti s širšimi reformami za izboljšanje dostopa do dolgotrajne oskrbe in njene kakovosti. Ukrepi, vključeni v načrt za okrevanje in odpornost za obravnavanje razogljičenja gospodarstva, so večinoma povezani z naložbami, medtem ko se pričakuje, da bodo konkretni ukrepi za postopno odpravo oljnega skrilavca v nacionalnem razvojnem načrtu energetskega sektorja določeni šele konec leta 2025, širše reforme, kot je zelena obdavčitev, pa niso predvidene. Na splošno je načrt za okrevanje in odpornost močnejši z vidika naložb kot z vidika reform.

Enakost

(48)Načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki naj bi Estoniji pomagali pri soočanju z izzivi, ki jih predstavljajo enakost spolov in enake možnosti za vse, kot so ukrepi, ki so neposredno in posredno namenjeni zmanjšanju plačilne vrzeli po spolu in obravnavanju potreb invalidov, kot je olajšanje dostopnosti v življenjskem okolju. Ukrep na področju digitalnih spretnosti in znanj bi moral prispevati k povečanju števila žensk v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije, kar bi pripomoglo k odpravljanju spolne segregacije na trgu dela. Naložbe v podporo zaposlovanju mladih bi morale mladim pomagati pri iskanju zaposlitve, kar bi prispevalo k njihovi socialni vključenosti. Z reformami in naložbami, vključenimi v načrt za okrevanje in odpornost, bi se morale zmanjšati obstoječe socialne, ekonomske in teritorialne razlike. Načrt za okrevanje in odpornost se sklicuje na zakonodajne in politične pobude, ki naj bi dopolnile reforme in naložbe, vključene v načrt za okrevanje in odpornost.

Samoocena varnosti

(49)Samoocena varnosti v skladu s členom 18(4)(g) Uredbe (EU) 2021/241 ni bila predložena, saj je Estonija ni štela za potrebno.

Čezmejni in večdržavni projekti

(50)V načrt za okrevanje in odpornost je vključena tudi izgradnja terminala železniške proge Rail Baltica v Talinu, ki je izhodišče proge Rail Baltica, čezmejnega projekta, ki bo povezal tri baltske države in njihova glavna mesta s Poljsko in preostalo Unijo. Sodelovanje s Finsko je predvideno v okviru izvajanja ukrepa, namenjenega razvoju virtualnega pomočnika za dostopanje do digitalnih javnih storitev.

Postopek posvetovanja

(51)Med pripravo načrta za okrevanje in odpornost je Estonija izvedla postopek posvetovanja z deležniki in širšo javnostjo. Med pripravo načrta za okrevanje in odpornost sta bila organizirana dva kroga seminarjev, namenjena deležnikom, in sicer decembra 2020 in aprila 2021. Seminarji so bili tematsko usmerjeni na različne skupine deležnikov: lokalne in regionalne organe, socialne partnerje, organizacije civilne družbe, mladinske organizacije in druge ustrezne deležnike. Maja 2021 je potekalo javno posvetovanje o celotnem osnutku načrta za okrevanje in odpornost.

(52)Estonija namerava pri izvajanju ukrepov, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, upoštevati mnenja, ki so jih deležniki posredovali med postopkom posvetovanja. Za zagotovitev, da bodo ustrezni akterji prevzeli odgovornost, je ključnega pomena, da v celotnem obdobju izvajanja naložb in reform iz načrta za okrevanje in odpornost sodelujejo vsi zadevni lokalni organi in deležniki, vključno s socialnimi partnerji.

Pozitivna ocena

(53)Potem ko je Komisija pozitivno ocenila estonski načrt za okrevanje in odpornost z ugotovitvijo, da načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila za oceno iz Uredbe (EU) 2021/241, bi bilo treba v skladu s členom 20(2) navedene uredbe in prilogo V k njej v tem sklepu določiti reforme in naložbene projekte, potrebne za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, ustrezne mejnike, cilje in kazalnike ter znesek, ki ga Unija da na voljo v obliki nepovratne finančne podpore.

Finančni prispevek

(54)Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Estonije znašajo 982 490 000 EUR. Ker načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila za oceno iz Uredbe (EU) 2021/241 in ker je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost višji od najvišjega finančnega prispevka, ki je na voljo za Estonijo, bi moral biti finančni prispevek, dodeljen za načrt za okrevanje in odpornost Estonije, enak skupnemu znesku finančnega prispevka, ki je na voljo za Estonijo.

(55)V skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 je treba izračun najvišjega finančnega prispevka za Estonijo posodobiti do 30. junija 2022. Zato bi bilo treba v skladu s členom 23(1) navedene uredbe znesek za Estonijo, ki ne presega najvišjega finančnega prispevka iz člena 11(1)(a), navedene uredbe, dati na voljo za pravno obveznost, ki se sprejme do 31. decembra 2022. Po potrebi bi moral Svet po posodobitvi najvišjega finančnega prispevka na predlog Komisije brez nepotrebnega odlašanja spremeniti ta sklep tako, da vanj vključi posodobljeni najvišji finančni prispevek, izračunan v skladu s členom 11(2) navedene uredbe.

(56)Podpora, ki se zagotovi, se financira z izposojanjem sredstev s strani Komisije v imenu Unije na podlagi člena 5 Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 6 . Podpora bi se morala izplačati v obrokih, potem ko bo Estonija zadovoljivo izpolnila ustrezne mejnike in cilje, ki so opredeljeni v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost.

(57)Estonija je zaprosila za predhodno financiranje v višini 13 % finančnega prispevka. Navedeni znesek se Estoniji izplača pod pogojem, da začne veljati sporazum iz člena 23(1) Uredbe (EU) 2021/241, in v skladu z navedenim sporazumom (v nadaljnjem besedilu: sporazum o financiranju).

(58)Ta sklep ne bi smel posegati v izid postopkov v zvezi z dodeljevanjem sredstev Unije v okviru katerega koli programa Unije poleg tistega iz mehanizma za okrevanje in odpornost ali v postopke v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se morda izvajajo, zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Sklep ne prevlada nad zahtevo, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1
Odobritev ocene načrta za okrevanje in odpornost

Ocena načrta za okrevanje in odpornost Estonije na podlagi meril iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 se odobri. Reforme in naložbeni projekti v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ureditve in časovni razpored za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno z ustreznimi mejniki in cilji, zadevni kazalniki v zvezi z izpolnjevanjem predvidenih mejnikov in ciljev ter ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do zadevnih osnovnih podatkov so določeni v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2
Finančni prispevek

1.Unija da Estoniji na voljo finančni prispevek v obliki nepovratne podpore v višini 969 299 213 EUR 7 . Znesek v višini 759 545 893 EUR se da na voljo za pravno obveznost, ki se sprejme do 31. decembra 2022. Če je po upoštevanju posodobitve iz člena 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 posodobljeni najvišji finančni prispevek za Estonijo enak ali višji od 969 299 213 EUR, se da na voljo dodaten znesek v višini 209 753 320 EUR za pravno prevzeto obveznost, ki se sprejme med 1. januarjem 2023 in 31. decembrom 2023. Če je po upoštevanju posodobitve iz člena 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 posodobljeni najvišji finančni prispevek za Estonijo nižji od 969 299 213 EUR, se da na voljo razlika med posodobljenim najvišjim finančnim prispevkom in zneskom 759 545 893 EUR za pravno prevzeto obveznost, ki se sprejme med 1. januarjem 2023 in 31. decembrom 2023, v skladu s postopkom iz člena 20(8) Uredbe (EU) 2021/241.

2.Komisija da Estoniji na voljo finančni prispevek Unije v obrokih v skladu s Prilogo k temu sklepu. Znesek v višini 126 008 898 EUR se izplača kot predhodno financiranje in je enak 13 odstotkom finančnega prispevka. Komisija lahko predhodno financiranje in obroke izplača v eni ali več tranšah. Višina tranš je odvisna od razpoložljivosti sredstev.

3.Predhodno financiranje se izplača pod pogojem, da začne veljati sporazum o financiranju, in v skladu z navedenim sporazumom. Predhodno financiranje se obračuna tako, da se sorazmerno odšteje od plačila obrokov.

4.Izplačilo obrokov v skladu s sporazumom o financiranju je pogojeno z razpoložljivim financiranjem in sklepom Komisije, sprejetim v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/241, da Estonija zadovoljivo izpolnjuje ustrezne mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost. S pridržkom začetka veljavnosti pravnih obveznosti iz odstavka 1 mora Estonija za upravičenost do plačila mejnike in cilje doseči najpozneje do 31. avgusta 2026.

Člen 3
Naslovnik

Ta sklep je naslovljen na Republiko Estonijo.

V Bruslju,

Za Svet

predsednik

(1) UL L 57, 18.2.2021, str. 17.

(2) Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 23).

(3) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18.junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(4) Uredba (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za tehnično podporo (UL L 57, 18.2.2021, str. 1).

(5) Uredba (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L 433I, 22.12.2020, str. 1).

(6) Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (UL L 424, 15.12.2020, str. 1).

(7) Ta znesek ustreza dodelitvi finančnih sredstev po odbitku sorazmernega deleža odhodkov Estonije iz člena 6(2) Uredbe (EU) 2021/241, izračunanega v skladu z metodologijo iz člena 11 navedene uredbe.

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 5.10.2021

COM(2021) 625 final

PRILOGA

predlogu Izvedbenega sklepa Sveta

o odobritvi ocene načrta z okrevanje in odpornost za Estonijo

{SWD(2021) 285 final}

PRILOGA

ODDELEK 1: REFORME IN NALOŽBE V OKVIRU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

1.Opis reform in naložb

A. KOMPONENTA 1: Digitalna preobrazba podjetij

Cilj te komponente estonskega načrta za okrevanje in odpornost je spodbujati digitalno preobrazbo estonskih podjetij in njihovo konkurenčnost, zlasti na izvoznih trgih. Zagotavlja finančno podporo podjetjem vseh sektorjev s poudarkom na MSP in mikropodjetjih v različnih fazah njihove digitalne preobrazbe ter posebne prispevke k sprejetju in uporabi digitalnih rešitev v gradbenem sektorju in sektorju cestnega tovornega prometa. Poleg tega komponenta obravnava ključno vprašanje digitalnih znanj in spretnosti, in sicer z ozaveščanjem upravljavcev MSP ter podporo izpopolnjevanju in preusposabljanju strokovnjakov za informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT).

Ukrepi, namenjeni podpori prepoznavanju izvoznih možnosti in spodbujanju estonskih podjetij v tujini, se izvajajo v sinergiji z dejavnostmi Enterprise Estonia.

Komponenta podpira obravnavanje priporočil za posamezne države o naložbah v digitalni prehod (priporočilo 3 za posamezne države v letu 2020) in o pomanjkanju znanj in spretnosti (priporočilo 2 za posamezno državo v letu 2019).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

A.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

1.1.Naložba: Digitalna preobrazba v podjetjih

Cilj ukrepa je spodbujati digitalno preobrazbo podjetij s posebnim poudarkom na MSP in mikropodjetjih.

Ukrep vključuje zagotavljanje finančne podpore MSP in mikropodjetjem s sedežem v Estoniji iz vseh sektorjev za dejavnosti in naložbe, povezane z njihovo digitalno preobrazbo. Ta finančna podpora, ki se dopolni z lastnimi sredstvi podjetij, zajema enega ali več naslednjih vidikov:

̶sprejetje digitalnih tehnologij,

̶razvoj industrijskih podatkovnih oblakov,

̶industrijske raziskave, razvoj, preskušanje in poskusne dejavnosti,

̶študije izvedljivosti, svetovalne in podporne storitve,

̶usposabljanje uslužbencev.

Sredstva se dodelijo prek javnih razpisov za zbiranje predlogov.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz specifikacije za razpise za zbiranje predlogov izključujejo naslednji seznam dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 1 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 2 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 3 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 4 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Izvajanje ukrepa se dokonča do 31. decembra 2025.

1.2.Naložba: Razvoj e-gradnje

Cilj ukrepa je prispevati k pospešitvi digitalne preobrazbe gradbenega sektorja, da se poveča njegova produktivnost, zmanjša njegov okoljski odtis in izboljša kakovost stavb. Pričakuje se tudi, da bo ta naložba spodbudila širšo in učinkovitejšo izmenjavo podatkov med zainteresiranimi stranmi.

Ukrep je sestavljen iz treh različnih sklopov:

(I)razvoj programskih vmesnikov med nacionalno platformo za e-gradnjo (ki se razvija pod pristojnostjo gradbenega in stanovanjskega oddelka Ministrstva za gospodarske zadeve in komunikacije) ter obstoječimi javnimi in zasebnimi informacijskimi sistemi, ki se uporabljajo v sektorju, da se med drugim avtomatizira preverjanje skladnosti stavb z različnimi regulativnimi zahtevami ter izdaja potrdil in dovoljenj; To vključuje usposabljanje uporabnikov platforme za e-gradnjo (vključno z razvojem učnega gradiva);

(II)podporo uvedbi mednarodnih standardov in najboljših praks v zvezi z digitalizacijo gradbeništva in vzdrževanja stavb, vključno z uvedbo sistema za klasifikacijo gradbenih podatkov, vzpostavitvijo zbirke podatkov o gradbenih materialih in gradbenih proizvodih, uvedbo informacijskega modeliranja gradenj (Building Information Modelling) na področju vzdrževanja nepremičnin;

(III) Podpora projektom (izbranim na podlagi javnih razpisov za zbiranje predlogov), katerih cilj je izvajanje digitalnih gradbenih orodij in razvoj (tudi izdelava prototipov) inovativnih zasebnih in javnih storitev, povezanih z nacionalno platformo za e-gradnjo.

Izvajanje ukrepa se dokonča do 31. decembra 2025.

1.3.Naložba: Razvoj storitev digitalnih tovornih listov

Cilj ukrepa je podpreti digitalizacijo izmenjave informacij v cestnem tovornem prometu z uvedbo digitalnih tovornih listov v skladu z Uredbo (EU) 2020/1056 o elektronskih informacijah o prevozu blaga (eFTI) in tako prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga.

Ukrep zajema podporo za:

(I)ponudnike storitev pri vzpostavljanju platform eFTI, da se omogoči uvedba digitalnih tovornih listov (eCMR – elektronski tovorni list),

(II)prevoznike in logistične operaterje pri povezovanju njihovih sistemov in procesov s platformami eFTI, kar jim omogoča uporabo digitalnih tovornih listov (eCMR).

Ustrezni projekti se izberejo z dvema ločenima razpisoma za zbiranje predlogov.

Izvajanje ukrepa se dokonča do 30. junija 2026.

1.4.Reforma: Reforma znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo podjetij

Cilj reforme je prispevati h krepitvi zmogljivosti podjetij na vodstveni ravni za usmerjanje in spodbujanje digitalnega prehoda ter zagotoviti razpoložljivost zadostnega števila strokovnjakov na področju IKT z najnovejšimi spretnostmi in znanjem, da bodo lahko estonska podjetja v celoti izkoristila priložnosti, ki jih ponuja digitalni prehod. Njegov cilj je tudi ponuditi nove poklicne priložnosti tako zaposlenim kot brezposelnim, in sicer z izpopolnjevanjem in preusposabljanjem na področju IKT ter z boljšim priznavanjem znanj in spretnosti, pridobljenih zunaj formalnega učenja. Cilj ukrepa je tudi prispevati k večji udeležbi žensk v usposabljanju na področju IKT in poklicih na področju IKT.

Ukrep sestavljajo naslednji štirje sklopi:

(I)usposabljanje vodstvenih delavcev v podjetjih (zlasti MSP), da bi izboljšali njihove spretnosti in znanje na področju IKT ter povečali njihovo ozaveščenost o morebitnih koristih uporabe IKT,

(II)revizijo vsebine in organizacije usposabljanja strokovnjakov za IKT ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja, vse večjega pomena kibernetske varnosti in potreb podjetij,

(III) Pilotni projekt za preoblikovanje kvalifikacijskega okvira za strokovnjake za IKT,

(IV) izpopolnjevanje in preusposabljanje strokovnjakov za IKT, tudi na področju kibernetske varnosti.

Izvajanje ukrepa se dokonča do 30. junija 2026.

1.5.Reforma: Podpiranje konkurenčnosti podjetij na tujih trgih

Cilj ukrepa je povečati izvozno zmogljivost in konkurenčnost estonskih družb, vključno zlasti s tistimi v sektorju IKT. Pričakuje se, da bo ukrep še posebej pomemben za MSP. Izkoristi tudi možnosti, ki jih ponujajo digitalna orodja.

Ukrep sestavljajo trije podukrepi:

(I)razvoj izvoznih strategij za posamezne države ali regije;

(II)ustanavljanje poslovnih središč na ključnih izvoznih trgih;

(III) Promocija estonskih proizvodov in storitev (zlasti iz sektorja IKT) s fizičnimi, virtualnimi ali hibridnimi misijami in dogodki.

Izvajanje ukrepa se dokonča do 30. junija 2026.

1.5.1.Podreforma: Državne in regionalne strategije

Ta podreforma zajema razvoj vrste celovitih izvoznih strategij, ki obravnavajo ključne ciljne države in regije, tj. tiste, ki predstavljajo velik potencial rasti za estonska podjetja. Vključujejo posebna poglavja o izvoznih priložnostih za sektor IKT in širše digitalne rešitve, razvite na različnih področjih uporabe (kot so upravljanje, izobraževanje ali promet).

Cilj teh strategij je svetovanje podjetjem, ki vstopajo na zadevne trge ali že delujejo na njih.

Države in regije, ki bodo obravnavane v strategijah, se opredelijo z analizo, ki se izvede kot del izvajanja tega podukrepa.

Izvajanje tega ukrepa se izvaja v sinergiji z dejavnostmi Enterprise Estonia ter drugih partnerjev.

1.5.2.Podreforma: Inovativni poslovni centri na ključnih izvoznih trgih

Ta podreforma zajema ustanavljanje poslovnih središč v sedmih tujih državah (znotraj in/ali zunaj Unije), ki veljajo za pomembne izvozne trge. Ti poslovni centri vsebujejo ustrezno opremo za fizične, virtualne in hibridne sestanke, sprejeme in predstavitve, ki jih bodo estonska podjetja organizirala v vseh sektorjih, usmerjenih na določen trg. Navedena oprema se lahko uporablja tudi zunaj dogodkov, da se vključi v katero koli morebitno stranko grozda ali določenega podjetja v Estoniji. Poslovni centri prispevajo k spodbujanju estonskih podjetij, jih lokalno podpirajo pri njihovih izvoznih dejavnostih in pomagajo pritegniti tuje vlagatelje. Dejavnosti poslovnih središč se izvajajo v sinergiji z dejavnostmi Enterprise Estonia ter drugih partnerjev.

Lokacija poslovnih središč se določi po analizi, ki se izvede v okviru izvajanja tega podukrepa.

1.5.3.Podreforma: Globalne skupine vpliva za e-izvoz in virtualne faze

Ta podreforma zajema ustanovitev skupin predstavnikov javnih organov in drugih zainteresiranih strani, vključno z zasebnimi podjetji, ter podporo tem skupinam pri promociji estonskih proizvodov in storitev (zlasti iz sektorja IKT) prek misij in udeležbe na fizičnih, virtualnih ali hibridnih dogodkih.

Izvajanje te podreforme vključuje tudi okrepitev promocije estonskih proizvodov in storitev na večjih prireditvah z uporabo digitalnih orodij. Tako imenovane „virtualne faze“ bodo estonskim deležnikom zagotovile več priložnosti za sodelovanje in predstavile estonske digitalne rešitve. Te „virtualne faze“ sestavljajo tehnične rešitve, ki združujejo fizične in digitalne elemente, da se omogoči bodisi dogodek, povezan z izvozom, v Estoniji, da doseže svetovno občinstvo, bodisi estonski izvozniki, da se udeležijo svetovnih dogodkov, organiziranih v tujini.

Izvajanje tega ukrepa se izvaja v sinergiji z dejavnostmi Enterprise Estonia ter drugih partnerjev.

A.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
1	1.1 Digitalna preobrazba v podjetjih	mejnik	Razpis za zbiranje predlogov z merili za dodelitev in pogoji za dodelitev	Objava obvestila o razpisu za zbiranje predlogov				Q2	2022	Ministrstvo za gospodarske zadeve in komunikacije objavi razpis za zbiranje predlogov v podporo digitalni preobrazbi podjetij skupaj z merili za dodelitev. Merila za ocenjevanje in pogoji za dodelitev nepovratnih sredstev se opredelijo na podlagi analize potreb estonskih podjetij in pričakovanega učinka ukrepa. Merila za upravičenost zagotavljajo tudi, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
2	1.1 Digitalna preobrazba v podjetjih	cilj	Dodeljevanje nepovratnih sredstev		Število podjetij, ki se jim dodelijo nepovratna sredstva	0	110	Q4	2023	Število podjetij, ki jim Ministrstvo za gospodarske zadeve in komunikacije dodeli nepovratna sredstva v podporo njihovi digitalni preobrazbi v skladu z razpisom za zbiranje predlogov.
3	1.1 Digitalna preobrazba v podjetjih	cilj	Dodeljevanje nepovratnih sredstev		Število podjetij, ki se jim dodelijo nepovratna sredstva	110	230	Q4	2025	Število podjetij, ki jim Ministrstvo za gospodarske zadeve in komunikacije dodeli nepovratna sredstva v podporo njihovi digitalni preobrazbi v skladu z razpisom za zbiranje predlogov.
4	1.2 Razvoj e-gradnje	mejnik	Sprejetje mednarodnih standardov in najboljših praks za uporabo digitalnih tehnologij v gradbeništvu	Sprejetje mednarodnih standardov in najboljših praks				Q4	2024	Delo v zvezi s sprejetjem mednarodnih standardov in najboljših praks za uporabo digitalnih tehnologij v gradbeništvu in upravljanju stavb vodi in usklajuje Ministrstvo za gospodarske zadeve in komunikacije z uvedbo sistema klasifikacije gradbenih podatkov, vzpostavitvijo javno dostopne podatkovne baze za gradbene materiale in gradbene proizvode ter uvedbo modeliranja informacij o stavbah na področju vzdrževanja nepremičnin.
5	1.2 Razvoj e-gradnje	mejnik	Razpoložljivost javnih storitev na platformi za e-gradnjo	Začetek uporabe vmesnikov med platformo za e-gradnjo in povezanimi javnimi storitvami				Q4	2025	Javne storitve, predvidene v razvojnem načrtu e-gradnje, se razvijejo, izvajajo in objavijo na platformi za e-gradnjo. Uporabnikom je na voljo tudi gradivo za usposabljanje. To vključuje storitve, povezane z grajenim okoljem, kot so gradbena in gradbena dovoljenja, register stavb (ladijski dnevnik) in potni list za prenovo.
6	1.2 Razvoj e-gradnje	cilj	Dokončanje projektov razvoja in izdelave prototipov		Število dokončanih projektov;	0	120	Q4	2025	Število dokončanih projektov za razvoj in/ali uvajanje digitalnih gradbenih orodij in prototipov inovativnih digitalnih rešitev, ki temeljijo na platformi e-gradnje.
7	1.3 Razvoj digitalnih tovornih listov	cilj	razvoj platform eFTI (elektronske informacije o prevozu blaga)		Število začetih projektov	0	5	Q2	2023	Število projektov, ki razvijajo platformo eFTI in so prejeli pozitivno odločbo o nepovratnih sredstvih.
8	1.3 Razvoj digitalnih tovornih listov	cilj	Razvoj vmesnika eCMR (elektronski tovorni list)		Število začetih projektov	0	270	Q4	2024	Število projektov, ki prevoznikom in logistikam omogočajo povezavo s platformami eFTI in uporabo eCMR, ki so prejeli pozitivno odločbo o nepovratnih sredstvih.
9	1.3 Razvoj digitalnih tovornih listov	cilj	Skupno število dokončanih projektov		Število dokončanih projektov;	0	275	Q4	2025	Število dokončanih projektov eFTI in eCMR, ki prispevajo k uvedbi digitalnih tovornih listov.
10	1.3 Razvoj digitalnih tovornih listov	mejnik	Naknadna ocena razvoja in uvedbe digitalnih tovornih listov	Sprejetje poročila o naknadni oceni s strani Ministrstva za gospodarstvo in komunikacije				Q2	2026	Zunanji organ analizira vpliv podpornega ukrepa na sektor cestnega tovornega prometa in pripravi poročilo o oceni, ki ga sprejme Ministrstvo za gospodarske zadeve in komunikacije.
11	1.4 Reforma znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo podjetij	mejnik	Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje, ki določa pogoje podpore za razvoj digitalnih znanj in spretnosti	Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje				Q2	2022	Veljati začne sekundarna zakonodaja, potrebna za uporabo in dodelitev podpore. Pogoji za podporo se določijo z ministrskim odlokom, ki se usklajuje z ministrstvom za finance in državnim skupnim centrom. Ministrski odlok sestavljajo naslednji elementi: – cilj ukrepa, – opis podprtih dejavnosti, – upravičenci in ciljne skupine, – pogoji za izvajanje, – upravičeni stroški in uporabljene poenostavitve, – pogoji za plačila, – pogoji za poročanje in spremljanje.
12	1.4 Reforma znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo podjetij	cilj	Vpis v usposabljanje		Število udeležencev	0	500	Q4	2023	Število ljudi, vključenih v dejavnosti usposabljanja, podprte v okviru tega ukrepa, ki vključujejo ozaveščanje upravljavcev MSP ter izpopolnjevanje in preusposabljanje strokovnjakov za IKT. Najmanj 35 % udeležencev, vključenih v te dejavnosti usposabljanja, je žensk.
13	1.4 Reforma znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo podjetij	cilj	Dokončanje dejavnosti usposabljanja		Število udeležencev	0	2000	Q2	2026	Število ljudi, ki so opravili tečaj usposabljanja v okviru dejavnosti usposabljanja, podprtih v okviru tega ukrepa, vključno z ozaveščanjem vodstvenih delavcev MSP ter izpopolnjevanjem in preusposabljanjem strokovnjakov za IKT. Med udeleženci, ki so opravili te dejavnosti usposabljanja, je najmanj 35 % žensk.
14	1.4 Reforma znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo podjetij	cilj	Število novih modulov izpopolnjevanja in preusposabljanja		Število učnih načrtov, registriranih v estonskem informacijskem sistemu za izobraževanje (EHIS).	0	5	Q4	2023	Število razvitih modulov izpopolnjevanja in preusposabljanja s podrobnimi vsebinami usposabljanja, strukturo in gradivom za usposabljanje za zagotavljanje usposabljanja v zvezi z digitalnimi znanji in spretnostmi. Novi učni načrti, razviti za te module, se evidentirajo v estonskem informacijskem sistemu za izobraževanje (EHIS).
15	1.4 Reforma znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo podjetij	cilj	Pregled standardov kvalifikacij za strokovnjake za IKT.		Število standardov kvalifikacij, analiziranih in prilagojenih glede na potrebe	0	5	Q4	2024	Število uveljavljenih standardov kvalifikacij za strokovnjake za IKT iz nacionalnega registra standardov kvalifikacij, ki so bili analizirani in po potrebi prilagojeni.
16	1.5 Podpiranje konkurenčnosti podjetij na tujih trgih 1.5.1 Države in regionalne strategije	mejnik	Priprava razvoja strategij	Dokončanje pripravljalnih nalog				Q2	2022	Pripravljalne naloge, potrebne za pripravo izvoznih strategij, se dokončajo. Te naloge vključujejo: – analizo, kateri zunanji trgi so pomembni za razvoj strategij, – analizo interesov podjetij, – kartiranje potreb izvoznih podjetij za povečanje njihove konkurenčnosti na izvoznih trgih, razvrstitev potreb.
17	1.5 Podpiranje konkurenčnosti podjetij na tujih trgih 1.5.1 Države in regionalne strategije	mejnik	Naročanje študij	Podpis pogodb				Q2	2024	Razpise za pripravo strategij in paketov proizvodov za pridobitev podrobnih tržnih informacij o tujih trgih izvede Ministrstvo za zunanje zadeve. Ustrezne pogodbe se podpišejo.
18	1.5 Podpiranje konkurenčnosti podjetij na tujih trgih 1.5.1 Države in regionalne strategije	cilj	Število državnih in regionalnih izvoznih strategij		Število objavljenih strategij	0	13	Q2	2026	Število nacionalnih in/ali regionalnih izvoznih strategij, ki jih je treba razviti. Te strategije vsebujejo celovite analize in zagotavljajo proaktivno pametno svetovanje podjetjem, ki vstopajo na tuje trge in delujejo na njih.
19	1.5 Podpiranje konkurenčnosti podjetij na tujih trgih 1.5.2 Inovativna poslovna središča na ključnih izvoznih trgih	mejnik	Pripravljalna analiza za opredelitev vsebine in lokacij poslovnih središč	Izvedba pripravljalne analize				Q2	2022	Ministrstvo za zunanje zadeve pripravi pripravljalno analizo, ki omogoča opredelitev vsebine in lokacij poslovnih središč. Analiza razkrije, kje je treba ustanoviti poslovna središča za povečanje povpraševanja po estonskih proizvodih in storitvah na izvoznih trgih.
20	1.5 Podpiranje konkurenčnosti podjetij na tujih trgih 1.5.2 Inovativna poslovna središča na ključnih izvoznih trgih	cilj	Število odprtih poslovnih centrov		Število poslovnih središč	0	7	Q2	2026	Število poslovnih centrov, ki jih je ministrstvo za zunanje zadeve odprlo za podporo podjetjem pri vstopanju in delovanju na pomembnih izvoznih trgih ter za pomoč pri promociji estonskih proizvodov in storitev na način, ki upošteva posebnosti lokalnega poslovnega okolja in kulture.
21	1.5 Podpiranje konkurenčnosti podjetij na tujih trgih 1.5.3 Skupine za globalni vpliv na e-izvoz in virtualne faze	mejnik	Ustanovitev skupin za vpliv in izbira destinacij za globalne digitalne misije	Odločitve o sestavi skupin za vplive in namembnih krajih globalnih digitalnih misij				Q2	2022	Ministrstvo za zunanje zadeve na podlagi analize izbere svetovne destinacije za digitalne naloge in skupine z učinkom, da bi povečalo dodano vrednost izvoza estonskih digitalnih storitev, povečalo izvozno zmogljivost estonskih podjetij, med katerimi so zlasti podjetja IKT, ter privabilo dodatne tuje naložbe za inovacije.
22	1.5 Podpiranje konkurenčnosti podjetij na tujih trgih 1.5.3 Skupine za globalni vpliv na e-izvoz in virtualne faze	cilj	Število misij, ki so jih izvedle globalne skupine za vpliv, in število pomembnih dogodkov, pri katerih je bila Estonija zastopana v „virtualnih fazah“		Skupno število opravljenih službenih potovanj in dogodkov	0	29	Q2	2026	Skupine za globalno vplivanje, ki jih je ustanovilo ministrstvo za zunanje zadeve za povečanje dodane vrednosti izvoza estonskih digitalnih storitev, povečanje izvoznih zmogljivosti estonskih podjetij, med katerimi so zlasti podjetja IKT, in privabljanje dodatnih tujih naložb za inovacije, opravijo vsaj 14 misij. Estonija je zastopana v „virtualnih fazah“ vsaj na 15 dogodkih.

B. KOMPONENTA 2: Pospešitev prehoda na zeleno gospodarstvo v podjetjih

B.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Cilj komponente estonskega načrta za okrevanje in odpornost je pospešiti zeleni prehod v gospodarskem sektorju v Estoniji in izkoristiti poslovne priložnosti, ki jih prinaša. Komponenta je sestavljena iz dveh reform in šestih naložb, njen cilj pa je podpreti razvoj zelenih tehnologij, povečati zelene zmogljivosti na področju raziskav in razvoja ter raziskav in inovacij ter učinkovito rabo virov, uvesti nove poslovne modele ter izboljšati znanja in spretnosti ter strokovno znanje na področjih, povezanih z zelenim prehodom. Cilj ukrepov v okviru te komponente je celovit pristop k zelenemu prehodu, ki bo obravnaval ključne tržne nepopolnosti ter olajšal tehnološki in vedenjski preboj za povečanje konkurenčnosti poslovnega sektorja. Ukrepi podpirajo tudi nadaljnji razvoj kapitalskega trga in poslovnega okolja.

Komponenta podpira obravnavanje priporočil za posamezne države v zvezi s podpiranjem inovacijske zmogljivosti malih in srednjih podjetij ter osredotočanjem naložb na zeleni prehod, zagotavljanjem zadostnega dostopa do financiranja (priporočilo 3 za posamezne države v letu 2020) in pomanjkanjem znanj in spretnosti (priporočilo 2 za posamezno državo v letu 2019).

2.1.Reforma: Zeleni prehod podjetij

Cilj reforme je izboljšati zeleni prehod v poslovnem sektorju, ki naj bi prinesel gospodarske, okoljske in družbene koristi, in sicer tako, da bi obstoječa podjetja postala učinkovitejša in okolju prijaznejša (učinkovitost virov, novi certifikati za zeleni prehod in tržna dovoljenja za proizvode) ter s podpiranjem ustanavljanja novih podjetij z zeleno tehnologijo (razvoj in uporaba zelenih tehnologij, nove priložnosti za vrednotenje bioloških virov).

Reforma obsega ustanovitev široko zastavljene projektne skupine za zeleni prehod za spodbujanje sodelovanja med zainteresiranimi stranmi na področju zelene tehnologije in sprejetje zakonodaje, potrebne za izvajanje petih dopolnilnih naložb: 1. zelena znanja in spretnosti za podporo zelenemu prehodu podjetij; 2. programi za razvoj zelene tehnologije; 3 posodobitev poslovnih modelov v proizvodnih podjetjih; 4. uporaba z viri gospodarnih zelenih tehnologij; in 5. zeleni sklad.

Reforma je povezana s komponento 1, saj digitalizacija in avtomatizacija prispevata k razvoju zelenih tehnologij in zelenemu prehodu v poslovnem sektorju.

Reforma se izvede do 31. decembra 2022.

2.2.Naložba: Zelena znanja in spretnosti za podporo zelenemu prehodu podjetij

Cilj naložbe je zagotoviti razpoložljivost visokokakovostnega strokovnega znanja za izvajanje zelenega prehoda v podjetjih. Naložba vključuje uvedbo posodobljenih programov izpopolnjevanja in preusposabljanja za odrasle ter posodobitev študijskih programov v visokošolskem in poklicnem izobraževanju ter razvoj in izvajanje prožnejših programov usposabljanja, ki ponujajo mikrokredite, ob upoštevanju prihodnjih potreb zelenega gospodarstva.

Zelena znanja in spretnosti so opredeljena kot znanja in spretnosti, potrebni za delovna mesta, ki prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, izboljšujejo energetsko učinkovitost in učinkovito rabo virov ter vključujejo širšo uvedbo načel krožnega gospodarstva. V sodelovanju z zainteresiranimi stranmi se posodobijo strokovni standardi in profili znanj ter po potrebi razvijejo novi profili, pri čemer se določijo pričakovani učni izidi in izberejo posebna področja z največjim vplivom na zeleni prehod. Možnosti preusposabljanja se zagotovijo ljudem, ki delajo v sektorjih, ki jih je že prizadel zeleni prehod (energija, promet, ravnanje z odpadki; Nove industrije in sektorji, ki imajo potencial za ustvarjanje delovnih mest, ki izhajajo iz zelenega prehoda ali so z njim povezana) in tiste, ki želijo spremeniti svojo poklicno pot.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

2.3.Naložba: Programi za razvoj zelene tehnologije

Cilj naložbe je prispevati k zelenemu prehodu podjetij s spodbujanjem razvoja in širjenja inovativnih zelenih tehnologij. Pričakuje se, da bo naložba povečala število raziskovalno intenzivnih podjetij na področju zelene tehnologije na trgu in podprla zagonski ekosistem. Naložba vključuje podporo zagonskim podjetjem in razvojnim grozdom s poudarkom na celostnih rešitvah zelene tehnologije z različnimi razvojnimi storitvami (vključno s pospeševalci, inkubacijo, razvojem podjetij, razvojem prototipov, pilotnimi projekti) ter izboljšanjem sodelovanja med različnimi vrstami organizacij in akterjev, ki so že dejavni na trgu (akademija, podjetja, druge zainteresirane strani).

Naložbe se osredotočajo na energetsko učinkovitost in učinkovito rabo virov, spodbujanje krožnega gospodarstva, novih poslovnih modelov, digitalizacije in avtomatizacije. Projekti, ki se podpirajo v okviru naložbe, prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in povečanju produktivnosti virov v Estoniji.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

2.4.Naložba: Posodobitev poslovnih modelov v proizvodnih podjetjih

Cilj naložbe je podpreti spremembo poslovnih modelov v proizvodnji, da se zagotovi skladnost estonskih izdelkov z okoljskimi in podnebnimi cilji, vključno z načeli krožnega gospodarstva, ter poveča konkurenčnost proizvodnih podjetij. Ukrep podpira projekte za posodobitev poslovnih modelov proizvodnih podjetij, povezanih s podnebnimi in okoljskimi cilji. Projekti se izberejo na podlagi razpisa za zbiranje predlogov.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz specifikacije za razpis za zbiranje predlogov izključujejo naslednji seznam dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 5 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 6 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 7 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 8 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

2.5.Naložba: Uporaba z viri gospodarnih zelenih tehnologij

Cilj naložbe je izboljšati učinkovito rabo virov v podjetjih, vključno z energetsko učinkovitostjo, s posebnim poudarkom na vrednotenju premalo izkoriščenih bioloških virov, kot so ostanki in stranski proizvodi. Namen naložbe je podpreti inovacije na področju proizvodne tehnologije in razvoja izdelkov v podjetjih ter prispevati k rešitvam krožnega gospodarstva.

Ukrep podpira dve vrsti naložb:

̶spodbujanje z viri gospodarnih zelenih tehnologij za industrijske obrate;

̶vrednotenje bioloških virov.

Projekti se izberejo na podlagi razpisa za zbiranje predlogov. Glavna merila za izbiro projektov, ki bodo prejeli nepovratna sredstva , glede na ustreznost vključujejo učinkovitost pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, učinkovitost virov, stroškovno učinkovitost, zmanjšanje ostankov in nastajanja odpadkov, dodano vrednost biološkim virom in inovativnost rešitev, ki jih je treba razviti.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz specifikacije za razpis za zbiranje predlogov izključujejo naslednji seznam dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 9 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 10 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 11 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 12 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

2.6.Naložba: Zeleni sklad

Cilj naložbe je zagotoviti kapital za razvoj novih zelenih tehnologij na strateških področjih, kot so energetika, kmetijstvo, živilska industrija, promet in logistika, materiali in kemična industrija. Zeleni sklad zagotavlja financiranje za podjetja in sektorje, katerih proizvode, storitve ali procese zaznamujejo raziskovalno intenzivne zelene tehnologije in katerih dejavnosti prispevajo k reševanju okoljskih problemov, razvoju novih proizvodov, storitev ali tehnologij, ki zmanjšujejo ali zajemajo emisije toplogrednih plinov ali temeljijo na zahtevah za okoljsko primerno zasnovo. Naložbe se izvedejo v trajnostne projekte ob upoštevanju uredbe EU o taksonomiji.

Ukrep se izvaja kot finančni instrument v okviru širšega programa naložb v zeleno tehnologijo, ki podjetjem zagotavlja kapitalske naložbe v obliki neposrednih naložb in prek skladov tveganega kapitala, ki jih upravlja upravitelj javnega sklada SmartCap.

Ukrep je v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01). Pravni sporazum, ki sta ga podpisali Estonija in družba SmartCap, ter nadaljnja naložbena politika Zelenega sklada:

I.zahteva uporabo tehničnih smernic Komisije o preverjanju trajnosti za sklad InvestEU; ter

II.od podjetij, ki so v predhodnem poslovnem letu ustvarila več kot 50 % svojih prihodkov iz naslednjih dejavnosti in/ali sredstev, zahteva, da sprejmejo in objavijo načrte prehoda na zeleno gospodarstvo: (i) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 13 ; (ii) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), ki dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 14 ; (iii) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 15 in obrati za mehansko-biološko obdelavo 16 ; ter (iv) dejavnosti in sredstev, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju; ter

III.zahtevati preverjanje pravne skladnosti upravičenca z ustrezno zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo s strani podjetja SmartCap za vse transakcije, vključno s tistimi, ki so izvzete iz preverjanja trajnosti.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

2.7.Naložba: Ustvarjanje priložnosti za uporabo tehnologij zelenega vodika, ki temeljijo na obnovljivih virih energije

Cilj naložbe je podpreti uvedbo in poskusno izvajanje integriranih vrednostnih verig vodika, od rešitev za proizvodnjo in oskrbo z energijo do končne porabe na različnih področjih uporabe.

Projekti, ki bodo deležni podpore, bodo izbrani z razpisom za zbiranje predlogov. Razpis za zbiranje predlogov je odprt za projekte iz vseh gospodarskih sektorjev. Električna energija, ki se uporablja za proizvodnjo vodika, mora biti proizvedena iz obnovljivih virov energije, poraba zelenega vodika pa v Estoniji.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz specifikacije za razpis za zbiranje predlogov izključujejo naslednji seznam dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 17 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 18 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 19 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 20 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

B.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Enota merjenja	Kvantitativni kazalniki (za cilje)		Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
						Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
23	2.1 Zeleni prehod podjetij	mejnik	Ustanovitev projektne skupine za zeleni prehod za izvajanje in spremljanje prehoda na zeleno gospodarstvo	Ustanovitev projektne skupine in delovnih skupin			<<<<<<<<<<<<<<<<<	Q4	2021	Ministrstvo za okolje preoblikuje obstoječo delovno skupino za zeleno tehnologijo (ustanovljeno leta 2020) v projektno skupino za zeleni prehod RRP, da bi uskladilo ukrepe za zeleni prehod podjetij ter izboljšalo sodelovanje in izmenjavo informacij med javnim sektorjem, zainteresiranimi stranmi in interesnimi skupinami. Za posebne ukrepe se ustanovijo potrebne delovne skupine.
24	2.1 Zeleni prehod podjetij	mejnik	Sprejetje akcijskega načrta za krožno gospodarstvo v projektni skupini za zeleni prehod	Sprejet akcijski načrt za krožno gospodarstvo				Q4	2022	Projektna skupina za zeleni prehod pregleda obstoječe dejavnosti krožnega gospodarstva in različne akcijske načrte v enem samem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, ki bo vodil estonski prehod na krožno gospodarstvo.
25	2.2 Zelena znanja in spretnosti za podporo zelenemu prehodu podjetij	mejnik	Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje, ki določa pogoje podpore za razvoj zelenih znanj in spretnosti	Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje				Q2	2022	Veljati začne sekundarna zakonodaja, potrebna za uporabo in dodelitev podpore. Vsebuje določbe, ki zagotavljajo, da so vsi ukrepi, ki se podpirajo v okviru tega ukrepa, osredotočeni na področja, ki prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ali prilagajanju podnebnim spremembam.
26	2.2 Zelena znanja in spretnosti za podporo zelenemu prehodu podjetij	cilj	Število modulov izpopolnjevanja in preusposabljanja		Število modulov	0	5	Q4	2023	Število razvitih modulov izpopolnjevanja in preusposabljanja, vključno s podrobnimi vsebinami usposabljanja, strukturo in gradivom za usposabljanje za zagotavljanje usposabljanja v zvezi z zelenimi znanji in spretnostmi.
27	2.2 Zelena znanja in spretnosti za podporo zelenemu prehodu podjetij	cilj	Ljudje, ki sodelujejo v programih izpopolnjevanja in preusposabljanja		Število udeležencev	0	2830	Q2	2026	Število oseb, ki so opravile enega od tečajev usposabljanja, podprtih s tem ukrepom.
28	2.3 Program razvoja zelenih tehnologij	mejnik	Ustanovitev delovne skupine za načrtovanje in oblikovanje razvojnega programa	Zaposlitev vodje projekta in ustanovitev delovne skupine				Q4	2021	Zaposli se vodja projekta in ustanovi se široka skupina zainteresiranih strani za usklajevanje načrtovanja in izvajanja naložb. Določi se vloga vodje projekta, da se zberejo informacije od udeležencev na trgu ter oblikujejo potrebni podporni ukrepi in javna naročila. Delovno skupino sestavljajo strani, ki sodelujejo pri razvoju podjetništva, in se zavezuje, da se bo sestala vsaj trikrat letno, da bi ocenila razvoj dejavnosti, povezanih z naložbami, in pripravila priporočila za nadaljnje ukrepanje. Delovna skupina pripravi določbe v zvezi z izbiro ukrepov, ki bodo podprti v okviru razvojnega programa, tako da se zagotovi, da vsak ukrep neposredno prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ali k prilagajanju podnebnim spremembam.
29	2.3 Program razvoja zelenih tehnologij	mejnik	Vzpostavitev programa za razvoj zelenih tehnologij	Podpisane pogodbe za vse razvojne grozde in podporni ukrepi, zasnovani in odprti				Q2	2024	Postopki javnega naročanja za vsaj pet razvojnih grozdov se dokončajo, pogodbe pa se dodelijo izbranim strankam. Oblikujejo se podporni ukrepi, njihovi prvi krogi pa se odprejo za vsaj 10 zagonskih podjetij. Z izbirnimi postopki se zagotovi, da vsak podprt ukrep neposredno prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ali k prilagajanju podnebnim spremembam.
30	2.3 Program razvoja zelenih tehnologij	cilj	Število grozdov, podprtih v okviru programa za razvoj zelene tehnologije		Število grozdov	0	5	Q2	2026	Število grozdov, podprtih v okviru razvojnega programa
31	2.3 Program razvoja zelenih tehnologij	cilj	Število zagonskih podjetij, podprtih v okviru programa za razvoj zelene tehnologije in ki so prejela zasebne naložbe		Število zagonskih podjetij	0	10	Q2	2026	Število zagonskih podjetij, ki jih podpira razvojni program in ki so prejela sredstva zasebnih vlagateljev med razvojnim programom ali po njem.
32	2.4 Posodobitev poslovnih modelov v proizvodnih podjetjih	mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka, ki določa pogoje za upravičenost do nepovratnih sredstev	Začetek veljavnosti ministrskega odloka				Q2	2022	Pogoji za dodelitev podpore se določijo z odlokom pristojnega ministra. Določene zahteve vključujejo merila za upravičenost, s katerimi se zagotovi, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01) na podlagi seznama za izključitev in skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Merila za izbor/upravičenost določajo, da podprte dejavnosti in/ali podjetja prispevajo k podnebno nevtralnemu gospodarstvu, odpornosti in prilagajanju podnebnim spremembam, vključno s cilji krožnega gospodarstva, kot so interno izvajanje načel krožnega gospodarstva, prenos prevoza in skladiščenja podjetij na nove fundacije.
33	2.4 Posodobitev poslovnih modelov v proizvodnih podjetjih	cilj	Število podprtih projektov		Število projektov	0	70	Q4	2025	Projekti, ki so prejeli nepovratna sredstva v skladu s pogoji za upravičenost, določenimi v razpisu za zbiranje predlogov, za uvedbo poslovnih modelov, ki podpirajo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, odpornost in prilagajanje podnebnim spremembam, vključno s cilji krožnega gospodarstva.
34	2.5 Uporaba z viri gospodarnih zelenih tehnologij	mejnik	Objava razpisa za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva	Objava obvestila o razpisu za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva				Q2	2022	Razpis za zbiranje predlogov v podporo zelenim tehnologijam, ki gospodarneje izkoriščajo vire, in vrednotenju bioloških virov se objavi in objavi za vloge, vključno z merili za upravičenost, da se zagotovi skladnost izbranih projektov s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01) na podlagi seznama za izključitev in skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Merila za izbor/upravičenost določajo, da podprte dejavnosti in/ali podjetja prispevajo k podnebno nevtralnemu gospodarstvu, odpornosti in prilagajanju podnebnim spremembam.
35	2.5 Uporaba z viri gospodarnih zelenih tehnologij	cilj	Število naročil, oddanih na podlagi razpisa za zbiranje predlogov		Sklenjene pogodbe	0	25	Q4	2023	Dodelitev naročil najmanj 25 projektom, izbranim v okviru konkurenčnega razpisa za zbiranje predlogov, za zelene tehnologije za industrijske obrate in za vrednotenje bioloških virov v skladu s formalnimi pogoji
36	2.5 Uporaba z viri gospodarnih zelenih tehnologij	cilj	Število dokončanih projektov;		Število projektov	0	25	Q2	2026	Število dokončanih projektov za izboljšanje učinkovite rabe virov z izboljšanjem zelenih tehnologij in bioloških virov na podlagi razpisov za zbiranje predlogov in uveljavljenih meril za upravičenost.
37	2,6 Zeleni sklad	mejnik	Podpis pogodbenega sporazuma med Ministrstvom za gospodarske zadeve in komunikacije ter družbo SmartCap	Podpis pogodbenega sporazuma				Q4	2021	Ministrstvo za gospodarstvo in komunikacije ter program SmartCap podpišeta pogodbeni sporazum za upravljanje Zelenega sklada, ki vsebuje: – naložbene cilje za naložbe v podjetja in dejavnosti, ki prispevajo k podnebno nevtralnemu gospodarstvu in izboljšanju odpornosti na podnebne spremembe, vključno z ukrepi za ozaveščanje, – merila za upravičenost za skladnost s tehničnimi smernicami (2021/C58/01) podprtih upravičencev z uporabo preverjanja trajnosti, seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
38	2,6 Zeleni sklad	mejnik	Sprejetje dokumenta o naložbeni politiki v podjetju SmartCap	Dokument o naložbeni politiki, ki ga je sprejela družba SmartCap				Q4	2021	Družba SmartCap sprejme naložbeno politiko za Zeleni sklad v skladu s pogodbenim sporazumom, podpisanim med Ministrstvom za gospodarske zadeve in komunikacije ter programom SmartCap, vključno z naložbenimi cilji in merili za upravičenost, da se zagotovi skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01) upravičencev, ki prejemajo podporo v okviru tega ukrepa, in sicer z uporabo preverjanja trajnosti, zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo ter zahtevo za upravičence, ki so v predhodnem proračunskem letu pridobili več kot 50 % svojih prihodkov, da v predhodnem proračunskem letu sprejmejo načrte za prehod iz dejavnosti ali zelene naložbe.
39	2,6 Zeleni sklad	cilj	Obseg naložb v sklade tveganega kapitala ali kapitalskih naložb v podjetja		Obseg vloženega kapitala (v EUR)	0	60 000 000	Q4	2024	Zeleni sklad vloži vsaj 60 milijonov EUR v sklade tveganega kapitala ali podjetja v skladu z naložbeno politiko.
40	2,6 Zeleni sklad	cilj	Obseg naložb v sklade tveganega kapitala ali kapitalskih naložb v podjetja		Obseg vloženega kapitala (v EUR)	60 000 000	100 000 000	Q2	2026	Zeleni sklad vloži vsaj 100 milijonov EUR v sklade tveganega kapitala ali podjetja v skladu z naložbeno politiko.
41	2.7 Ustvarjanje priložnosti za uvajanje tehnologij zelenega vodika, ki temeljijo na obnovljivih virih energije	mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka, ki določa pogoje za dodelitev nepovratnih sredstev	Začetek veljavnosti ministrskega odloka				Q4	2022	Razvoj meril za izbor projektov in začetek veljavnosti ministrskega odloka o pogojih za dodelitev podpore za projekte, povezane z integriranimi tehnologijami zelenega vodika. Pogoji za to podporo vključujejo merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
42	2.7 Ustvarjanje priložnosti za uvajanje tehnologij zelenega vodika, ki temeljijo na obnovljivih virih energije	mejnik	Tehnologije in oprema za oblikovanje celotnih vrednostnih verig zelenega vodika	Nabava, namestitev in začetek delovanja tehnologij in opreme				Q1	2025	Nosilci projektov, izbrani v razpisu za zbiranje predlogov, kupijo, namestijo in začnejo uporabljati potrebno opremo za proizvodnjo zelenega vodika.
43	2.7 Ustvarjanje priložnosti za uvajanje tehnologij zelenega vodika, ki temeljijo na obnovljivih virih energije	cilj	Nepovratna sredstva za tehnologije zelenega vodika, ki temeljijo na obnovljivih virih energije, v višini vsaj 49,49 milijona EUR		v EUR	0	49 490 000	Q2	2026	Nepovratna sredstva se dodelijo za naložbe v tehnologije zelenega vodika, ki temeljijo na obnovljivih virih energije, v skladu z naložbeno politiko, v višini vsaj 49,49 milijona EUR.

C. KOMPONENTA 3: Digitalno stanje

Na podlagi uspešne uvedbe digitalnih tehnologij za zagotavljanje javnih storitev v Estoniji v zadnjih letih je cilj te komponente estonskega načrta za okrevanje in odpornost nadaljnje izboljšanje digitalnih upravnih storitev, zlasti v smislu osredotočenosti na uporabnika in odpornosti (tudi glede na vse večje kibernetske grožnje). Sestavni del vključuje ukrepe, ki omogočajo izkoriščanje priložnosti, ki jih ponujajo najnovejše tehnologije, zlasti umetna inteligenca, pa tudi znatno preoblikovanje prednjih in zalednih storitev. Koristijo tako državljanom kot podjetjem. Predvideni so posebni ukrepi za okrepitev zmogljivosti države za boj proti pranju denarja. Pričakuje se tudi, da bo podpora za vzpostavitev zelo visokozmogljivih omrežij na podeželju zagotovila širši dostop do spletnih storitev in na splošno prispevala k nadaljnji digitalni preobrazbi države.

Komponenta podpira obravnavanje priporočil za posamezne države o naložbah v digitalni prehod (priporočilo 3 za posamezne države v letu 2020) in o okviru za preprečevanje pranja denarja (priporočilo za posamezne države 1 v letu 2019 in priporočilo 4 za posamezno državo v letu 2020).

C.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

3.1.Reforma: Ustanovitev in razvoj centra odličnosti za upravljanje podatkov in odprte podatke

Cilj ukrepa je spodbujati boljše upravljanje podatkov, ki jih zbirajo in hranijo estonski javni organi. Njegov cilj je izboljšati kakovost podatkov, povečati njihovo uporabo za sprejemanje odločitev in njihovo razpoložljivost kot odprte podatke, tako da jih lahko ponovno uporabijo tudi druge zainteresirane strani.

Ukrep sestavljajo:

̶ustanovitev centra odličnosti v okviru estonskega statističnega urada (estonska vladna agencija, pristojna za pripravo uradne statistike) za usklajevanje in podpiranje razvoja upravljanja podatkov v drugih javnih organih,

̶razvoj orodij/informacijskih sistemov za upravljanje podatkov in izmenjavo podatkov,

̶izvajanje projektov za izboljšanje kakovosti podatkov, ki jih hranijo javni organi, in povečanje razpoložljivosti odprtih podatkov.

Izvajanje ukrepa se dokonča do 31. decembra 2025.

3.2.Reforma: Razvoj storitev v zvezi z dogodki in proaktivnih digitalnih javnih storitev za posameznike

Cilj ukrepa je izboljšati učinkovitost zagotavljanja javnih storitev in zmanjšati upravno breme za državljane.

Ukrep vključuje preoblikovanje vrste javnih storitev (in s tem povezanih informacijskih sistemov), da se omogoči njihovo samodejno in proaktivno izvajanje na podlagi življenjskih ali poslovnih dogodkov, ki jih doživljajo državljani (kot so poroka, rojstvo otroka ali ustanovitev podjetja). Zlasti omogoča boljše povezovanje informacijskih sistemov med različnimi javnimi organi in prispeva k izvajanju načela „samo enkrat“.

Izvajanje ukrepa se dokonča do 31. decembra 2025.

3.3.Reforma: Razvoj storitev v zvezi z dogodki in digitalnega portala za podjetnike

Cilj ukrepa je izboljšati učinkovitost in kakovost zagotavljanja javnih storitev ter zmanjšati upravno breme za podjetnike.

Ukrep vključuje vzpostavitev enotnega digitalnega portala za zagotavljanje javnih storitev podjetnikom in preoblikovanje vrste storitev (in temeljnih sistemov IT), da bi jih povezali z digitalnim portalom, podprli uporabniku prijaznost storitev, izvajanje načela „samo enkrat“ in po možnosti omogočili proaktivno zagotavljanje informacij na podlagi dogodkov, s katerimi se srečujejo podjetja.

Upošteva rešitve, razvite v okviru izvajanja Uredbe (EU) 2018/1724 o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav.

Izvajanje ukrepa se dokonča do 31. decembra 2025.

3.4.Naložba: Program #Bürokratt (nacionalna platforma in ekosistem virtualnih pomočnikov)

Cilj ukrepa je izboljšati prijaznost do uporabnikov in dostopnost javnih storitev v Estoniji.

Ukrep vključuje razvoj govorno usmerjenega virtualnega asistenta za dostop do spletnih javnih storitev, ki temelji na umetni inteligenci. Delo bo temeljilo na pilotnih projektih, ki so se že izvajali v letih 2020 in 2021.

Izvajanje ukrepa se dokonča do 31. decembra 2025.

3.5.Naložba: Preoblikovanje osnovnih digitalnih storitev in varen prehod na infrastrukturo v oblaku

Cilj ukrepa je povečati odpornost, varnost in zanesljivost informacijskih sistemov in storitev estonskih javnih organov s prehodom na zasebni oblak in obsežnim preskušanjem varnosti.

Ukrep sestavljajo naslednji elementi:

̶ustanovitev novega javnega organa, ki bo odgovoren za osrednje upravljanje osnovnih storitev IT in infrastrukture javnih institucij,

̶vzpostavitev novih zmogljivosti za testiranje varnosti v okviru estonskega organa za informacijski sistem (RIA),

̶javno naročanje sredstev za zasebno infrastrukturo v oblaku,

̶migracije obstoječih informacijskih sistemov v zasebni oblak,

̶celovito preskušanje varnosti novih informacijskih sistemov v oblaku, ki jih uporabljajo javni organi, in obstoječih informacijskih sistemov,

̶razvoj zmogljivosti veleposlaništva za podatke (tj. zmogljivosti za gostovanje IT, vzpostavljenih v tujini, da se zagotovi kontinuiteta razpoložljivosti kritičnih podatkovnih zbirk v primeru nesreče) na podlagi pilotnega projekta, izvedenega med letoma 2017 in 2020 v Luksemburgu,

̶razširitev zasebnega oblaka na veleposlaništvo za podatke, da se lahko sistemi, ki se preselijo v oblak, gostijo in uporabljajo tudi na veleposlaništvu za podatke,

̶migracijo kritičnih sistemov na infrastrukturo veleposlaništva za podatke.

Izvajanje ukrepa se dokonča do 31. decembra 2024.

3.6.Reforma: O strateški analizi pranja denarja in financiranja terorizma v Estoniji

Cilj reforme je okrepiti zmogljivost finančnoobveščevalne enote za zgodnje odkrivanje shem in kanalov pranja denarja.

Ukrep vključuje ustanovitev centra za strateško analizo znotraj enote za finančni nadzor. Ta center za strateško analizo naj bi omogočil bolj operativno in učinkovitejše preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma. Skupina Centra za strateško analizo je zadolžena zlasti za pripravo specifikacij za novo informacijsko orodje, ki temelji na podatkih, ki so na voljo iz različnih virov. Center za strateško analizo bi lahko opredelil tudi potrebne zakonodajne spremembe.

Izvajanje ukrepa se dokonča do 31. decembra 2024.

3.7.Naložba: Informacijski sistem za strateško analizo pranja denarja in financiranja terorizma v realnem času

Na podlagi analize, izvedene v okviru izvajanja reforme 3.6, je namen naložbe finančnoobveščevalni enoti zagotoviti nov namenski informacijski sistem, ki bo omogočal uporabo podatkov, ki so na voljo od različnih organov, ter identifikacijo morebitnih shem in kanalov pranja denarja v realnem času. Ukrep vključuje razvoj novega informacijskega sistema.

Izvajanje ukrepa se dokonča do 30. junija 2026.

3.8.Naložba: Izgradnja zelo visokozmogljivih širokopasovnih omrežij

Cilj naložbe je izboljšati dostop do zelo visokozmogljivih širokopasovnih omrežij, ki omogočajo povezavo s hitrostjo najmanj 100 Mb/s za gospodinjstva in družbeno-gospodarske institucije, kot so bolnišnice, šole, javne službe in podjetja.

Ukrep vključuje zagotavljanje finančne podpore za postavitev zelo visokozmogljivih širokopasovnih omrežij na območjih tržne nepopolnosti (v skladu z določbami člena 52 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014). Merila za upravičenost in izbor, ki se uporabljajo za dodelitev sredstev, zagotavljajo ustrezno regionalno ravnovesje.

Izvajanje ukrepa se dokonča do 31. decembra 2025.

C.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
44	3.1 Ustanovitev in razvoj centra odličnosti za upravljanje podatkov in odprte podatke	mejnik	O ustanovitvi skupine za upravljanje podatkov v Statističnem uradu, Ministrstvu za gospodarske zadeve in komunikacije ter organu državnega informacijskega sistema	Vzpostavitev organizacijske strukture, potrebne za usklajevanje upravljanja podatkov				Q4	2021	Ustanovitev skupine za upravljanje podatkov v Estoniji z zaposlovanjem strokovnega osebja, zadolženega za usklajevanje okvira upravljanja podatkov in podporo drugim javnim organom. Poleg tega se ustvarijo delovna mesta na Ministrstvu za gospodarske zadeve in komunikacije ter v državni agenciji za informacijski sistem za izvajanje razvojnih projektov. Do konca leta 2021 se v vseh treh subjektih zaposli vsaj pet oseb.
45	3.1 Ustanovitev in razvoj centra odličnosti za upravljanje podatkov in odprte podatke	cilj	Dokončanje projektov za izboljšanje kakovosti podatkov		Število projektov	0	430	Q2	2025	Število zaključenih projektov, ki prispevajo k zagotavljanju boljše ponovne uporabnosti podatkov javnih institucij, s posodobljenimi in točnimi opisi podatkovnih zbirk in naborov podatkov.
46	3.1 Ustanovitev in razvoj centra odličnosti za upravljanje podatkov in odprte podatke	cilj	Objava naborov podatkov na nacionalnem portalu odprtih podatkov		Število objavljenih naborov podatkov	707	2600	Q4	2025	Število naborov podatkov, ki so objavljeni na nacionalnem portalu odprtih podatkov in so tako na voljo na portalu odprtih podatkov EU, se poveča s 707 na dan 13. avgusta 2021 na 2600.
47	3.2 Razvoj storitev v zvezi z dogodki in proaktivnih digitalnih javnih storitev za posameznike	cilj	Začetek izvajanja storitev v zvezi z življenjskimi dogodki in/ali proaktivnih storitev		Število operativnih storitev	0	2	Q4	2022	Število spletnih storitev v zvezi z življenjskimi dogodki državljank in državljanov ter proaktivnih storitev. Ustrezne rešitve IT, ki omogočajo zagotavljanje storitev, so operativne vsaj v osnovnih delih določene storitve in se med izvajanjem ukrepa nadalje razvijajo. Izbira zadevnih storitev temelji na razvojnem načrtu za storitve v zvezi z življenjskimi dogodki in proaktivnimi storitvami.
48	3.2 Razvoj storitev v zvezi z dogodki in proaktivnih digitalnih javnih storitev za posameznike	cilj	Začetek izvajanja storitev v zvezi z življenjskimi dogodki in/ali proaktivnih storitev		Število operativnih storitev	2	10	Q4	2025	Število spletnih storitev v zvezi z življenjskimi dogodki državljank in državljanov ter/ali proaktivnih storitev. Ustrezne rešitve IT, ki omogočajo zagotavljanje storitev, so operativne vsaj v osnovnih delih določene storitve in se med izvajanjem ukrepa nadalje razvijajo. Izbira zadevnih storitev temelji na razvojnem načrtu za storitve v zvezi z življenjskimi dogodki in proaktivnimi storitvami.
49	3.3 Razvoj storitev v zvezi z dogodki in digitalnega portala za podjetnike	cilj	Uvajanje razvoja informacijske tehnologije, ki prispeva k izvajanju storitev poslovnih dogodkov in digitalnega portala		Število projektov, ki so uspešno uvedli nov razvoj na spletu	0	1	Q4	2022	Število razvojnih projektov IT, ki prispevajo k izvajanju storitev poslovnih dogodkov in portala, ki so uspešno uvedli nov razvoj na spletu. Ti razvojni projekti so neposredno povezani z razvojem digitalnega portala za podjetnike ali z razvojem storitev poslovnih dogodkov, ki vključujejo tudi razvoj različnih povezanih sistemov za povezovanje z digitalnim portalom. Kot rezultat vsakega razvojnega projekta je treba dokončati vsaj minimalno funkcionalno informacijskotehnološko rešitev (tj. rešitev IT mora delovati vsaj v osnovnih delih za končne uporabnike (podjetnike) in mora biti sposobna zagotoviti povratne informacije o nadaljnjih razvojnih potrebah v obdobju izvajanja reform ali pozneje).
50	3.3 Razvoj storitev v zvezi z dogodki in digitalnega portala za podjetnike	cilj	Uvajanje razvoja informacijske tehnologije, ki prispeva k izvajanju storitev poslovnih dogodkov in digitalnega portala		Število projektov, ki so uspešno uvedli nov razvoj na spletu	1	10	Q4	2025	Število razvojnih projektov IT, ki prispevajo k izvajanju storitev poslovnih dogodkov in portala, ki so uspešno uvedli nov razvoj na spletu. Ti razvojni projekti so neposredno povezani z razvojem digitalnega portala za podjetnike ali z razvojem storitev poslovnih dogodkov, ki vključujejo tudi razvoj različnih povezanih sistemov za povezovanje z digitalnim portalom. Kot rezultat vsakega razvojnega projekta je treba dokončati vsaj minimalno funkcionalno informacijskotehnološko rešitev (tj. rešitev IT mora delovati vsaj v osnovnih delih za končne uporabnike (podjetnike) in mora biti sposobna zagotoviti povratne informacije o nadaljnjih razvojnih potrebah v obdobju izvajanja reform ali pozneje).
51	3.4 Program #Bürokratt (nacionalna platforma in ekosistem virtualnih pomočnikov)	cilj	Dostop do digitalnih javnih storitev prek virtualne asistentske platforme		Število javnih digitalnih storitev, dostopnih prek virtualnega pomočnika	0	1	Q2	2022	Število digitalnih javnih storitev, ki so na voljo prek platforme virtualnega pomočnika.
52	3.4 Program #Bürokratt (nacionalna platforma in ekosistem virtualnih pomočnikov)	cilj	Uvedba virtualnega asistenta Bürokratt v okolju digitalnih javnih storitev		Število delovnih okolij	0	18	Q4	2025	Število delovnih okolij, v katerih deluje virtualni pomočnik. „Delovno okolje“ pomeni spletno stran javnih organov.
53	3.4 Program #Bürokratt (nacionalna platforma in ekosistem virtualnih pomočnikov)	cilj	Dostop do digitalnih javnih storitev prek virtualne asistentske platforme		Število javnih digitalnih storitev, dostopnih prek virtualnega pomočnika	1	20	Q4	2025	Število digitalnih javnih storitev, ki so na voljo prek platforme virtualnega pomočnika.
54	3.5 Preoblikovanje osnovnih digitalnih storitev in varen prehod na infrastrukturo v oblaku	mejnik	Razvoj centralno zagotovljenih/skupnih osnovnih storitev IT	Odprtje storitev gostovanja skupnih strežnikov in računalniških delovnih postaj za javne organe				Q3	2022	Osnovne storitve IT, ki se zagotavljajo/souporabljajo na centralni ravni, se lahko naročijo novim uporabnikom (ministrstvi in drugim organom).
55	3.5 Preoblikovanje osnovnih digitalnih storitev in varen prehod na infrastrukturo v oblaku	cilj	Vzpostavitev nacionalne zasebne infrastrukture v oblaku s strani javnih organov		Število informacijskih sistemov, ki so prešli na nacionalni zasebni oblak	0	10	Q4	2023	Število informacijskih sistemov, za katere se dokonča prehod na zasebno infrastrukturo v oblaku.
56	3.5 Preoblikovanje osnovnih digitalnih storitev in varen prehod na infrastrukturo v oblaku	mejnik	Razširitev infrastrukture v oblaku na veleposlaništvo za podatke	Dokončanje razširitve nacionalnega zasebnega oblaka na infrastrukturo estonskega veleposlaništva za podatke				Q4	2023	Omogočiti je treba gostovanje in upravljanje informacijskih sistemov, ki se z veleposlaništva za podatke preselijo v zasebni oblak. V ta namen se pridobijo in vzpostavijo nova strojna oprema in licence.
57	3.5 Preoblikovanje osnovnih digitalnih storitev in varen prehod na infrastrukturo v oblaku	cilj	Migracija kritičnih sistemov na nacionalno infrastrukturo v oblaku veleposlaništva za podatke		Število kritičnih sistemov	0	10	Q4	2024	Število kritičnih sistemov, ki so prešli na nacionalno infrastrukturo in platformo veleposlaništva za podatke v oblaku. Kritični sistemi so sistemi, ki so bistveni za vzdržnost države.
58	3.5 Preoblikovanje osnovnih digitalnih storitev in varen prehod na infrastrukturo v oblaku	cilj	Centralno varnostno testiranje informacijskih sistemov javnih organov		Število opravljenih testov	0	16	Q4	2024	Število celovitih preskusov varnosti, ki jih je izvedel organ za informacijski sistem - rezultati preskusa se povzamejo v poročilih.
59	3.6 Vzpostavitev strateške analize pranja denarja in financiranja terorizma v Estoniji	mejnik	Začetek veljavnosti spremembe Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter drugih zakonodajnih, upravnih in pogodbenih sprememb, potrebnih za Center za strateško analizo	Določba zakona, ki določa datum začetka veljavnosti spremenjenega akta in začetek veljavnosti drugih zakonodajnih, upravnih in pogodbenih aktov				Q4	2024	Izvedejo se naslednji koraki, da se Centru za strateško analizo omogoči dostop do podatkov, pomembnih za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ter njihova obdelava: (1) sprememba Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma se objavi v uradnem listu in začne veljati, (2) začnejo veljati spremembe statuta zadevnih nacionalnih podatkovnih nizov, (3) pogodbenice podpišejo spremembe pogojev pogodb o izmenjavi podatkov finančnoobveščevalnih enot.
60	3.7 Informacijski sistem za strateško analizo pranja denarja in financiranja terorizma v realnem času	mejnik	Razvoj novega sistema analize IKT v realnem času za Center za strateško analizo in zagotavljanje enoti za finančni nadzor	Posredovanje novega sistema IKT enoti za finančni nadzor				Q2	2026	Dokonča se razvoj sistema IKT, ki omogoča analizo v realnem času za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja. Sistem deluje in ga uporablja finančnoobveščevalna enota.
61	3.8 Gradnja zelo visokozmogljivih širokopasovnih omrežij	cilj	Postavitev zelo visokozmogljivega širokopasovnega omrežja na nove lokacije		Število območij	0	4000	Q4	2023	Število novih lokacij (stanovanjskih, podjetij, poslovnih enot), ki jih zajema VHCN (in ki imajo tako možnost, da dobijo povezavo s hitrostjo najmanj 100 Mb/s) zaradi ukrepa.
62	3.8 Gradnja zelo visokozmogljivih širokopasovnih omrežij	cilj	Postavitev zelo visokozmogljivega širokopasovnega omrežja na nove lokacije		Število območij	4000	8097	Q4	2025	Število dodatnih lokacij (stanovanjskih, podjetij, poslovnih enot), ki jih zajema VHCN (in ki imajo tako možnost, da dobijo povezavo s hitrostjo najmanj 100 Mb/s) zaradi ukrepa.

D. KOMPONENTA 4: Energija in učinkovitost porabe

Ta komponenta estonskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izziv razogljičenja energetskega sektorja. Cilji komponente so zmanjšanje odvisnosti od naftnega skrilavca, spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov in izboljšanje energetske učinkovitosti stavb.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezne države, da se naložbe osredotočijo na energetsko infrastrukturo ter učinkovito rabo virov in energije, kar prispeva k postopnemu razogljičenju gospodarstva (priporočilo 3 za posamezne države v letih 2019 in 2020).

D.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

4.1.Reforma: Spodbujanje energetske učinkovitosti

Cilj reforme je zmanjšati upravne ovire za energetsko učinkovito prenovo s svetovanjem združenjem stanovanj, zasebnim gospodinjstvom in lokalnim upravam o zakonodaji, tehničnih vidikih in financiranju prenove. Reforma podpira tudi uporabo inovativnih rešitev, kot je prenova z uporabo montažnih elementov, da bi povečali zmogljivosti za obnovo in zmanjšali ogljični odtis stavbnega fonda (ekonomizacija materialov in zagotavljanje kakovosti). Cilj reforme je povečati stopnje prenove na območjih z nižjo vrednostjo nepremičnin.

Ukrep vključuje vzpostavitev regionalne svetovalne mreže in usposabljanje tehničnih svetovalcev za zagotavljanje potrebnih informacij in spodbujanje prenove. Dostop do informacij v zvezi z energetsko učinkovitimi prenovami se dodatno zagotovi z vzpostavitvijo namenske spletne strani in digitalnih orodij, ki omogočajo razumevanje rezultatov, stroškov in koristi prenove. Komponenta je povezana z ukrepom digitalizacije gradbenih podatkov v okviru komponente 1 estonskega načrta za okrevanje in odpornost.

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

4.2.Naložba: Podpora za obnovo stanovanjskih stavb

Cilj ukrepa je spodbuditi temeljito prenovo stanovanjskih stavb, da bi povečali energetsko učinkovitost, zmanjšali porabo energije in izboljšali življenjske razmere njihovih prebivalcev. Cilj je tudi povečati stopnje prenove na območjih z nižjo vrednostjo nepremičnin.

Podpora se dodeli stanovanjskim združenjem za prenovo, s katero se doseže izboljšanje vsaj enega razreda energetske učinkovitosti ali, v primeru popolnih prenov, vsaj razreda energijske učinkovitosti C. Obnovitve ustrezajo vsaj srednji temeljiti prenovi, ki pomeni povprečno raven prihrankov primarne energije v višini vsaj 30 %. Uporabljajo se diferencirane stopnje regionalne podpore: 30 % v Talinu in Tartuju, 40 % v okolici Talina in Tartuja na podlagi cene nepremičnin in 50 % na vseh drugih območjih. Zunaj Talina in Tartuja lahko stanovanjska združenja izvedejo delna obnovitvena dela, da se prepreči poslabšanje tehničnega stanja stavbe, pri čemer je stopnja podpore nižja. Poleg tega Estonija v okviru svojih dolgoročnih nacionalnih strategij načrtuje financiranje dopolnilnih ukrepov prenove iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in REACT-EU.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

4.3.Naložba: Podpora za prenovo majhnih stanovanjskih stavb

Cilj ukrepa je spodbuditi temeljito prenovo zasebnih stanovanj, da bi povečali energetsko učinkovitost, zmanjšali porabo energije in izboljšali življenjske razmere njihovih prebivalcev. Cilj je tudi povečati stopnje prenove na območjih z nižjo vrednostjo nepremičnin.

Zasebnim lastnikom se dodeli podpora za prenovo, s katero se doseže izboljšanje vsaj enega razreda energetske učinkovitosti ali, v primeru popolnih prenov, vsaj razreda energijske nalepke C in ustreza vsaj srednji temeljiti prenovi, ki pomeni povprečno raven prihrankov primarne energije v višini vsaj 30 %. Uporabljajo se diferencirane stopnje regionalne podpore: 30 % v Talinu in Tartuju, 40 % v okolici Talina in Tartuja na podlagi cene nepremičnin in 50 % na vseh drugih območjih. Za namene ukrepa je stanovanje opredeljeno kot „bivališče ali bivališča v eni sami stavbi ali ločeni stavbi, namenjeni enemu samemu gospodinjstvu, v katerem se živi vse leto“ (v skladu z Eurostatovimi podatki).

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

4.4.Reforma: Spodbujanje zelenega prehoda v energetskem gospodarstvu

Cilj tega ukrepa je prispevati k razogljičenju proizvodnje in porabe energije v Estoniji s posodobitvijo ciljev in ukrepov estonske energetske politike (vključno s tistimi, povezanimi s postopnim opuščanjem naftnega skrilavca) ter z odpravo upravnih ovir za obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

Nacionalni razvojni načrt za energetski sektor se posodobi in vključuje cilje glede proizvodnje energije iz obnovljivih virov, energetske učinkovitosti in zanesljivosti oskrbe. Načrt bo vključeval tudi ukrepe za zmanjšanje odvisnosti od naftnega skrilavca v estonskem energetskem sektorju in cilje za popolno opustitev naftnega skrilavca v energetskem sektorju.

Reforma obsega tudi sprejetje potrebne zakonodaje in pripravo smernic za pospešitev namestitve zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ter ukrepe za zmanjšanje omejitev višine vetrnih parkov, povezanih z obrambo.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

4.5.Naložba: Program za krepitev elektroenergetskega omrežja za povečanje zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in prilagajanje podnebnim spremembam (kot je zaščita pred nevihtami)

Cilj tega ukrepa je prispevati k razogljičenju estonske proizvodnje električne energije s povečanjem zmogljivosti za priključitev, ki so na voljo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

V okviru tega ukrepa se naložbe upravljavca prenosnega omrežja v prenosno omrežje sofinancirajo s ciljem, da se doda vsaj 310 MW dodatne povezovalne zmogljivosti.

Izvajanje ukrepa se dokonča do 30. junija 2026.

4.6.Naložba: Program za spodbujanje proizvodnje energije na industrijskih območjih

Cilj ukrepa je povečati učinkovitost elektroenergetskega sistema s spodbujanjem proizvodnje električne energije blizu porabe. Ukrep spodbuja proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na ali v bližini industrijskih območij s sofinanciranjem potrebne priključitve na omrežje. V okviru tega ukrepa se naložbe podjetij za priključitev zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v omrežje podprejo z nepovratnimi sredstvi. Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz specifikacije za razpis za zbiranje projektov izključujejo naslednji seznam dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 21 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 22 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 23 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 24 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

4.7.Naložba: Pilotni program za shranjevanje energije

Za dopolnitev zgoraj navedenih ukrepov, postopno opuščanje naftnega skrilavca in povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov se podpirajo pilotni projekti za shranjevanje energije iz obnovljivih virov.

Cilj ukrepa je pilotno skladiščenje energije iz obnovljivih virov v Estoniji. Znanje, pridobljeno v okviru tega pilotnega projekta, naj bi zagotovilo podlago za prihodnje naložbe v objekte za skladiščenje brez subvencij. V okviru tega ukrepa se podjetjem, ki vlagajo v objekte za shranjevanje energije iz obnovljivih virov, dodelijo nepovratna sredstva.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

D.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
63	4.1 Spodbujanje energetske učinkovitosti	mejnik	Sklenitev sporazuma o sodelovanju, ki določa pogoje za sodelovanje med SA Kredex/Enterprise Estonia in okrajnimi razvojnimi centri	Sklenitev sporazuma o sodelovanju med SA KredEx/Enterpise Estonia in okrožnimi razvojnimi centri				Q4	2022	Sklenitev sporazuma o sodelovanju med SA KredEx/Enterpise Estonia in okrajnimi razvojnimi centri, s katerimi SA KredEx/Enterpise Estonija v vsakem okrožju Estonija zagotovi vsaj enega usposobljenega strokovnjaka v razvojnem centru okrožja, ki svetuje o prenovi.
64	4.1 Spodbujanje energetske učinkovitosti	mejnik	Digitalna orodja za lažji dostop do informacij o prenovi, vključno z vizualizacijo rezultatov prenove in oceno stroškov prenove, so postala operativna	Uporabniku prijazno spletišče za prenovo in modeli oblikovanja cen				Q4	2024	SA KredEx/Enterprise Estonia posodobi domačo stran o stanovanjih, da se zagotovijo hitre, posodobljene in operativne informacije za tiste, ki želijo prenavljati, in za prosilce. Na voljo so spletna digitalna orodja, ki stranem, zainteresiranim za prenovo, omogočajo, da prikažejo možen rezultat in izračunajo morebitne stroške s shemami podpore in brez njih, kadar dodajajo parametre svoje stavbe.
65	4.2 Podpora za obnovo stanovanjskih stavb	mejnik	Objava razpisov za nepovratna sredstva za obnovo stanovanjskih stavb	Objava obvestil o razpisih za nepovratna sredstva za prenovo stanovanj				Q2	2022	SA KredEx/Enterprise Estonia objavi razpise za zbiranje prijav za izboljšanje energetske učinkovitosti stanovanjskih stanovanjskih stavb. Podpora se med regijami razlikuje glede na vrednost nepremičnin, z višjo stopnjo podpore v regijah z nizko povprečno vrednostjo nepremičnin. Podpora se dodeli za projekte prenove, s katerimi se doseže izboljšanje vsaj enega razreda energetske učinkovitosti ali, v primeru popolnih prenov, vsaj razreda energijske učinkovitosti C. Obnovitve ustrezajo vsaj srednjim temeljitim prenovam, ki predstavljajo povprečno raven prihrankov primarne energije v višini vsaj 30 %, kot je določeno v Priporočilu Evropske komisije (EU) 2019/786. Rezultati se potrdijo s predhodnimi in naknadnimi energetskimi izkaznicami.
66	4.2 Podpora za obnovo stanovanjskih stavb	cilj	Stanovanja z izboljšano energetsko učinkovitostjo		število stanovanj	0	2600	Q4	2024	Vsaj 2 600 stanovanj se prenovi in doseže izboljšanje vsaj enega razreda energetske učinkovitosti ali, v primeru popolnih prenov, vsaj razreda energijske učinkovitosti C. Obnovitve ustrezajo vsaj srednje globokim prenovam, ki predstavljajo povprečno raven prihrankov primarne energije v višini vsaj 30 %, kot je določeno v Priporočilu Evropske komisije (EU) 2019/786. Rezultati se potrdijo s predhodnimi in naknadnimi energetskimi izkaznicami.
67	4.2 Podpora za obnovo stanovanjskih stavb	cilj	Ocenjeno letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov	n. r.	ton ekvivalenta CO2/leto	0	2200	Q2	2026	Prihranjene so bile letne emisije v višini najmanj 2 200 ton ekvivalenta CO2. Cilj se meri kot zmanjšanje emisij toplogrednih plinov kot vsota vseh projektov prenove, zaključenih do leta 2024. Razred energijske učinkovitosti za vsako obnovljeno stavbo se izmeri najpozneje leta 2025; in njihove letne emisije toplogrednih plinov, ocenjene na tej podlagi. Izhodišče se nanaša na ocenjene emisije toplogrednih plinov stavbe pred prenovo. Oceni se, ali so bile dejavnosti podpornega ukrepa izvedene in ali so stanovanjska združenja predložila vse potrebne dokumente (kot je energetska izkaznica, revizija). Izračun rezultata prihrankov emisij toplogrednih plinov temelji na modelu SA Kredex/Enterprise Estonia za porabo energije in drugih ustreznih podatkih. Doseženi rezultati se zagotovijo ob koncu podpornih dejavnosti.
68	4.3 Podpora za obnovo majhnih stanovanjskih stavb	mejnik	Objavljeni razpisi za nepovratna sredstva za obnovo	Objava razpisov				Q2	2022	SA KredEx/Enterprise Estonia objavi razpise za zbiranje prijav za izboljšanje energetske učinkovitosti zasebnih stanovanjskih stavb. Podpora se med regijami razlikuje glede na vrednost nepremičnin, z višjo stopnjo podpore v regijah z nizko povprečno vrednostjo nepremičnin. Podpora se dodeli za projekte prenove, s katerimi se doseže izboljšanje energetske učinkovitosti ali, v primeru popolnih prenov, vsaj razred energijske učinkovitosti C. Rezultati se potrdijo s predhodnimi in naknadnimi izračuni energetske učinkovitosti KredEx.
69	4.3 Podpora za obnovo majhnih stanovanjskih stavb	cilj	Stanovanja z izboljšano energetsko učinkovitostjo		število stanovanj	0	80	Q4	2024	Vsaj 80 stanovanj se prenovi in doseže izboljšanje energetske učinkovitosti ali, v primeru popolnih prenov, vsaj razreda energijske učinkovitosti C. Rezultati se potrdijo s predhodnimi in naknadnimi izračuni energetske učinkovitosti KredEx.
70	4.4 Spodbujanje zelenega prehoda v energetskem gospodarstvu	mejnik	Odločitev vlade o naložbah, potrebnih za ublažitev omejitev višine vetrnih parkov, povezanih z obrambo	Sprejetje sklepa vlade				Q2	2021	Vlada sprejme sklep o potrebnih naložbah za zmanjšanje omejitev nadmorske višine vetrnih parkov, povezanih z obrambo.
71	4.4 Spodbujanje zelenega prehoda v energetskem gospodarstvu	mejnik	Sprejetje sklepa vlade o začetku postopka priprave nacionalnega razvojnega načrta energetskega sektorja, določitvi odgovornih in rokih	Sprejetje sklepa vlade				Q4	2021	Odločitev vlade o začetku postopka priprave nacionalnega razvojnega načrta za energetski sektor se odobri, pri čemer se opredelijo odgovorni subjekti in določijo ustrezni roki. Razvojni načrt med drugim obravnava cilje povečanja proizvodnje energije iz obnovljivih virov, energetske učinkovitosti ter ohranjanja in izboljšanja zanesljivosti oskrbe, pa tudi prenehanja uporabe naftnega skrilavca za proizvodnjo električne energije leta 2035 in postopne odprave proizvodnje nafte iz skrilavca do leta 2040.
72	4.4 Spodbujanje zelenega prehoda v energetskem gospodarstvu	mejnik	Začetek veljavnosti ustrezne primarne in/ali sekundarne zakonodaje ter objava smernic za odpravo ovir za postavitev obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in objektov za shranjevanje energije	Določba v zakonu, ki določa začetek veljavnosti zadevne primarne in/ali začetka veljavnosti sekundarne zakonodaje in objavo smernic				Q4	2024	Objavijo se smernice, potrebne za olajšanje in spodbujanje namestitve obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in objektov za shranjevanje energije, ter začne veljati ustrezna primarna in/ali sekundarna zakonodaja, da se odstranijo ovire za postavitev objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, kot je racionalizacija postopkov izdajanja dovoljenj in drugih ustreznih ugotovljenih ovir.
73	4.4 Spodbujanje zelenega prehoda v energetskem gospodarstvu	mejnik	Sprejetje nacionalnega razvojnega načrta energetskega sektorja s strani vlade	Dokument, ki ga je sprejela vlada				Q4	2025	Državni razvojni načrt energetskega sektorja odobri vlada. Načrt vključuje ukrepe za postopno opustitev uporabe naftnega skrilavca za proizvodnjo električne energije leta 2035 in pridobivanja nafte iz skrilavca do leta 2040. Vključuje tudi cilje za nadomestitev zmogljivosti za proizvodnjo električne energije z energijo iz obnovljivih virov.
74	4.5 Program za krepitev elektroenergetskega omrežja za povečanje zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in prilagajanje podnebnim spremembam (kot je zaščita pred nevihtami)	mejnik	Podpis pogodbe o sofinanciranju naložb v omrežje z operaterjem prenosnega sistema	Podpis pogodbe z operaterjem prenosnega sistema				Q1	2022	Ministrstvo za gospodarstvo in komunikacije ter podjetje Elering AS skleneta sporazum o sofinanciranju naložb v elektroenergetsko omrežje. V pogodbi se navedejo pričakovani rezultati in roki.
75	4.5 Program za krepitev elektroenergetskega omrežja za povečanje zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in prilagajanje podnebnim spremembam (kot je izboljšana odpornost pred nevihtami)	cilj	Dodatne zmogljivosti za priključitev energije iz obnovljivih virov, ustvarjene z naložbami v prenosno omrežje		Dodatna povezovalna zmogljivost (MW)	0	310	Q2	2026	Povečanje zmogljivosti za priključitev obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v estonskem prenosnem omrežju električne energije za najmanj 310 MW.
76	4.6 Program za spodbujanje proizvodnje energije na industrijskih območjih	mejnik	Objava razpisa za zbiranje predlogov za projekte, ki spodbujajo proizvodnjo energije v industrijskih obratih	Objavljen razpis za zbiranje predlogov				Q4	2022	Center za okoljske naložbe objavi javni razpis za kritje stroškov priključitve na omrežje podjetij, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov na industrijskih območjih. Razpis temelji na merilih za izbor projektov in pogojih za dodelitev, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
77	4.6 Program za spodbujanje proizvodnje energije na industrijskih območjih	cilj	Dodatna povezovalna zmogljivost za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na industrijskih območjih, povezanih z omrežjem, ali v njihovi bližini		Ustvarjena povezovalna zmogljivost (MW)	0	28	Q2	2026	Dodatna povezovalna zmogljivost za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na industrijskih območjih ali v njihovi bližini, zgrajena najmanj 28 MW.
78	4.7 Pilotni program za shranjevanje energije	mejnik	Objava razpisa za zbiranje predlogov za pilotni program za shranjevanje energije	Objavljen razpis za zbiranje predlogov				Q4	2022	Center za okoljske naložbe objavi javni razpis za zbiranje predlogov v podporo pilotnim programom za shranjevanje energije. Razpis temelji na merilih za izbor projektov in pogojih za dodelitev, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Merila za izbor/upravičenost določajo, da podprte dejavnosti in/ali podjetja prispevajo k podnebno nevtralnemu gospodarstvu, odpornosti na podnebne spremembe in prilagajanju na podnebne spremembe, vključno s cilji krožnega gospodarstva.
79	4.7 Pilotni program za shranjevanje energije	cilj	Dodatna zmogljivost za shranjevanje toplote, ki izhaja iz podpore za naložbe		Nameščena zmogljivost (m³)	0	35 000	Q2	2026	Rezultat programa podpore za naložbe je namestitev najmanj 35 000 m³ toplote v sistemih daljinskega ogrevanja.
80	4.7 Pilotni program za shranjevanje energije	cilj	Dodatne zmogljivosti za shranjevanje električne energije, ki izhajajo iz podpore za naložbe		Nameščena zmogljivost (MW)	0	4 MW	Q2	2026	Rezultat programa podpore za naložbe je vsaj 4 MW zmogljivosti za shranjevanje električne energije.

E. KOMPONENTA 5: Trajnostni promet

Del estonskega načrta za okrevanje in odpornost je namenjen reševanju izziva razogljičenja prometnega sektorja. Cilja komponente sta zmanjšanje emisij in spodbujanje uporabe trajnostnih načinov prevoza.

Reforma in naložbe komponente podpirajo razvoj čezmejnega projekta Rail Baltic Baltic, ki povezuje tri baltske prestolnice in države s Poljsko in preostalo Unijo. Cilj ukrepov v okviru komponente je povezati Rail Baltic z drugimi nacionalnimi železnicami in drugimi vozlišči TEN-T (letališče Talin in staro pristanišče) ter olajšati dostop do krajevnih postankov peš ali s kolesom.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezne države, da se naložbe osredotočijo na učinkovito rabo virov in trajnostni promet, ki prispeva k razogljičenju gospodarstva (priporočilo 3 za posamezne države v letih 2019 in 2020).

E.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

5.1.Reforma: Vzpostavitev varne, zelene, konkurenčne, na potrebah temelječe in trajnostne prometne in energetske infrastrukture

Cilj reforme je zmanjšati emisije CO2 v prometnem sektorju in spodbuditi uporabo trajnostnih načinov prevoza.

Ukrep zajema sprejetje in izvajanje novega načrta za razvoj prometa in mobilnosti ter z njim povezanega izvedbenega načrta. Načrt se osredotoča na zmanjšanje okoljskega odtisa prometnih sistemov in vključuje ukrepe za razvoj medsebojno povezane in skupne mobilnosti na mestnih območjih na račun osebnih avtomobilov ter spodbujanje celovitega okvira za mobilnost lahkih vozil (brez peš ali kolesa) na območjih zunaj večjih mestnih središč. Načrt vključuje naložbe v železnice so usmerjene v povečanje hitrosti in varnosti potovanj ter dodajanje povezav za potniški in tovorni promet. Ključni ukrepi, ki jih je treba izvesti v časovnem okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključujejo gradnjo in razširitev elektrificirane železnice od Talina do Tartuja ter uskladitev sistema javnega prevoza v regiji glavnega mesta Talin (sistemi za izdajo vozovnic in določanje cen).

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

5.2.Naložba: Gradnja odseka zahodno usmerjene železniške proge Talin-Rohuküla

Namen naložbe je z železnico v zahodni regiji Läänemaa povezati s Talinom in mednarodnimi vozlišči TEN-T, kot so letališče Talin, Rail Baltic in trajektne povezave iz starega pristanišča v Talinu.

Podpora se dodeli nacionalnemu operaterju železniške infrastrukture Eesti Raudtee za izgradnjo 15-kilometrskega odseka enotirne elektrificirane železnice med postajama Turba (kjer se trenutna povezava konča) in Risti. Preostali del proge do postaje Rohuküla, trajektnega pristanišča s povezavami z otoki Hiiumaa in Vormsi, naj bi se financiral iz ESRR in nacionalnega proračuna ter naj bi bil dokončan leta 2026. Dokončanje celotne dolžine železniške proge Talin-Rohuküla povezuje Zahodno regijo z mednarodnimi vozlišči TEN-T v Talinu.

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

5.3.Naložba: Izgradnja multimodalnega skupnega terminala Rail Baltic v Talinu

Cilj ukrepa je povečati delež trajnostne mobilnosti v regiji Talin.

Terminal v Talinu naj bi bil izhodišče za Rail Baltic. Terminal je sestavljen iz zgradbe terminala, železniške infrastrukture in okoliške infrastrukture, iz katere se stavba terminala financira iz instrumenta za okrevanje in odpornost. Preostanek naj bi se financiral iz instrumenta za povezovanje Evrope.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

5.4.Naložba: Gradnja tramvajske tramvajske proge v Talinu

Cilj ukrepa je povečati delež trajnostne mobilnosti v regiji Talin. V ta namen je cilj ukrepa povezati železniške baltske povezave z morskimi povezavami z nordijskimi državami prek starega pristanišča v Talinu.

Podpora se dodeli mestnemu prometnemu organu v Talinu, pristojnemu za upravljanje javnega prevoza v Talinu, pri gradnji nove tramvajske proge približno 2 km, ki bo povezovala letališče Talin, vozlišče Rail Baltic, mestno središče, staro pristanišče in regionalno železniško postajo.

Naložba se izvede do 30. junija 2024.

5.5.Naložba: Naložbe občin v kolesarske poti in pešpoti

Cilj ukrepa je zmanjšati odvisnost od avtomobilov in povečati trajnostno mobilnost na območjih zunaj treh velikih mestnih središč (Tallinn, Tartu, Pärnu), kjer finančna zmogljivost občin ovira razvoj varnih in podnebju prijaznih koridorjev za kolesa in pešce.

Občine prejmejo podporo za izgradnjo 24 km infrastrukture za kolesa in pešce, da se zagotovi varen in trajnosten dostop do javnih storitev, vključno z javnim prevozom, in delovnih mest. Pozornost bo namenjena tudi lokalnim postajališčem Rail Baltic in povezavi z obstoječim kolesarskim omrežjem in omrežjem pešcev.

Ukrep dopolnjuje podoben ukrep, ki naj bi se financiral iz ESRR in ki prispeva k povečanju mobilnosti s kolesi v treh večjih mestnih središčih Talin, Tartu in Pärnu.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

E.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
81	5.1 Uvedba varne, zelene, konkurenčne, na potrebah temelječe in trajnostne prometne in energetske infrastrukture	mejnik	Sprejetje načrta za razvoj prometa in mobilnosti za obdobje 2021-2035 s strani vlade	Sprejetje načrta za razvoj prometa in mobilnosti za obdobje 2021-2035				Q1	2022	Vlada odobri načrt za razvoj prometa in mobilnosti 2021–2035. Vključuje vzpostavitev skupnega prometnega sistema regije glavnega mesta Talina, ukrepe za olajšanje uporabe lokalnega biometana, ukrepe za razvoj trajnostne in aktivne mobilnosti v mestih v večjih mestih v skladu z logiko integriranih prometnih koridorjev, načrtovanje multimodalne infrastrukture, povečanje povezav, hitrosti in varnosti železnic, povečanje konkurenčnosti, okolju prijaznejšega sektorja pomorskega prometa in njegove multimodalne povezave, razvoj hitrejšega in varnejšega cestnega prometa. Načrt vključuje cilj za zmanjšanje emisij CO2 za 700 000 ton (ali 30 %) v primerjavi z ravnmi iz leta 2018 in dosego 24-odstotnega deleža obnovljivih virov energije, porabljene v prometnem sektorju, do leta 2035.
82	5.1 Uvedba varne, zelene, konkurenčne, na potrebah temelječe in trajnostne prometne in energetske infrastrukture	mejnik	Sprejetje izvedbenega načrta za razvoj zelenega in trajnostnega javnega prevoza v okviru razvojnega načrta za promet in mobilnost za obdobje 2021-2035	Sprejetje izvedbenega načrta				Q4	2022	Izvedbeni načrt odobri usmerjevalni odbor načrta za razvoj prometa in mobilnosti 2021-2035. Vključuje vzpostavitev skupnega prometnega sistema regije glavnega mesta Talina, ukrepe za olajšanje uporabe lokalnega biometana, ukrepe za razvoj trajnostne in aktivne mobilnosti v mestih v večjih mestih v skladu z logiko integriranih prometnih koridorjev, načrtovanje multimodalne infrastrukture, povečanje povezav, hitrosti in varnosti železnic, povečanje konkurenčnosti, okolju prijaznejšega sektorja pomorskega prometa in njegove multimodalne povezave, razvoj hitrejšega in varnejšega cestnega prometa. Izvedbeni načrt vključuje obveznost letnega poročanja pristojnega ministra vladi.
83	5.1 Uvedba varne, zelene, konkurenčne, na potrebah temelječe in trajnostne prometne in energetske infrastrukture	mejnik	Izvajanje načrta za razvoj prometa in mobilnosti za obdobje 2021-2035	Dokončano izvajanje več ključnih ukrepov načrta za razvoj prometa in mobilnosti za obdobje 2021-2035				Q2	2026	Dokonča se izvajanje ključnih ukrepov načrta za razvoj prometa in mobilnosti, vključno z gradnjo in razširitvijo elektrificiranih železniških prog od Talina do Tartuja ter uskladitvijo sistema javnega prevoza v regiji glavnega mesta Talin (vključno s skupnim sistemom izdajanja vozovnic in določanja cen).
84	5.2 Gradnja odseka zahodno usmerjene železniške proge Talin-Rohuküla	mejnik	Sklenitev pogodbe o gradnji železniške infrastrukture za gradnjo železniške proge na odsekih Turba-Ellamaa in Ellamaa-Risti	Podpis pogodbe				Q2	2022	Pogodba se sklene za gradnjo elektrificiranega železniškega tira na odsekih Turba-Ellamaa in Ellamaa-Risti po celotni dolžini.
85	5.2 Gradnja odseka zahodno usmerjene železniške proge Talin-Rohuküla	cilj	Dokončanje nove železnice (pripravljene za promet)		Km železniškega tira	0	15	Q4	2024	Dokončanje elektrificirane železniške proge, pripravljene za potniški promet, med Turbo in Ristijem na progi Talin-Rohuküla, ki povezuje zahodno-estonske železnice s starim pristaniščem v Talinu in letališčem v Talinu.
86	5.3 Gradnja multimodalnega skupnega terminala Rail Baltic v Talinu	mejnik	Oddaja naročila za gradnjo multimodalnega terminala Rail Baltic v Talinu	Podpis pogodbe				Q1	2022	Arhitekturno in tehnično projektiranje multimodalnega terminala Rail Baltic Ülemiste zaključi in sprejme naročnik Rail Baltic Estonia OÜ, pogodba o gradbenih delih pa se podpiše z gradbenikom za stavbo terminala.
87	5.3 Gradnja multimodalnega skupnega terminala Rail Baltic v Talinu	mejnik	Dokončanje terminalskega prehoda	Predor za lahki promet pod odobrenim terminalom				Q4	2024	Organ za varstvo potrošnikov in tehnični nadzor izda dovoljenje za uporabo predora, ki povezuje cesto Sankt Peterburg z letališčem v Talinu pod terminalom Ülemiste.
88	5.3 Gradnja multimodalnega skupnega terminala Rail Baltic v Talinu	mejnik	Dokončanje nove železniške postaje	Dokončana gradbena dela				Q1	2026	Gradbena dela na multimodalnem terminalu Rail Baltic Ülemiste se dokončajo in pridobijo se vsa potrebna dovoljenja za uporabo.
89	5.4 Gradnja tramvajske proge v Talinu	mejnik	Dokončanje projekta gradnje tramvajske ceste	Odobritev načrta projekta				Q4	2021	Odbor za urbanistično načrtovanje in komunalne storitve v Talinu sprejme zasnovo projekta gradnje tramvajske ceste.
90	5.4 Gradnja tramvajske proge v Talinu	mejnik	Oddaja naročila gradenj	Podpisana pogodba za gradnjo tramvajske proge				Q2	2022	Pogodba o gradbenih delih, sklenjena med odboroma za urbanizem in komunalo mesta Tallinn ter izvajalcem gradnje tramvajske proge med ulico Gonsiori in Põhja Puiestee
91	5.4 Gradnja tramvajske proge v Talinu	cilj	Nova tramvajska proga v obratovanju		Števci tramvajske proge	0	2500	Q2	2024	Tramvajski odsek dolžine 2 500 metrov se dokonča in začne uporabljati v skladu s pooblastilom iz pisma, ki ga izda mesto Talin.
92	5.5 naložbe občin v kolesarske in pešpoti	mejnik	Razpis za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva	Objava obvestila o razpisu za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva				Q4	2022	Objavi se javni razpis za naložbe občin v kolesarjenje in/ali pešpoti.
93	5.5 naložbe občin v kolesarske in pešpoti	cilj	Dokončana infrastruktura za kolesa in pešce		km kolesarskih in pešpoti	0	24	Q4	2025	Na podlagi programa podpore se zgradi najmanj 24 kilometrov kolesarskih in/ali pešpoti. To so na splošno nove poti. V utemeljenih primerih je dovoljena rekonstrukcija obstoječih kolesarskih in/ali pešpoti, na primer če širina obstoječe pešpoti ne ustreza standardom, zaradi česar se pešci in kolesarji ne morejo premikati hkrati na varen način in ne da bi motili drug drugega.

F. KOMPONENTA 6: Zdravstveno varstvo in socialna zaščita

Cilj te komponente estonskega načrta za okrevanje in odpornost je obravnavati izzive, povezane z odpornostjo in dostopom do sistema zdravstvenega varstva, ustreznostjo mreže socialne varnosti, dostopnostjo socialnih storitev in brezposelnostjo mladih. Cilji ukrepov, vključenih v komponento, so: Odpraviti pomanjkanje delovne sile v zdravstvenem sektorju, okrepiti osnovno in bolnišnično oskrbo, podaljšati trajanje nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti v obdobjih visoke brezposelnosti, izboljšati dostop do socialnih storitev, obravnavati brezposelnost mladih in zmanjšati plačno vrzel med spoloma.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezne države o izboljšanju dostopnosti in odpornosti zdravstvenega sistema, vključno z obravnavanjem pomanjkanja zdravstvenih delavcev, krepitvijo primarnega zdravstvenega varstva in zagotavljanjem oskrbe s kritičnimi medicinskimi izdelki (priporočilo za posamezno državo št. 1 v letu 2020), izboljšanjem mreže socialne varnosti in izboljšanjem dostopa do socialnih storitev na celosten način (priporočilo 2 za posamezno državo v letu 2019 in priporočilo 2 za posamezno državo v letu 2020) ter zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma, vključno z izboljšanjem preglednosti plač (posebno priporočilo 2 za posamezne države v letu 2019).

F.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

6.1.Reforma: Celovita sprememba organizacije zdravstvenega varstva v Estoniji

Cilj reforme je izboljšati odpornost estonskega zdravstvenega sistema, tudi za obvladovanje kriz, s čimer bi ljudem zagotovili dostop do visokokakovostnega in integriranega zdravstvenega varstva po vsej Estoniji. Reforma je sestavljena iz naslednjih elementov:

(I)Načrt za razvoj bolnišnic se sprejme do 31. decembra 2024 in v njem so opisani ukrepi, ki jih je treba sprejeti za utrditev bolnišničnega omrežja za izboljšanje učinkovitosti in infrastrukture, ter opredeljena specializacija bolnišnic za zmanjšanje visoke stopnje neizpolnjenih potreb po zdravstveni oskrbi.

(II)Pomanjkanje delovne sile v zdravstvu se obravnava s tremi ukrepi:

a.Do 31. decembra 2022 se sprejme strateški okvir, v katerem je opisano zagotavljanje zdravstvenih storitev v različnih zdravstvenih sektorjih, zlasti specializirana oskrba, dodelitev fizičnih in človeških virov ter mehanizem financiranja za zagotavljanje kakovostnega zdravstvenega varstva po vsej državi. Do leta 2023 se sprejem v usposabljanje za zdravstveno nego v primerjavi z letom 2020 poveča za 5 %.

b.Shema povračil za zdravnike, medicinske sestre in farmacevte se spremeni do 31. marca 2023, da bi zdravstvene delavce spodbudili k delu v oddaljenih območjih.

c.Sporazum med Ministrstvom za socialne zadeve in Univerzo v Tartuju se spremeni, da se določijo zahteve za postopno povečanje števila poklicev s pomanjkanjem, zlasti splošnih zdravnikov, psihiatrov in notranjih bolezni. Sprememba začne veljati 30. junija 2026.

6.2.Naložba: Ustanovitev zdravstvenega kampusa severne Estonije

Cilj naložbe je prispevati k optimizaciji estonskega bolnišničnega omrežja, povečati učinkovitost in prispevati k zmanjšanju neizpolnjene potrebe po specializirani oskrbi, ki je ena najvišjih v Uniji. Naložba vključuje izgradnjo zdravstvenega kampusa severne Estonije kot centra odličnosti v Estoniji, kjer se visokokakovostno zdravstveno varstvo zagotavlja v sodobnem in varnem okolju za dve tretjini estonskega prebivalstva. Zdravstveni kamp v severni Estoniji se ustanovi z združitvijo dveh obstoječih bolnišnic v Talinu, zlasti centralnih bolnišnic v vzhodnem in zahodnem Talinu. Pričakuje se, da bo zmanjšanje števila bolnišnic izboljšalo zagotovljene storitve, nova sodobna ustanova pa naj bi pomagala pri obvladovanju pritiska, ki ga povzroča vse večje število pacientov, ter povečala razpoložljivost in kakovost zdravstvenih storitev ter pomagala pri ohranjanju delovne sile v zdravstvu v Estoniji. Iz sklada za okrevanje in odpornost se le delno financira gradnja kampusa.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

6.3.Reforma: Krepitev osnovnega zdravstvenega varstva

Cilj reforme je zagotoviti dostop do splošne zdravstvene oskrbe, izboljšati stalnost zdravljenja ter zagotoviti prožnejše in na človeka osredotočeno zagotavljanje osnovnega zdravstvenega varstva. Reformo sestavljajo trije podukrepi. Prvič, za izboljšanje dostopa do specialistične oskrbe je bila uporaba e-posvetovanja v osnovnem zdravstvenem varstvu 30. septembra 2020 razširjena, kar pacientom omogoča, da jim svetuje specialist, ne da bi jih bilo treba osebno pregledati. Drugič, zakonodaja, ki je začela veljati 31. marca 2021, je izboljšala dostop do zdravstvenega varstva s povečanjem ravni podpore za splošne zdravnike in spremembo modela financiranja splošne zdravstvene oskrbe, da bi delo v centrih za primarno zdravstveno varstvo na oddaljenih območjih postalo privlačnejše. Tretjič, zakon o organizaciji zdravstvenih storitev se spremeni v zvezi z vodenjem seznama pacientov, zagotavljanjem kontinuitete primarnega zdravstvenega varstva in razširitvijo pravic medicinskih sester do predpisovanja zdravil na paciente.

Reforma se izvede do 31. marca 2023.

6.4.Reforma: Prenova upravljanja e-zdravja

Cilj reforme je posodobiti okvir upravljanja za e-zdravje, da bi se bolje odzivali na potrebe zdravstvenega sistema in zagotovili razvoj digitalnih rešitev za podporo vzdržnemu zdravstvenemu sistemu v Estoniji. Reforma vključuje sprejetje revidiranega nacionalnega modela upravljanja informacijske in komunikacijske tehnologije sedanjega zdravstvenega sistema, da se zagotovi v prihodnost usmerjen nov model upravljanja e-zdravja in spodbudi skupno razumevanje delitve vlog in odgovornosti na področju e-zdravja med partnerji.

Reforma se izvede do 30. junija 2023.

6.5.Naložba: Krepitev zmogljivosti za večnamenske medicinske helikopterje

Cilj naložbe je zagotoviti, da je v primeru dogodkov, ki zahtevajo nujno zdravniško pomoč (kot so hude prometne nesreče, množični reševalni dogodki, zdravniška pomoč na ladjah), osebam, ki živijo na obrobnih območjih, zlasti na otokih, prek specializiranih helikopterjev na voljo hiter dostop do zdravstvenih storitev. Naložba vključuje nakup dveh večnamenskih medicinskih helikopterjev, vključno s pomožno opremo, vzdrževanjem in začetnim usposabljanjem osebja, potrebnega za upravljanje helikopterjev, ter gradnjo pristajalnih postaj in pristajališč v centrih za nujno medicinsko pomoč. Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01). Zlasti večnamenski helikopterji so najboljša razpoložljiva tehnologija z najmanjšimi vplivi na okolje v sektorju.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

6.6.Naložba: Ukrepi na trgu dela za zmanjšanje brezposelnosti mladih

Cilj naložbe je pomagati mladim, ki imajo malo delovnih izkušenj, da se zaposlijo. Zakonodaja o prenovljenem programu „Moja prva zaposlitev“ (M1T) ima dva dela: Subvencija plače, izplačana delodajalcu, in povračilo stroškov usposabljanja mlade osebe. Plačna subvencija in nadomestilo za usposabljanje (do 2 500 EUR) se izplačata delodajalcu, ki zaposli mlado osebo, staro od 16 do 29 let, ki je prijavljena kot brezposelna oseba brez delovnih izkušenj ali samo s kratkoročnimi delovnimi izkušnjami. Ukrep M1T se vključi v druge storitve, zlasti z nadaljnjo podporo mladim in delodajalcem po začetku delovnega razmerja. Cilj je zlasti preprečiti prezgodnje prenehanje delovnega razmerja in v sodelovanju z delodajalcem in mladimi opredeliti potrebe mladih po usposabljanju. Do 30. junija 2022 se predstavi okrepljen akcijski načrt jamstva za mlade, ki podpira izvajanje naložb z dodatnimi ukrepi za podporo brezposelnosti mladih. Zlasti vključuje ukrepe za izboljšanje znanj in spretnosti mladih, opredelitev ukrepov za preprečevanje in odpravljanje brezposelnosti mladih, vključno z ozaveščanjem in preprečevanjem razmer, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter opredelitev ključnih akterjev in njihovih vlog pri preprečevanju brezposelnosti mladih in spoprijemanju z njo.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

6.7.Reforma: Podaljšanje trajanja denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti

Cilj reforme je obravnavati dolgoletni izziv izboljšanja ustreznosti mreže socialne varnosti. Reforma vključuje vzpostavitev mehanizma za aktiviranje podaljšanja obdobja nadomestil iz zavarovanja za primer brezposelnosti za 60 dni, zlasti kadar registrirana stopnja brezposelnosti znatno presega nepospešujočo inflacijo/stopnjo brezposelnosti (NAIRU/NAWRU). Mehanizem podaljšanja in razlika do zgornje meje, ki ne presega 2 %, se določita v dogovoru s socialnimi partnerji. Cilj ukrepa je pomagati ljudem premostiti daljše obdobje brezposelnosti v težkih razmerah na trgu dela.

Reforma se izvede do 30. junija 2023.

6.8.Reforma: Dolgotrajna oskrba

Cilj reforme je izboljšati zagotavljanje dolgotrajne oskrbe. Reforma je sestavljena iz naslednjih elementov:

(i) spremembe Zakona o socialni varnosti določajo opredelitev dolgotrajne oskrbe in od lokalnih organov zahtevajo, da upoštevajo načelo, da mora biti oseba sposobna čim dlje živeti v svojem domu, v svojem običajnem okolju in z zadostnimi kakovostnimi storitvami. Spremembe začnejo veljati 30. junija 2022;

(ii) akcijski načrt za celostno zagotavljanje socialnega in zdravstvenega varstva določa vzpostavitev integriranega modela oskrbe po vsej Estoniji, določa vloge in odgovornosti vključenih akterjev ter opredeljuje financiranje sistema. Akcijski načrt se sprejme do 31. decembra 2022;

(iii) z odlokom ministra za socialno zaščito se opredelijo zasnova in značilnosti storitev oskrbe, ki jih lokalni organi izvajajo za osebe z manjšimi potrebami po oskrbi, ter pogoji za njihovo izvajanje. Zlasti vključuje ustrezne naložbe in razvoj storitev lokalnih organov za zagotavljanje neodvisnega življenja starejšim osebam z nižjimi potrebami po oskrbi in invalidom za podporo samostojnemu življenju. Odlok ministra za socialno zaščito se sprejme do 31. decembra 2024;

(iv) zakonodajne spremembe, namenjene izboljšanju sistema podpore za otroke z višjimi potrebami po oskrbi, zagotavljajo posodobitev in integracijo storitev za otroke z višjimi potrebami po oskrbi. Zlasti se vključijo storitve na področjih zdravstva, izobraževanja, socialne zaščite in zaposlovanja, da se zagotovi celovita podpora družinam, ki so obremenjene z oskrbo. Sedanji sistem podpore je poenostavljen in ocene potreb po oskrbi se konsolidirajo, tako da imajo starši varno kontaktno točko za začetno svetovanje in podporo. Zakonodajne spremembe začnejo veljati do 31. marca 2025.

6.9.Reforma: Zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma

Cilj reforme je zmanjšati plačno vrzel med spoloma. Reforma vključuje sprejetje razvojnega načrta za socialno varstvo za obdobje 2023-2030 ter njegovo izvajanje in uvedbo digitalnega orodja za plačno vrzel med spoloma.

Načrt socialnega varstva se sprejme do 31. marca 2024 in v njem so določeni strateški cilji zmanjšanja socialnih neenakosti in revščine, zagotavljanja enakosti spolov in večje socialne vključenosti ter spodbujanja enakega obravnavanja pripadnikov manjšin. V razvojnem načrtu so opisani ukrepi za zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma, zlasti s povečanjem preglednosti plač, zmanjšanjem razširjenosti spolnih stereotipov in negativnega vpliva teh stereotipov na življenje in odločitve žensk in moških, tudi v zvezi z izbiro izobraževanja in poklicne poti ter bremenom oskrbe, ter podpiranjem učinkovitejšega izvajanja zakona o enakosti spolov.

Digitalno orodje za plačno vrzel med spoloma se uvede do 31. marca 2024 in delodajalcem zagotavlja enostavno in enostavno orodje za sprejemanje in analizo informacij o plačni vrzeli med spoloma in možnih razlogih zanjo v njihovih organizacijah, s čimer se jim pomaga pri sprejemanju informiranih odločitev in sprejemanju učinkovitih ukrepov za izvajanje načela enakega plačila in zmanjšanje razlike v plačilu med spoloma.

Reforma se izvede do 31. marca 2024.

F.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
94	6.1 Celovita sprememba organizacije zdravstvenega varstva v Estoniji	mejnik	Začetek veljavnosti vladne uredbe o razvojnem načrtu za bolnišnično omrežje	Začetek veljavnosti te uredbe				Q4	2024	Začetek veljavnosti uredbe, ki: – določi seznam regionalnih, centralnih, lokalnih in rehabilitacijskih bolnišnic, da se zagotovi enak dostop do zdravstvenih storitev; – določi zahteve, cilje in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za utrditev bolnišničnega omrežja, – potrebne naložbe za izgradnjo, obnovo in ponovno profiliranje bolnišnic, vključenih na seznam bolnišnic.
95	6.1 Celovita sprememba organizacije zdravstvenega varstva v Estoniji	mejnik	Odobritev strateškega okvira za obravnavanje pomanjkanja delovne sile v zdravstvu	Odobritev strateškega okvira za odpravo pomanjkanja delovne sile v zdravstvu s strani ministra za zdravje in delo				Q4	2022	Strateški okvir za obravnavanje pomanjkanja delovne sile v zdravstvu določa: – ukrepi za organizacijo zdravstvenih storitev v različnih zdravstvenih sektorjih, zlasti specialistične oskrbe, – dodelitev fizičnih in človeških virov za zagotavljanje zdravstvenega varstva na celotnem ozemlju, – mehanizmi financiranja, upravljanja in izmenjave informacij, ki zagotavljajo uspešnost po vsej državi.
96	6.1 Celovita sprememba organizacije zdravstvenega varstva v Estoniji	mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministra za zdravje, delo in zdravje o Zakonu o organizaciji služb, ki spreminja sistem povračil za zdravnike, medicinske sestre in farmacevte	Začetek veljavnosti odloka ministra za zdravje, delo in zdravje o Zakonu o organizaciji služb				Q1	2023	Začetek veljavnosti odloka ministra za zdravje, delo in zdravje o Zakonu o organizaciji služb, ki bo izboljšal sistem povračil za zdravnike, medicinske sestre in farmacevte, da bi zdravstvene delavce spodbudili k delu v oddaljenih območjih.
97	6.1 Celovita sprememba organizacije zdravstvenega varstva v Estoniji	cilj	Sprejem v izobraževanje o zdravstveni negi		Odstotek povečanja števila oseb, sprejetih v usposabljanje zdravstvene nege	0	5	Q4	2023	Sprejem oseb na usposabljanje za zdravstveno nego se je v primerjavi z letom 2020 povečal za 5 %.
98	6.1 Celovita sprememba organizacije zdravstvenega varstva v Estoniji	mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka o spremembi sporazuma med Ministrstvom za socialne zadeve in Univerzo v Tartuju o pomanjkanju zdravnikov na nekaterih specializacijah	Začetek veljavnosti ministrskega odloka in sporazuma med Ministrstvom za socialne zadeve in Univerzo v Tartuju				Q2	2026	Začetek veljavnosti ministrskega odloka o spremembi sporazuma med Ministrstvom za socialne zadeve in Univerzo v Tartuju, ki določa zahteve za postopno povečanje števila sprejetih poklicev s pomanjkanjem, zlasti splošnih zdravnikov, psihiatrov in notranjih bolezni.
99	6.2 Ustanovitev zdravstvenega kampusa severne Estonije	mejnik	Podpis pogodbe o zasnovi zdravstvenega kampusa severne Estonije	Podpis pogodbe o projektiranju				Q4	2021	Javni naročnik, ki je lastnik bolnišnice, podpiše pogodbo za projekt zdravstvenega kampusa v severni Estoniji. Pogodba vključuje pridobitev potrebnih gradbenih dovoljenj.
100	6.2 Ustanovitev zdravstvenega kampusa severne Estonije	mejnik	Podpis pogodb za izkopavanje, oskrbo z vodo in elektriko ter za okrepljene betonske strukture zdravstvenega kampusa severne Estonije	Podpis pogodb				Q4	2023	Naročnik, ki je lastnik bolnišnice, podpiše pogodbe za: – izkopavanje in povezave z vodo, infrastrukturo za zbiranje odpadnih voda in električno energijo; ter – okrepljene betonske strukture.
101	6.2 Ustanovitev zdravstvenega kampusa severne Estonije	mejnik	Podpis pogodbe za izgradnjo zdravstvenega kampusa severne Estonije	Podpis pogodbe				Q1	2024	Naročnik, ki je lastnik bolnišnice, podpiše pogodbo za izgradnjo zdravstvenega kampusa severne Estonije, vključno z namestitvijo tehničnih stavbnih sistemov, zlasti tehnične opreme za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, toplo vodo, razsvetljavo in proizvodnjo električne energije, merjenje, spremljanje in nadzor ter notranje gradnje.
102	6.2 Ustanovitev zdravstvenega kampusa severne Estonije	cilj	10 % obsega pogodbe o gradbenih delih je izpolnjenih		Napredek v gradbeništvu	0 %	10 %	Q4	2024	10 % naročila gradnje, navedenega v mejniku 101, je bilo izpolnjenih, ko je gradbenik potrdil dokončanje 10 % gradbenih del, kot so opredeljena v javnem naročilu, ko je javni naročnik sprejel gradnje in ugotovil morebitne pomanjkljivosti skupaj z rokom za njihovo odpravo.
103	6.2 Ustanovitev zdravstvenega kampusa severne Estonije	cilj	50 % obsega pogodbe o gradbenih delih je izpolnjenih		Napredek v gradbeništvu	10 %	50 %	Q4	2025	50 % naročila gradnje, navedenega v mejniku 101, je bilo izpolnjenih, ko je gradbenik potrdil dokončanje 50 % gradbenih del, kot so opredeljena v javnem naročilu, ko je javni naročnik sprejel gradnje in ugotovil morebitne pomanjkljivosti skupaj z rokom za njihovo odpravo.
104	6.2 Ustanovitev zdravstvenega kampusa severne Estonije	mejnik	Podpis pogodbe za opremljanje zdravstvenega kampusa v severni Estoniji, da bo postal popolnoma operativen	Podpis pogodbe				Q2	2025	Naročnik, ki je lastnik bolnišnice, sklene pogodbo za oskrbo bolnišnice z vso opremo, ki je potrebna za polno delovanje bolnišnice (kot so bolniške postelje, medicinska oprema) po zaključku gradbenih del.
105	6.2 Ustanovitev zdravstvenega kampusa severne Estonije	mejnik	Dokončanje gradbenih del	Potrdilo o dokončanju gradbenih del				Q2	2026	Naročnik, ki je lastnik bolnišnice, od izvajalca prejme potrdilo o dokončanju gradbenih del. Javni naročnik dokaže, da je začel postopek za izdajo potrdila, da je bila zgradba dokončana in skladna z ustreznimi predpisi. .
106	6.3 Krepitev osnovnega zdravstvenega varstva	mejnik	Začetek veljavnosti vlednega odloka, ki spreminja seznam zdravstvenih storitev estonskega zavoda za zdravstveno zavarovanje o dostopu do specializirane zdravstvene oskrbe	Začetek veljavnosti zakonodajne spremembe vladnega odloka				Q3	2020	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb, ki bodo izboljšale dostop do specializirane oskrbe z razširitvijo uporabe e-posvetovanja v osnovnem zdravstvenem varstvu, kar pacientom omogoča, da jim svetujejo specialisti, ne da bi jih bilo treba osebno pregledati.
107	6.3 Krepitev osnovnega zdravstvenega varstva	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb vladnega odloka, ki spreminja seznam zdravstvenih storitev estonskega zavoda za zdravstveno zavarovanje o stroških in storitvah splošnih zdravnikov	Začetek veljavnosti zakonskih sprememb vladnega odloka				Q1	2021	Začnejo veljati zakonodajne spremembe, ki zagotavljajo financiranje fiksnih stroškov in storitev za splošne zdravnike, da se poveča dodeljevanje sredstev primarni medicinski praksi zunaj metropolitanskih območij, zlasti na oddaljenih območjih, ter poveča dostop pacientov do storitev diagnosticiranja in presejalnih pregledov.
108	6.3 Krepitev osnovnega zdravstvenega varstva	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb Zakona o organizaciji zdravstvenih storitev	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti zakona				Q1	2023	Začetek veljavnosti Zakona o organizaciji zdravstvenih storitev, ki spreminja vodenje seznama pacientov, zagotavlja kontinuiteto primarnega zdravstvenega varstva in razširja pravice medicinskih sester do predpisovanja zdravil na paciente.
109	6.4 Obnovitev upravljanja e-zdravja	mejnik	Odobritev okvira za upravljanje e-zdravja in časovnega načrta za njegovo izvajanje	Odobritev predloga o okviru za upravljanje e-zdravja in časovni načrt za izvajanje s strani usmerjevalnega odbora „Eesti tervise IKT juhtimise raamistik“				Q2	2023	Odobritev predloga o okviru upravljanja in časovnem načrtu izvajanja, ki posodablja okvir upravljanja za e-zdravje in usklajevanje razvoja storitev e-zdravja.
110	6.5 Krepitev zmogljivosti za večnamenske medicinske helikopterje	mejnik	Oddaja javnih naročil za večnamenske zmogljivosti medicinskih helikopterjev	Oddaja javnih naročil				Q4	2023	Pogodbe , ki jih je estonska uprava policije in mejne straže podpisala o nakupu medicinskih reševalnih helikopterjev ter o gradnji zračnih blazin in pristajališč za helikoptersko storitev reševalnega vozila. Za nakup helikopterjev za posebne namene se zahteva najboljša tehnologija, ki omogoča skladnost s tehničnimi smernicami „Ni večjih poškodb“ (2021/C58/01).
111	6.5 Krepitev zmogljivosti za večnamenske medicinske helikopterje	cilj	Sprejem helikopterjev		Število helikopterjev	0	2	Q1	2025	Dobava dveh helikopterjev, ki ju je sprejela estonska uprava policije in mejne straže
112	6.5 Krepitev zmogljivosti za večnamenske medicinske helikopterje	cilj	Dokončanje zgrajenih ali razširjenih zračnih baz		Število baz za helikopterje	0	2	Q2	2026	Zgrajeni/razširjeni sta dve zračni bazeni/pristanišče za helikopterje, ki sta pripravljeni za uporabo, kar dokazuje uradno soglasje o izpolnitvi pogodbe s strani policijske uprave in mejne straže.
113	6.6 Ukrepi na trgu dela za zmanjšanje brezposelnosti mladih	mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministra za zdravje in delo za okrepitev programa „Moja prva zaposlitev“	Začetek veljavnosti odloka ministra za zdravje in delo				Q1	2022	Začetek veljavnosti odloka ministra za zdravje in delo, ki določa značilnosti sistema in pogoje za njegovo izvajanje, vključno s financiranjem in ciljno skupino. Cilj sheme je omogočiti mladim brez delovnih izkušenj ali z malo delovnih izkušenj, da pridobijo delovne izkušnje in izboljšajo svoje sposobnosti za udeležbo na trgu dela.
114	6.6 - Ukrepi na trgu dela za zmanjšanje brezposelnosti mladih	mejnik	Akcijski načrt jamstva za mlade	Sprejetje okrepljenega akcijskega načrta jamstva za mlade s strani vlade				Q2	2022	Vlada sprejme spremenjeni akcijski načrt jamstva za mlade, da bi podprla zaposlovanje mladih. Ta akcijski načrt – vključuje ukrepe za izboljšanje znanj in spretnosti mladih, – opredeljuje ukrepe za preprečevanje in odpravljanje brezposelnosti mladih, vključno z ozaveščanjem in preprečevanjem razmer, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, – opredeljuje ključne akterje in njihove vloge pri preprečevanju in reševanju brezposelnosti mladih.
115	6.6 - Ukrepi na trgu dela za zmanjšanje brezposelnosti mladih	cilj	Število mladih, ki sodelujejo v programu „Moja prva zaposlitev“		Število udeležencev	0	3178	Q4	2025	Vsaj 3 178 mladih, starih od 16 do 29 let, je sodelovalo v programu „Moja prva zaposlitev“ (skupno število novih udeležencev).
116	6.7 Podaljšanje trajanja denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb Zakona o storitvah za brezposelnost in dajatvah za brezposelnost ter Zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb				Q2	2023	Začetek veljavnosti sprememb zakona, ki določajo trajen mehanizem za aktiviranje podaljšanja trajanja dajatev iz zavarovanja za primer brezposelnosti za 60 dni, zlasti kadar registrirana stopnja brezposelnosti znatno presega nepospešujočo inflacijo/stopnjo brezposelnosti. Mehanizem podaljšanja in razlika do zgornje meje, ki ne presega 2 %, se določita v dogovoru s socialnimi partnerji.
117	6.8 Dolgotrajna oskrba	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb Zakona o socialni varnosti	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb				Q2	2022	Začetek veljavnosti sprememb Zakona o socialni varnosti, ki določajo opredelitev dolgotrajne oskrbe in od lokalnih organov zahtevajo, da upoštevajo načelo, da mora biti oseba sposobna čim dlje živeti v svojem domu, v svojem običajnem okolju in z zadostnimi kakovostnimi storitvami.
118	6.8 Dolgotrajna oskrba	mejnik	Akcijski načrt za model celostne oskrbe	Sprejetje akcijskega načrta				Q4	2022	Ministrstvo za socialne zadeve sprejme akcijski načrt, ki določa vzpostavitev integriranega modela oskrbe po vsej Estoniji ter vloge in odgovornosti akterjev, vključenih v prihodnji model financiranja sistema.
119	6.8 Dolgotrajna oskrba	mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministra za socialno zaščito	Začetek veljavnosti odloka ministra za socialno zaščito				Q4	2024	Z odlokom ministra za socialno zaščito se opredelijo zasnova in značilnosti storitev, ki jih lokalni organi izvajajo za osebe z manjšimi potrebami po oskrbi, ter pogoji za njihovo izvajanje. Zlasti vključuje naložbe in razvoj storitev lokalnih organov za zagotavljanje neodvisnega življenja starejšim osebam z nižjimi potrebami po oskrbi in invalidom za podporo samostojnemu življenju.
120	6.8 Dolgotrajna oskrba	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb sistema podpore za otroke, ki potrebujejo posebno skrb	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb				Q1	2025	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb, ki bodo zagotovile posodobitev in integracijo storitev za otroke z višjimi potrebami po oskrbi. Zlasti se – vključijo storitve na področju zdravstva, izobraževanja, socialne zaščite in zaposlovanja, da se zagotovi celovita podpora družinam, ki so obremenjene z oskrbo, in – sedanji sistem podpore je poenostavljen in ocene potreb po oskrbi se konsolidirajo, tako da imajo starši varno kontaktno točko za začetno svetovanje in podporo.
121	6.9 Zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma	mejnik	Sprejetje razvojnega načrta za blaginjo za obdobje 2023-2030 s strani vlade	Sprejetje razvojnega načrta za blaginjo				Q1	2024	V načrtu so opisani ukrepi za zmanjšanje razlike v plačilu med spoloma.
122	6.9 Zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma	mejnik	Digitalno orodje za plačno vrzel med spoloma	Razvoj prototipa orodja za plačno vrzel med spoloma				Q4	2022	Razvije se prototip orodja za plačno vrzel med spoloma za delodajalce, da se jim zagotovijo podatki in informacije o plačni vrzeli med spoloma in možnih razlogih zanjo v njihovih organizacijah ter s tem podpre sprejemanje informiranih odločitev in sprejemanje učinkovitih ukrepov za izvajanje načela enakega plačila in zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma.
123	6.9 Zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma	mejnik	Digitalno orodje za plačno vrzel med spoloma	Uvedba digitalnega orodja za plačno vrzel med spoloma				Q1	2024	Digitalno orodje za plačno vrzel med spoloma je na voljo delodajalcem, da se jim zagotovijo podatki in informacije o plačni vrzeli med spoloma in možnih razlogih zanjo v njihovih organizacijah ter s tem podpre sprejemanje informiranih odločitev in sprejemanje učinkovitih ukrepov za izvajanje načela enakega plačila in zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma.

G. Revizija in nadzor

G.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Cilj reforme je določiti pravni okvir za izvajanje in spremljanje načrta za okrevanje in odpornost. V njem so opredeljene vloge, ki jih imajo zadevni javni subjekti pri izvajanju načrta, in način, kako ti organi opravljajo svoje naloge.

Reforma se izvede do 31. decembra 2021.

G.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

124

Spremljanje in izvajanje načrta

mejnik

Začetek veljavnosti vladne uredbe o pravnem okviru za izvajanje in spremljanje načrta Estonije za okrevanje in odpornost.

Začetek veljavnosti vladne uredbe

2021

Začetek veljavnosti uredbe o vzpostavitvi pravnega okvira za izvajanje in spremljanje načrta za okrevanje in odpornost Estonije pred vložitvijo prvega zahtevka za plačilo.

Uredba opredeljuje vsaj organe, ki sodelujejo pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost Estonije, ter njihove naloge, vključno z nalogami ministrstva za finance, sektorskih ministrstev in Centra za deljene storitve.

2.Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost

Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Estonije znašajo 982 490 000 EUR.

ODDELEK 2: FINANČNA PODPORA

1.Finančni prispevek

Obroki iz člena 2(2) se razporedijo na naslednji način:

Prvi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

23	2.1. Zeleni prehod podjetij	mejnik	Ustanovitev projektne skupine za zeleni prehod za izvajanje in spremljanje prehoda na zeleno gospodarstvo
28	2.3. Programi za razvoj zelene tehnologije	mejnik	Ustanovitev delovne skupine za načrtovanje in oblikovanje razvojnega programa
37	2.6. Zeleni sklad	mejnik	Podpis pogodbenega sporazuma med Ministrstvom za gospodarske zadeve in komunikacije ter družbo SmartCap
38	2.6. Zeleni sklad	mejnik	Sprejetje dokumenta o naložbeni politiki v podjetju SmartCap
44	3.1. Ustanovitev in razvoj centra odličnosti za upravljanje podatkov in odprte podatke	mejnik	O ustanovitvi skupine za upravljanje podatkov v Statističnem uradu, Ministrstvu za gospodarske zadeve in komunikacije ter organu državnega informacijskega sistema
70	4.4. Spodbujanje zelenega prehoda v energetskem gospodarstvu	mejnik	Odločitev vlade o naložbah, potrebnih za ublažitev omejitev višine vetrnih parkov, povezanih z obrambo
71	4.4. Spodbujanje zelenega prehoda v energetskem gospodarstvu	mejnik	Sprejetje sklepa vlade o začetku postopka priprave nacionalnega razvojnega načrta energetskega sektorja, določitvi odgovornih in rokih
74	4.5. Program za krepitev elektroenergetskega omrežja za povečanje zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in prilagajanje podnebnim spremembam (kot je zaščita pred nevihtami)	mejnik	Podpis pogodbe o sofinanciranju naložb v omrežje z operaterjem prenosnega sistema
81	5.1. Vzpostavitev varne, zelene, konkurenčne, na potrebah temelječe in trajnostne prometne in energetske infrastrukture	mejnik	Sprejetje načrta za razvoj prometa in mobilnosti za obdobje 2021-2035 s strani vlade
86	5.3. Izgradnja multimodalnega skupnega terminala Rail Baltic v Talinu	mejnik	Oddaja naročila za gradnjo multimodalnega terminala Rail Baltic v Talinu
89	5.4. Gradnja tramvajske tramvajske proge v Talinu	mejnik	Dokončanje projekta gradnje tramvajske ceste
99	6.2. Ustanovitev zdravstvenega kampusa severne Estonije	mejnik	Podpis pogodbe o zasnovi zdravstvenega kampusa severne Estonije
106	6.3. Krepitev osnovnega zdravstvenega varstva	mejnik	Začetek veljavnosti vladnega odloka, ki spreminja seznam zdravstvenih storitev estonskega zavoda za zdravstveno zavarovanje o dostopu do specializirane zdravstvene oskrbe
107	6.3. Krepitev osnovnega zdravstvenega varstva	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb vladnega odloka, ki spreminja seznam zdravstvenih storitev estonskega zavoda za zdravstveno zavarovanje o stroških in storitvah splošnih zdravnikov
113	6.6. Ukrepi na trgu dela za zmanjšanje brezposelnosti mladih	mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministra za zdravje in delo za okrepitev programa „Moja prva zaposlitev“
124	Revizija in nadzor	mejnik	Začetek veljavnosti vladne uredbe o pravnem okviru za izvajanje in spremljanje načrta Estonije za okrevanje in odpornost.
		Znesek obroka	145 394 882 EUR.

Drugi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

1	1.1. Digitalna preobrazba v podjetjih	mejnik	Razpis za zbiranje predlogov z merili za dodelitev in pogoji za dodelitev
11	1.4. Reforma znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo podjetij	mejnik	Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje, ki določa pogoje podpore za razvoj digitalnih znanj in spretnosti
16	1.5.1. Podpiranje konkurenčnosti podjetij na tujih trgih – državna in regionalne strategije	mejnik	Priprava razvoja strategij
19	1.5.2. Podpiranje konkurenčnosti podjetij na tujih trgih – inovativna poslovna središča na ključnih izvoznih trgih	mejnik	Pripravljalna analiza za opredelitev vsebine in lokacij poslovnih središč
21	1.5.3. Podpiranje konkurenčnosti podjetij na tujih trgih – globalne skupine vpliva na e-izvoz in virtualne faze	mejnik	Ustanovitev skupin za vpliv in izbira destinacij za globalne digitalne misije
25	2.2. Zelena znanja in spretnosti za podporo zelenemu prehodu podjetij	mejnik	Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje, ki določa pogoje podpore za razvoj zelenih znanj in spretnosti
32	2.4. Posodobitev poslovnih modelov v proizvodnih podjetjih	mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka, ki določa pogoje za upravičenost do nepovratnih sredstev
34	2.5. Uporaba z viri gospodarnih zelenih tehnologij	mejnik	Objava razpisa za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva
51	3.4. Program #Bürokratt (nacionalna platforma in ekosistem virtualnih pomočnikov)	cilj	Dostop do digitalnih javnih storitev prek virtualne asistentske platforme
54	3.5. Preoblikovanje osnovnih digitalnih storitev in varen prehod na infrastrukturo v oblaku	mejnik	Razvoj centralno zagotovljenih/skupnih osnovnih storitev IT
65	4.2. Podpora za obnovo stanovanjskih stavb	mejnik	Objava razpisov za nepovratna sredstva za obnovo stanovanjskih stavb
68	4.3. Podpora za prenovo majhnih stanovanjskih stavb	mejnik	Objavljeni razpisi za nepovratna sredstva za obnovo
84	5.2. Gradnja odseka zahodno usmerjene železniške proge Talin-Rohuküla	mejnik	Sklenitev pogodbe o gradnji železniške infrastrukture za gradnjo železniške proge na odsekih Turba-Ellamaa in Ellamaa-Risti
90	5.4. Gradnja tramvajske tramvajske proge v Talinu	mejnik	Oddaja naročila gradenj
114	6.6. Ukrepi na trgu dela za zmanjšanje brezposelnosti mladih	mejnik	Akcijski načrt jamstva za mlade
117	6.8. Dolgotrajna oskrba	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb Zakona o socialni varnosti
		Znesek obroka	145 394 882 EUR.

Tretji obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

7	1.3. Razvoj storitev digitalnih tovornih listov	cilj	razvoj platform eFTI (elektronske informacije o prevozu blaga)
24	2.1. Zeleni prehod podjetij	mejnik	Sprejetje akcijskega načrta za krožno gospodarstvo v projektni skupini za zeleni prehod
41	2.7. Ustvarjanje priložnosti za uporabo tehnologij zelenega vodika, ki temeljijo na obnovljivih virih energije	mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka, ki določa pogoje za dodelitev nepovratnih sredstev
47	3.2. Razvoj storitev v zvezi z dogodki in proaktivnih digitalnih javnih storitev za posameznike	cilj	Začetek izvajanja storitev v zvezi z življenjskimi dogodki in/ali proaktivnih storitev
49	3.3. Razvoj storitev v zvezi z dogodki in digitalnega portala za podjetnike	cilj	Uvajanje razvoja informacijske tehnologije, ki prispeva k izvajanju storitev poslovnih dogodkov in digitalnega portala
63	4.1. Spodbujanje energetske učinkovitosti	mejnik	Sklenitev sporazuma o sodelovanju, ki določa pogoje za sodelovanje med SA Kredex/Enterprise Estonia in okrajnimi razvojnimi centri
76	4.6. Program za spodbujanje proizvodnje energije na industrijskih območjih	mejnik	Objava razpisa za zbiranje predlogov za projekte, ki spodbujajo proizvodnjo energije v industrijskih obratih
78	4.7. Pilotni program za shranjevanje energije	mejnik	Objava razpisa za zbiranje predlogov za pilotni program za shranjevanje energije
82	5.1. Vzpostavitev varne, zelene, konkurenčne, na potrebah temelječe in trajnostne prometne in energetske infrastrukture	mejnik	Sprejetje izvedbenega načrta za razvoj zelenega in trajnostnega javnega prevoza v okviru razvojnega načrta za promet in mobilnost za obdobje 2021-2035
92	5.5. Naložbe občin v kolesarske poti in pešpoti	mejnik	Razpis za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva
95	6.1. Celovita sprememba organizacije zdravstvenega varstva v Estoniji	mejnik	Odobritev strateškega okvira za obravnavanje pomanjkanja delovne sile v zdravstvu
96	6.1. Celovita sprememba organizacije zdravstvenega varstva v Estoniji	mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministra za zdravje, delo in zdravje o Zakonu o organizaciji služb, ki spreminja sistem povračil za zdravnike, medicinske sestre in farmacevte
108	6.3. Krepitev osnovnega zdravstvenega varstva	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb Zakona o organizaciji zdravstvenih storitev
109	6.4. Prenova upravljanja e-zdravja	mejnik	Odobritev okvira za upravljanje e-zdravja in časovnega načrta za njegovo izvajanje
116	6.7. Podaljšanje trajanja denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb Zakona o storitvah za brezposelnost in dajatvah za brezposelnost ter Zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti
118	6.8. Dolgotrajna oskrba	mejnik	Akcijski načrt za model celostne oskrbe
122	6.9. Zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma	mejnik	Digitalno orodje za plačno vrzel med spoloma
		Znesek obroka	145 394 882 EUR.

Četrti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

2	1.1. Digitalna preobrazba v podjetjih	cilj	Dodeljevanje nepovratnih sredstev
12	1.4. Reforma znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo podjetij	cilj	Vpis v usposabljanje
14	1.4. Reforma znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo podjetij	cilj	Število novih modulov izpopolnjevanja in preusposabljanja
17	1.5.1. Podpiranje konkurenčnosti podjetij na tujih trgih – državna in regionalne strategije	mejnik	Naročanje študij
26	2.2. Zelena znanja in spretnosti za podporo zelenemu prehodu podjetij	cilj	Število modulov izpopolnjevanja in preusposabljanja
29	2.3. Programi za razvoj zelene tehnologije	mejnik	Vzpostavitev programa za razvoj zelenih tehnologij
35	2.5. Uporaba z viri gospodarnih zelenih tehnologij	cilj	Število naročil, oddanih na podlagi razpisa za zbiranje predlogov
55	3.5. Preoblikovanje osnovnih digitalnih storitev in varen prehod na infrastrukturo v oblaku	cilj	Vzpostavitev nacionalne zasebne infrastrukture v oblaku s strani javnih organov
56	3.5. Preoblikovanje osnovnih digitalnih storitev in varen prehod na infrastrukturo v oblaku	mejnik	Razširitev infrastrukture v oblaku na veleposlaništvo za podatke
61	3.8. Izgradnja zelo visokozmogljivih širokopasovnih omrežij	cilj	Postavitev zelo visokozmogljivega širokopasovnega omrežja na nove lokacije
91	5.4. Gradnja tramvajske tramvajske proge v Talinu	cilj	Nova tramvajska proga v obratovanju
97	6.1. Celovita sprememba organizacije zdravstvenega varstva v Estoniji	cilj	Sprejem v izobraževanje o zdravstveni negi
100	6.2. Ustanovitev zdravstvenega kampusa severne Estonije	mejnik	Podpis pogodb za izkopavanje, oskrbo z vodo in elektriko ter za okrepljene betonske strukture zdravstvenega kampusa severne Estonije
101	6.2. Ustanovitev zdravstvenega kampusa severne Estonije	mejnik	Podpis pogodbe za izgradnjo zdravstvenega kampusa severne Estonije
110	6.5. Krepitev zmogljivosti za večnamenske medicinske helikopterje	mejnik	Oddaja javnih naročil za večnamenske zmogljivosti medicinskih helikopterjev
121	6.9. Zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma	mejnik	Sprejetje razvojnega načrta za blaginjo za obdobje 2023-2030 s strani vlade
123	6.9. Zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma	mejnik	Digitalno orodje za plačno vrzel med spoloma
		Znesek obroka	145 394 882 EUR.

Peti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

4	1.2. Razvoj e-gradnje	mejnik	Sprejetje mednarodnih standardov in najboljših praks za uporabo digitalnih tehnologij v gradbeništvu
8	1.3. Razvoj storitev digitalnih tovornih listov	cilj	Razvoj vmesnika eCMR (elektronski tovorni list)
15	1.4. Reforma znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo podjetij	cilj	Pregled standardov kvalifikacij za strokovnjake za IKT.
39	2.6. Zeleni sklad	cilj	Obseg naložb v sklade tveganega kapitala ali kapitalskih naložb v podjetja
42	2.7. Ustvarjanje priložnosti za uporabo tehnologij zelenega vodika, ki temeljijo na obnovljivih virih energije	mejnik	Tehnologije in oprema za oblikovanje celotnih vrednostnih verig zelenega vodika
57	3.5. Preoblikovanje osnovnih digitalnih storitev in varen prehod na infrastrukturo v oblaku	cilj	Migracija kritičnih sistemov na nacionalno infrastrukturo v oblaku veleposlaništva za podatke
58	3.5. Preoblikovanje osnovnih digitalnih storitev in varen prehod na infrastrukturo v oblaku	cilj	Centralno varnostno testiranje informacijskih sistemov javnih organov
59	3.6. O strateški analizi pranja denarja in financiranja terorizma v Estoniji	mejnik	Začetek veljavnosti spremembe Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter drugih zakonodajnih, upravnih in pogodbenih sprememb, potrebnih za Center za strateško analizo
64	4.1. Spodbujanje energetske učinkovitosti	mejnik	Digitalna orodja za lažji dostop do informacij o prenovi, vključno z vizualizacijo rezultatov prenove in oceno stroškov prenove, so postala operativna
66	4.2. Podpora za obnovo stanovanjskih stavb	cilj	Stanovanja z izboljšano energetsko učinkovitostjo
69	4.3. Podpora za prenovo majhnih stanovanjskih stavb	cilj	Stanovanja z izboljšano energetsko učinkovitostjo
72	4.4. Spodbujanje zelenega prehoda v energetskem gospodarstvu	mejnik	Začetek veljavnosti ustrezne primarne in/ali sekundarne zakonodaje ter objava smernic za odpravo ovir za postavitev obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in objektov za shranjevanje energije
85	5.2. Gradnja odseka zahodno usmerjene železniške proge Talin-Rohuküla	cilj	Dokončanje nove železnice (pripravljene za promet)
87	5.3. Izgradnja multimodalnega skupnega terminala Rail Baltic v Talinu	mejnik	Dokončanje terminalskega prehoda
94	6.1. Celovita sprememba organizacije zdravstvenega varstva v Estoniji	mejnik	Začetek veljavnosti vladne uredbe o razvojnem načrtu za bolnišnično omrežje
102	6.2. Ustanovitev zdravstvenega kampusa severne Estonije	cilj	10 % obsega pogodbe o gradbenih delih je izpolnjenih
111	6.5. Krepitev zmogljivosti za večnamenske medicinske helikopterje	cilj	Sprejem helikopterjev
119	6.8. Dolgotrajna oskrba	mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministra za socialno zaščito
120	6.8. Dolgotrajna oskrba	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb sistema podpore za otroke, ki potrebujejo posebno skrb
		Znesek obroka	145 394 882 EUR.

Šesti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

3	1.1. Digitalna preobrazba v podjetjih	cilj	Dodeljevanje nepovratnih sredstev
5	1.2. Razvoj e-gradnje	mejnik	Razpoložljivost javnih storitev na platformi za e-gradnjo
6	1.2. Razvoj e-gradnje	cilj	Dokončanje projektov razvoja in izdelave prototipov
9	1.3. Razvoj storitev digitalnih tovornih listov	cilj	Skupno število dokončanih projektov
33	2.4. Posodobitev poslovnih modelov v proizvodnih podjetjih	cilj	Število podprtih projektov
45	3.1. Ustanovitev in razvoj centra odličnosti za upravljanje podatkov in odprte podatke	cilj	Dokončanje projektov za izboljšanje kakovosti podatkov
46	3.1. Ustanovitev in razvoj centra odličnosti za upravljanje podatkov in odprte podatke	cilj	Objava naborov podatkov na nacionalnem portalu odprtih podatkov
48	3.2. Razvoj storitev v zvezi z dogodki in proaktivnih digitalnih javnih storitev za posameznike	cilj	Začetek izvajanja storitev osebnih dogodkov in proaktivnih storitev
50	3.3. Razvoj storitev v zvezi z dogodki in digitalnega portala za podjetnike	cilj	Uvajanje razvoja informacijske tehnologije, ki prispeva k izvajanju storitev poslovnih dogodkov in digitalnega portala
52	3.4. Program #Bürokratt (nacionalna platforma in ekosistem virtualnih pomočnikov)	cilj	Uvedba virtualnega asistenta Bürokratt v okolju digitalnih javnih storitev
53	3.4. Program #Bürokratt (nacionalna platforma in ekosistem virtualnih pomočnikov)	cilj	Dostop do digitalnih javnih storitev prek virtualne asistentske platforme
62	3.8. Izgradnja zelo visokozmogljivih širokopasovnih omrežij	cilj	Postavitev zelo visokozmogljivega širokopasovnega omrežja na nove lokacije
73	4.4. Spodbujanje zelenega prehoda v energetskem gospodarstvu	mejnik	Sprejetje nacionalnega razvojnega načrta energetskega sektorja s strani vlade
93	5.5. Naložbe občin v kolesarske poti in pešpoti	cilj	Dokončana infrastruktura za kolesa in pešce
103	6.2. Ustanovitev zdravstvenega kampusa severne Estonije	cilj	50 % obsega pogodbe o gradbenih delih je izpolnjenih
104	6.2. Ustanovitev zdravstvenega kampusa severne Estonije	mejnik	Podpis pogodbe za opremljanje zdravstvenega kampusa v severni Estoniji, da bo postal popolnoma operativen
115	6.6. Ukrepi na trgu dela za zmanjšanje brezposelnosti mladih	cilj	Število mladih, ki sodelujejo v programu „Moja prva zaposlitev“
		Znesek obroka	145 394 882 EUR.

Sedmi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

10	1.3. Razvoj storitev digitalnih tovornih listov	mejnik	Naknadna ocena razvoja in uvedbe digitalnih tovornih listov
13	1.4. Reforma znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo podjetij	cilj	Dokončanje dejavnosti usposabljanja
18	1.5.1. Podpiranje konkurenčnosti podjetij na tujih trgih – državna in regionalne strategije	cilj	Število državnih in regionalnih izvoznih strategij
20	1.5.2. Podpiranje konkurenčnosti podjetij na tujih trgih – inovativna poslovna središča na ključnih izvoznih trgih	cilj	Število odprtih poslovnih centrov
22	1.5.3. Podpiranje konkurenčnosti podjetij na tujih trgih – globalne skupine vpliva na e-izvoz in virtualne faze	cilj	Število misij, ki so jih izvedle globalne skupine za vpliv, in število pomembnih dogodkov, pri katerih je bila Estonija zastopana v „virtualnih fazah“
27	2.2. Zelena znanja in spretnosti za podporo zelenemu prehodu podjetij	cilj	Ljudje, ki sodelujejo v programih izpopolnjevanja in preusposabljanja
30	2.3. Programi za razvoj zelene tehnologije	cilj	Število grozdov, podprtih v okviru programa za razvoj zelene tehnologije
31	2.3. Programi za razvoj zelene tehnologije	cilj	Število zagonskih podjetij, podprtih v okviru programa za razvoj zelene tehnologije in ki so prejela zasebne naložbe
36	2.5. Uporaba z viri gospodarnih zelenih tehnologij	cilj	Število dokončanih projektov;
40	2.6. Zeleni sklad	cilj	Obseg naložb v sklade tveganega kapitala ali kapitalskih naložb v podjetja
43	2.7. Ustvarjanje priložnosti za uporabo tehnologij zelenega vodika, ki temeljijo na obnovljivih virih energije	cilj	Nepovratna sredstva za tehnologije zelenega vodika, ki temeljijo na obnovljivih virih energije, v višini vsaj 49,49 milijona EUR
60	3.7. Informacijski sistem za strateško analizo pranja denarja in financiranja terorizma v realnem času	mejnik	Razvoj novega sistema analize IKT v realnem času za Center za strateško analizo in zagotavljanje enoti za finančni nadzor
67	4.2. Podpora za obnovo stanovanjskih stavb	cilj	Ocenjeno letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov
75	4.5. Program za krepitev elektroenergetskega omrežja za povečanje zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in prilagajanje podnebnim spremembam (kot je zaščita pred nevihtami)	cilj	Dodatne zmogljivosti za priključitev energije iz obnovljivih virov, ustvarjene z naložbami v prenosno omrežje
77	4.6. Program za spodbujanje proizvodnje energije na industrijskih območjih	cilj	Dodatna povezovalna zmogljivost za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na industrijskih območjih, povezanih z omrežjem, ali v njihovi bližini
79	4.7. Pilotni program za shranjevanje energije	cilj	Dodatna zmogljivost za shranjevanje toplote, ki izhaja iz podpore za naložbe
80	4.7. Pilotni program za shranjevanje energije	cilj	Dodatne zmogljivosti za shranjevanje električne energije, ki izhajajo iz podpore za naložbe
83	5.1. Vzpostavitev varne, zelene, konkurenčne, na potrebah temelječe in trajnostne prometne in energetske infrastrukture	mejnik	Izvajanje načrta za razvoj prometa in mobilnosti za obdobje 2021-2035
88	5.3. Izgradnja multimodalnega skupnega terminala Rail Baltic v Talinu	mejnik	Dokončanje nove železniške postaje
98	6.1. Celovita sprememba organizacije zdravstvenega varstva v Estoniji	mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka o spremembi sporazuma med Ministrstvom za socialne zadeve in Univerzo v Tartuju o pomanjkanju zdravnikov na nekaterih specializacijah
105	6.2. Ustanovitev zdravstvenega kampusa severne Estonije	mejnik	Dokončanje gradbenih del
112	6.5. Krepitev zmogljivosti za večnamenske medicinske helikopterje	cilj	Dokončanje zgrajenih ali razširjenih zračnih baz
		Znesek obroka	96 929 921 EUR.

ODDELEK 3: DODATNE UREDITVE

1.Ureditve za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

Spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost [MEMBER STATE] potekata v skladu z naslednjimi ureditvami:

Ministrstvo za finance kot vodilno ministrstvo in Državni center skupnih storitev zagotavljata splošno usklajevanje, spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost. Državni center skupnih storitev opravlja naloge organa upravljanja. Naloge, povezane s spremljanjem in ocenjevanjem, opravlja oddelek za državni proračun Ministrstva za finance v sodelovanju z državnim centrom za skupne storitve.

Področna ministrstva in agencije izvajajo odgovornosti, ki so jim dodeljene v zvezi z izvajanjem načrta. Njihove službe podpirajo tudi spremljanje napredka projektov v njihovi pristojnosti ter vzdržujejo tesno sodelovanje z državnim centrom za skupne storitve in ministrstvom za finance. V ta namen se za evidentiranje vseh podatkov, povezanih z izvajanjem in spremljanjem načrta, uporablja obstoječi operativni sistem strukturnih skladov (SFOS).

Oddelek za finančni nadzor Ministrstva za finance, revizijski organ, izvaja redne revizije vzpostavljenih sistemov upravljanja in nadzora. Pripravi tudi povzetek revizij, opravljenih za zahtevke za plačila. Revizijski organ gosti tudi službo za usklajevanje boja proti goljufijam.

Vsi nacionalni in zunanji viri se skupaj vključijo v sektorske programe, ki omogočajo pregledno spremljanje sektorskega financiranja ter omogočajo prepoznavanje tveganj in preprečevanje dvojnega financiranja.

2.Ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do osnovnih podatkov

Državni center za skupne storitve kot organ upravljanja je odgovoren za predložitev zahtevkov za plačilo Evropski komisiji in za pripravo izjave o upravljanju, s katero potrjuje, da so bila sredstva porabljena za predvideni namen, da so informacije popolne, točne in zanesljive ter da kontrolni sistem daje potrebno zagotovilo. Poleg tega spremljanje in ocenjevanje zagotavlja tudi Ministrstvo za finance v sodelovanju z državnim centrom za skupne storitve.

Podatki, povezani z izvajanjem in spremljanjem načrta, se hranijo v obstoječem integriranem informacijskem sistemu, tj. operativnem sistemu strukturnih skladov (SFOS). SFOS je prilagojen zahtevam iz Uredbe (EU) 2021/241 za zbiranje podatkov, poročila o napredku in zahtevke za plačilo, vključno z zbiranjem kazalnikov in drugih informacij, ki so potrebne za dokazovanje doseganja mejnikov in ciljnih vrednosti ter poročanje o njih. SFOS uporabljajo vsi akterji, ki sodelujejo pri izvajanju načrta. Informacije v SFOS se stalno posodabljajo o napredku in rezultatih načrta, vključno z ugotovljenimi pomanjkljivostmi in vsemi sprejetimi korektivnimi ukrepi.

V skladu s členom 24(2) Uredbe (EU) 2021/241 Estonija po izpolnitvi ustreznih dogovorjenih mejnikov in ciljev iz oddelka 2.1 te priloge Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za plačilo finančnega prispevka. Estonija zagotovi, da ima Komisija na zahtevo popoln dostop do zadevnih osnovnih podatkov, ki podpirajo ustrezno utemeljitev zahtevka za plačilo, tako za oceno zahtevka za plačilo v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) 2021/241 kot za namene revizije in kontrole.

(1) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(2) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(3) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(4) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(5) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(6) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(7) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(8) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(9) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(10) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(11)

Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(12) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(13) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

(14) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(15) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(16) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(17) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(18) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(19) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(20) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(21) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(22) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(23) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(24) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

Top

Choose the experimental features you want to try