52021PC0351

Obnovitvena dela v javnih stavbah morajo biti v skladu z odlokom, sprejetim na podlagi člena 175 zakona ELAN 5 , ki določa zmanjšanje porabe energije za 40 % do leta 2030 (v primerjavi z letom 2010) za terciarne stavbe. Za javne stavbe, ki pripadajo državi, sta bili organizirani dve vrsti razpisov za projekte:

·Ena v zvezi z visokošolskimi in raziskovalnimi zgradbami in univerzami, ki ga je začelo in nadzira ministrstvo za visoko šolstvo, raziskave in inovacije;

·Druga za vse druge stavbe v lasti države ali njenih upravljavcev, ki so bile uvedene in pod nadzorom predvsem DIE (Direction de l’Immobilier de l’Etat).

Prva dva razpisa za projekte sta bila objavljena jeseni 2020, decembra 2020 pa je bilo izbranih več kot 4 000 projektov.

Za stavbe, ki pripadajo lokalnim in regionalnim oblastem, so vzpostavljeni posebni mehanizmi:

·za stavbe, ki so v lasti ali upravljanju regionalnih organov (predvsem srednjih šol), dodeli „kreditne delegacije“ država, regije pa so odgovorne za izbiro projektov;

·za stavbe, ki pripadajo medregionalnim organom 6 (predvsem šole in osnovne šole), nepovratna sredstva za naložbe dodeli država.

Projekti so izbrani na podlagi dveh glavnih meril: zrelost (in hitro izvajanje) ter energetska učinkovitost in vpliv na porabo energije s ciljem, da se v povprečju doseže vsaj 30 % prihranka energije. Za vse javne stavbe je cilj, da se vse pogodbe priglasijo do konca leta 2021 in zaključijo do konca leta 2024.

Naložba 4 (C1.I4): Energetska prenova zelo malih podjetij ter malih in srednjih podjetij (MSP)

Ta naložba je del načrta, ki ga je vlada začela junija 2020 za spremljanje zelo malih in srednjih podjetij pri ekološkem prehodu. Za podporo toplotni prenovi njihovih stavb sta v okviru te naložbe vzpostavljena dva podporna mehanizma:

Glavna shema podpore je davčna olajšava v višini 30 % stroškov upravičenih ukrepov (kot so izolacija streh, podstrešij, zidov; skupni sončni grelnik vode in toplotne črpalke 7 ), ki je omejena na 25 000 EUR na podjetje. Ta shema je odprta za stroške, nastale med 1. oktobrom 2020 in 31. decembrom 2021. Davčna olajšava se obračuna od davka na dohodek ali davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga mora plačati davčni zavezanec za koledarsko leto, v katerem so nastali upravičeni odhodki (tj. 2020 ali 2021).

Z drugim programom podpore se financirajo spremljevalni ukrepi za podporo obrtnikom, malim trgovcem in samozaposlenim pri njihovih obnovitvenih delih. Sredstva se porabijo prek obrtnih zbornic (CMA) in gospodarskih zbornic (CCI) v štirih korakih:

·Ozaveščenost: cilj tega koraka je seznaniti poslovne voditelje z izzivi energetske prenove stavb v okviru ekološkega prehoda; ta ukrep vključuje nacionalno komunikacijsko kampanjo in lokalne ukrepe v sodelovanju z lokalnimi organi in strokovnimi organizacijami.

·Diagnoza: energetski pregled izvede svetovalec organa CMA ali zbornice, da se pripravi akcijski načrt za začetek obnovitvenih del na podlagi ekološke zrelosti vsakega podjetja.

·Izvajanje: strokovnjak pomaga pri izvajanju akcijskega načrta s tehnično in finančno pomočjo (kot je priprava velikih prijav).

·Promocija: ukrepi, ki jih sprejmejo podjetja na področju prenove stavb, se promovirajo različnim ciljnim skupinam, kot so potrošniki, podjetja in lokalni organi.

A.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
1–1	C1.R1 Stanovanjska politika	mejnik	Reforma APL („aides personnelles au logement“)	Začetek veljavnosti				Q1	2021	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb za pregled načinov izračuna APL, da se upoštevajo trenutni dohodki gospodinjstev.
1–2	C1.R1 Stanovanjska politika	mejnik	Reforma shem Pinel/PTZ	Začetek veljavnosti				Q1	2023	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb sheme davčnih olajšav Pinel za izboljšanje njene učinkovitosti zaradi povečanja ponudbe stanovanj na območjih, kjer je trg pod pritiskom, ter sprejetje in začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb sheme PTZ.
1–3	C1.R2 Revidirana uredba o toplotni izolaciji RE2020	mejnik	Revizija uredbe o toplotni izolaciji (RE2020)	Začetek veljavnosti				Q1	2022	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb, vključenih v novo strategijo RE2020, za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri novih gradnjah, izboljšanje energetske učinkovitosti novih stavb in prilagoditev novih stavb podnebnim spremembam.
1–4	C1.I1 Energetska prenova zasebnih stavb	cilj	Število potrjenih MPR		število	0	400 000	Q4	2021	Število gospodinjstev, ki jim je bila dodeljena MPR.
1–5	C1.I1 Energetska prenova zasebnih stavb	cilj	Število potrjenih MPR		število	400 000	700 000	Q4	2022	Število gospodinjstev, ki jim je bila dodeljena MPR.
1–6	C1.I2 Energetska prenova socialnih stanovanj	cilj	Število stanovanj v kategoriji socialnih stanovanj, ki prejmejo nepovratna sredstva za obnovo		število	0	20 000	Q4	2021	Število stanovanj v kategoriji socialnih stanovanj, ki prejmejo nepovratna sredstva za obnovo, s ciljem, da se v povprečju doseže vsaj 30-odstotni prihranek energije.
1–7	C1.I2 Energetska prenova socialnih stanovanj	cilj	Število stanovanj v kategoriji socialnih stanovanj, ki prejmejo nepovratna sredstva za obnovo		število	20 000	40 000	Q4	2022	Število stanovanj v kategoriji socialnih stanovanj, ki prejmejo nepovratna sredstva za obnovo, s ciljem, da se v povprečju doseže vsaj 30-odstotni prihranek energije.
1–8	C1.I3 Energetska obnova javnih stavb	cilj	Število projektov prenove javnih mest, ki pripadajo državi in za katere je bila priglašena pogodba o prenovitvi		Število projektov	0	2900	Q4	2021	Število projektov prenove javnih mest, ki pripadajo državi in za katere je bila priglašena vsaj ena pogodba za obnovitvena dela, s ciljem, da se v povprečju doseže vsaj 30 % prihranka energije.
1–9	C1.I3 Energetska obnova javnih stavb	cilj	Število javnih stavb, ki pripadajo lokalnim in regionalnim oblastem in za katere je država ali regionalni svet za energetska prenovitvena dela priglasil subvencijo		Število subvencioniranih stavb	0	1954	Q2	2022	Število javnih stavb, ki pripadajo lokalnim in regionalnim organom (lokalne in regionalne oblasti, vključno z občinami in skupinami občin), za katere je država ali regionalni svet za energetska prenovitvena dela priglasil subvencijo, s ciljem, da se v povprečju doseže vsaj 30 % prihranka energije.
1–10	C1.I3 Energetska obnova javnih stavb	cilj	Število m² nadstropij javnih mest, ki pripadajo državi, kjer so bila dokončana energetska prenovitvena dela		Število kvadratnih metrov (v milijonih)	0	20	Q4	2023	Število m² nadstropij javnih mest, ki pripadajo državi, kjer je bila energetska prenova končana, s ciljem, da se v povprečju doseže vsaj 30 % prihranka energije.
1–11	C1.I3 Energetska obnova javnih stavb	cilj	Število m² nadstropij javnih mest, ki pripadajo državi, kjer so bila dokončana energetska prenovitvena dela		Število kvadratnih metrov (v milijonih)	20	28,75	Q4	2024	Število m² nadstropij javnih mest, ki pripadajo državi, kjer je bila energetska prenova končana, s ciljem, da se v povprečju doseže vsaj 30 % prihranka energije.
1–12	C1.I3 Obnova toplotne izolacije javnih stavb	cilj	Število šol, visokih šol ali srednjih šol, kjer so bila dokončana energetska prenovitvena dela		število	0	681	Q4	2024	Število šol, visokih šol ali srednjih šol, kjer so bila dokončana energetska prenovitvena dela, s ciljem, da se v povprečju doseže vsaj 30-odstotni prihranek energije.
1–13	C1.I4 Energetska prenova mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij	cilj	Število podjetij, ki so upravičena do davčnih olajšav in shem podpore		število	0	5000	Q4	2023	Število podjetij, ki so upravičena do davčne olajšave za energetsko prenovo stavb mikropodjetij in MSP za terciarno uporabo in/ali podporo trgovinskih in obrtnih zbornic (CMA) ter gospodarskih in industrijskih zbornic (CCI).

B. KOMPONENTA 2: Ekologija in biotska raznovrstnost

Francija se sooča s precejšnjimi potrebami po naložbah, da bi v prihodnjih letih izpolnila cilje trajnostnega razvoja, zlasti v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, kakovostjo vode in krožnim gospodarstvom. Pravni okvir je na splošno vzpostavljen za prehod na bolj zeleno in odpornejše gospodarstvo, vendar ga mora Francija izvajati, zlasti s podpiranjem naložb, ki povečujejo biotsko raznovrstnost, zmanjšujejo onesnaževanje in umetnost tal ter izboljšujejo recikliranje in ponovno uporabo materialov in virov.

V zvezi s tem so načrtovane naložbe v okviru te komponente 2 francoskega načrta za oživitev in odpornost namenjene zmanjšanju ekološkega vpliva sedanjih načinov proizvodnje in potrošnje z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, razogljičenjem procesov industrijske proizvodnje, razvojem krožnega gospodarstva in pospeševanjem kmetijskega prehoda. Takšne naložbe podpirajo reformni zakon o podnebju in odpornosti na podlagi konvencije o podnebju, katerega cilj je prispevati k cilju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Poleg tega bodo odloki o izvajanju zakona o krožnem gospodarstvu, sprejeti leta 2020, začeli veljati leta 2022.

Ta komponenta je v glavnem povezana s priporočilom (priporočilo št. 3, 2020) o usmerjanju naložb v zeleni prehod in v manjši meri s priporočilom (priporočilo št. 3, 2019) o energijski učinkovitosti. Ta komponenta prispeva k ohranjanju okolja in prilagajanju podnebnim spremembam ter tako krepi ekološko, socialno in gospodarsko odpornost.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).

B.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (C2.R1): Zakon o podnebju in odpornosti

Zakon o podnebju in odpornosti bo objavljen na začetku leta 2022. Nekateri ukrepi, ki se neposredno uporabljajo, bodo začeli veljati takoj po objavi, medtem ko se pričakuje, da bodo drugi ukrepi začeli veljati pozneje, in sicer v roku, ki ga je določil zakonodajalec. Na podlagi predlogov iz Konvencije o podnebju državljanov zakon določa podnebne in okoljske ukrepe, ki bodo prispevali k cilju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Pričakuje se, da bo zakon prispeval k doseganju med polovico in dvema tretjinama cilja zmanjšanja emisij med letoma 2019 in 2030, in sicer zaradi skupnega zmanjšanja emisij za od 56 do 74 milijonov ton ekvivalenta CO2. Zakon zajema naslednjih šest elementov, ki zajemajo celoten obseg gospodarstva:

·„Poraba“: zakon vključuje ukrepe za spremembo vzorcev porabe z obveščanjem in uvedbo ogljično manj intenzivnih proizvodov in storitev ter za zagotavljanje spodbud za zmanjšanje prekomerne porabe z oglaševanjem.

·„Proizvodnja in delo“: zakon vključuje ukrepe za podporo prehoda industrijskih modelov in modelov proizvodnje energije na nizkoogljične rešitve, krepitev varstva ekosistemov z boljšim nadzorom industrijskih dejavnosti in predvidevanje sprememb v načinu dela.

·„Premikanje“: zakon vključuje ukrepe za zmanjšanje emisij iz vseh prevoznih sredstev s spodbudami in finančno podporo zadevnim sektorjem ter z opredelitvijo stabilnega regulativnega okvira.

·„Življenje“: zakon vključuje ukrepe za spremembo načina urbanističnega načrtovanja in spremembo življenjskega sloga v mestih. Vsebuje ukrepe za pospešitev obnove toplotnih sit ter ukrepe za prepolovitev stopnje umetne obdelave tal.

·„Hranjenje“: zakon vključuje ukrepe za podporo ekologizaciji kmetijstva ter razvoju novih prehranjevalnih navad in kmetijskih praks, da bi se zmanjšal njegov vpliv na emisije toplogrednih plinov.

·„Krepitev pravnega varstva okolja“: zakon vključuje ukrepe za odločnejše in učinkovitejše preprečevanje in kaznovanje škode, povzročene okolju.

Leta 2025 začne veljati izvedbeni odlok za vzpostavitev območij z nizkimi emisijami v strnjenih naseljih z več kot 150 000 prebivalci 8 s prepovedjo dostopa do vozil z nalepkami Crit’Air 3, 4 in 5 9 , s čimer se bo izboljšala kakovost zraka v mestih in prispevalo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

Reforma 2 (C2.R2): Zakon o krožnem gospodarstvu

Cilj zakona, ki je bil sprejet 10. februarja 2020 za boj proti odpadkom in spodbujanje krožnega gospodarstva, je spremeniti model, ki opredeljuje nov gospodarski okvir, ki olajšuje vrednotenje in ne odstranjevanje odpadkov, ter ustvariti pogoje za zbiranje skoraj 100 % odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati.

Reforma zadeva sprejetje izvedbenih aktov (odlokov), ki izhajajo iz zakona 2020, ki začne veljati leta 2022:

·Odlok o vzpostavitvi sheme razširjene odgovornosti proizvajalca za gradbene odpadke in odpadke iz javnih del;

·Odlok o določitvi najnižjih stopenj vključitve recikliranih surovin v določene proizvode pred izdajo dovoljenja za dajanje na trg, da se poveča recikliranje in dosežejo cilji, določeni z zakonom (člen 61);

·Odlok o deležu ponovno uporabljene embalaže, ki se vsako leto da v promet, da se poveča delež ponovno uporabljene embalaže na trgu v primerjavi z embalažo za enkratno uporabo in tako omeji količina odpadkov (člen 67 zakona).

Naložba 1 (C2.I1): Razogljičenje industrije

Cilj te naložbe je prispevati k razogljičenju industrijskega sektorja, ki v Franciji ustvari približno 21 % emisij toplogrednih plinov. Mehanizem za okrevanje in odpornost se bo uporabljal za zmanjšanje porabe energije v industrijskih podjetjih (vključno z energetsko intenzivnimi industrijami) in/ali za naložbe, namenjene zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

Sredstva se bodo dodelila na dva načina:

·Nepovratna sredstva se bodo zagotovila po razpisih za projekte, ki jih izvaja ADEME (Agencija za ekološki prehod), za večje projekte, pri katerih naložba presega 3 000 000 EUR. Ti projekti bodo zajemali naložbe v energijsko učinkovitost ali naložbe za izboljšanje industrijskih procesov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Med tema dvema vrstama projektov ni vnaprej določenih sredstev, saj se bo izbira opravila v skladu z različnimi merili, vključno z uspešnostjo v smislu emisij toplogrednih plinov v primerjavi z zahtevano podporo.

·Te razpise za projekte dopolnjuje podpora na enem mestu, ki jo dodeljuje javna agencija ASP (Agence de Services et de Paiement) za manjše in bolj standardizirane projekte za izboljšanje energijske učinkovitosti (z zneskom naložb, manjšim od 3 000 000 EUR), ki temelji na seznamu upravičene opreme, opredeljene z odlokom.

Mandat za prihodnje razpise za projekte bo zahteval, da naložbe v naprave sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) omogočajo zmanjšanje emisij CO2 pod referenčno vrednost iz direktive o ETS 10 na način, ki zagotavlja, da je ukrep skladen z načelom „da se ne škoduje bistveno“ iz Uredbe (EU) 2021/241.

Naložba 2 (C2.I2): Zgoščevanje mest: trajnostna gradnja

Cilj tega ukrepa je pomagati občinam povečati gostoto stanovanj na območjih, ki jih je prizadelo pomanjkanje stanovanj. Podpora gosto naseljenim dejavnostim bo prispevala k omejevanju širjenja mestnih območij ter ohranjanju biotske raznovrstnosti in kmetijskih zemljišč. Poleg tega se bo za te dejavnosti uporabljala nova uredba o toplotni izolaciji RE2020 (glej reformo 2 te komponente), katere cilj je zmanjšati ogljični učinek novih stavb in povečati njihovo energetsko učinkovitost.

Pavšalna pomoč se bo dodelila občinskim organom, če bo izpolnjenih več pogojev: (i) skladnost z obveznostmi, ki jih nalaga „Zakon o solidarnosti in obnovi mest“ iz leta 2000, v skladu s katerim morajo socialna stanovanja predstavljati 20 % stanovanjskega fonda; (ii) gradbeni program mora vključevati vsaj dve stanovanji, ki presegata določene pragove gostote in sta predmet predhodnega urbanističnega dovoljenja.

Pragovi gostote, izraženi v kvadratnih metrih tlorisnih površin, zgrajenih na kvadratni meter površine, izhajajo iz navzkrižne analize, ki združuje merila prebivalstva (velikost in gostota v občini ali skupini občin) in tipologijo stanovanjskega fonda (kot so pozidana gostota, nezasedena površina, delež socialnih stanovanj in sekundarnih bivališč ter povprečna velikost gospodinjstva).

Naložba 3 (C2.I3): Zgoščevanje mest: degradirana območja

Cilj tega ukrepa je sanirati in reciklirati degradirana in zapuščena območja, ki predstavljajo pomemben vir zemljišč, da bi prispevali k usmeritvi „neto ničelne izgube naravnih lastnosti prsti“ do leta 2050, ki jo je določila francoska vlada, da bi nadzorovala širjenje mest in podprla ponovno oživitev mest ter posledično omejila uporabo naravnih območij.

Upravičenci sklada za degradirana območja morajo biti lastniki parcele: to so lahko občine, lokalne javne ustanove, ki jih določijo lokalni organi, javni subjekti države, javna lokalna podjetja, kot so SEM („sociétés d’économie mixte“), socialni najemodajalci ali zasebna podjetja s soglasjem pristojnega organa za urbanistično načrtovanje.

Projekte izbere država z regionalnimi javnimi razpisi s pomočjo tehničnih služb (na nacionalni in regionalni ravni). Ko država in upravičenec izbereta sporazum o donaciji, bosta podpisala sporazum o donaciji.

Sklad za degradirana območja lahko podpira dve kategoriji projektov:

·Recikliranje degradiranih območij: industrijska (brez dejavnosti sanacije onesnaženosti), komercialna, administrativna degradirana območja, stara degradirana oporišča v okviru obnove mest ali preseljevanja proizvodnih dejavnosti;

·Recikliranje urbaniziranih zemljišč: prekvalifikacija starih stanovanjskih in poslovnih blokov, oživitev ali preoblikovanje ekonomskih con na vhodu v mesta, sanacija ali diverzifikacija stanovanjskih območij, obnova trgovin.

Poleg tega se bodo dodelila sredstva za razvoj orodij za znanje o zemljiščih, da se podprejo lokalne oblasti pri popisu odpadkov in operativnem izvajanju postopkov recikliranja.

Naložba 4 (C2.I4): Biotska raznovrstnost

Cilj tega ukrepa je podpreti lokalne organe, združenja in druge organe upravljanja naravnih območij pri vlaganju v projekte za varstvo in obnovo biotske raznovrstnosti, kjer so ekosistemi ogroženi. V okviru francoskega načrta za okrevanje in odpornost se bosta financirali dve vrsti ukrepov:

·Ekološko obnovo bodo podpirale štiri vrste naložb:

oŠest agencij za vode bo izvajalo projekte za ohranjanje vodnih virov, obnavljanje biotske raznovrstnosti in ekološko kontinuiteto vodnih okolij ter ohranjanje ekosistemov; sredstva se bodo dodelila na podlagi razpisov za projekte ali po načelu „vse na enem mestu“ v okviru, ki ga bo potrdil upravni odbor agencije, in v skladu s sporazumom, podpisanim z ministrstvom za ekološki prehod.

oEkološka kontinuiteta za ribe (ribji prehodi) na jezovih Rhinau in Marckolsheim na reki Ren. Ta naložba je inženirski in infrastrukturni projekt, ki se bo izvajal v partnerstvu z EDF („Electricité de France“, francoskim proizvajalcem električne energije), lokalnimi organi, nacionalnimi strokovnjaki, vodno agencijo Ren-Meuse in francoskim uradom za biotsko raznovrstnost. Gre za projekt sodelovanja z državami, ki mejijo na reko Ren.

oFrancoski urad za biotsko raznovrstnost (OFB) bo upravljal več vrst projektov: atlas biotske raznovrstnosti na občinski ravni, ukrepi za ohranjanje in obnovo biotske raznovrstnosti, ki jih izvajajo „voditelji projektov“, izbrani na podlagi javnih razpisov.

oDržava bo izvajala poskusne ukrepe za ekološko obnovo v celinski Franciji in DOM („Départements d’Outre Mer“). Projekti se bodo izbrali na podlagi razpisov za projekte ali po načelu „vse na enem mestu“ v okviru, ki ga bo določilo ministrstvo za ekološki prehod.

·Podpora zavarovanim območjem:

oDržava bo poskusno izvajala ukrepe za zavarovana območja v celinski Franciji in v DOM. Projekti se bodo izbrali na podlagi razpisov za projekte ali po načelu „vse na enem mestu“ v okviru, ki ga bo določilo ministrstvo za ekološki prehod.

oFrancoski urad za biotsko raznovrstnost (OFB) bo podpiral zavarovana območja v naravnih morskih parkih.

o11 nacionalnih parkov v Franciji bo vlagalo v ohranjanje naravne, kulturne in krajinske dediščine, razvoj znanja o biotski raznovrstnosti ter izobraževanje o okolju in trajnostnem razvoju.

V letih 2021 in 2022 se bodo projekti na področju ekološke obnove in zavarovanih območij opredelili z javnimi razpisi, ki jih bodo organizirali upravljavci (kot so agencije za oskrbo z vodo, OFC itd.), prve obveznosti pa se bodo začele izvajati pred 31. decembrom 2021. Vsaj 700 projektov v okviru te komponente se bo zaključilo do 31. decembra 2023.

Naložba 5 (C2.I5): preprečevanje potresnih tveganj v DOM (Antili)

Cilj tega ukrepa je izvesti obnovitvena dela na prednostnih javnih stavbah na Antilih (npr. Martiniku in Gvadelupu), ki so odporna proti potresom, ob upoštevanju odpornosti na ciklone. Ciljane so tri vrste javnih stavb:

·stavbe, prefekture in podprefekture za krizno upravljanje;

·prednostne bolnišnice;

·šole, srednje šole in visoke šole.

Država izbere stavbe po vložitvi vloge do 31. decembra 2020. Pravna obveznost se bo zaključila do 31. decembra 2021, dela za vsaj 15 stavb pa se bodo začela do 31. decembra 2023.

Naložba 6 (C2.I6): varna vodovodna omrežja

Cilj tega ukrepa je doseči prenovo in sanacijo 450 kilometrov omrežij v Franciji, vključno z DOM, do 31. decembra 2022.

S tem ukrepom se bodo financirali naslednji trije podukrepi (prva dva se bosta izvedla v celinski Franciji, zadnji pa se nanaša samo na DOM):

·Agencije za oskrbo z vodo bodo podpirale naložbe v posodobitev omrežij za čisto vodo in sanitarne oskrbe. Prav tako bodo vlagale v posodobitev čistilnih naprav za odpadne vode in odklop odvajanja deževnice iz omrežij.

·Naložbe v higienizacijo več kot 35 000 ton blata iz čistilnih naprav, da se omogoči razprševanje.

·Prednostne naložbe za posodobitev vodovodnega in sanitarnega omrežja v okviru akcijskega načrta DOM za vodo.

Za prva dva podukrepa bo projekte izbralo šest agencij za vode, in sicer prek namenskih razpisov za projekte ali po načelu „vse na enem mestu“ v okviru, ki ga bo potrdil upravni odbor agencije. Agencije bodo odgovorne tudi za operativno izvajanje projektov. Lokalni organi, ki se soočajo z nezmožnostjo razprševanja blata iz čistilnih naprav, se morajo obrniti na agencijo, od katere so odvisni, da bi prejeli pomoč in finančno podporo.

V DOM se bodo sredstva razdelila med državne direktorate za okolje, prostorsko načrtovanje in stanovanjska vprašanja (zlasti za predhodne študije in tehnično pomoč na Gvadelupu in Martiniku) ter francoski urad za biotsko raznovrstnost, ki je pristojen za financiranje akcijskega načrta DOM za vodo. Projekti se bodo izbrali v skladu s tem načrtom.

Naložba 7 (C2.I7): posodobitev centrov za sortiranje

Sortiranje in recikliranje odpadkov je ključni cilj zakona o energetskem prehodu in zeleni rasti, sprejetega leta 2015, katerega cilj je zmanjšanje količine odpadkov na odlagališčih za 50 % do leta 2025.

Ta ukrep obravnava izzive sortiranja in recikliranja vseh vrst odpadkov, zlasti gospodinjskih in bolnišničnih odpadkov. Pomoč za naložbe se bo dodelila za:

•Podpora recikliranju odpadkov s pomočjo za naložbe lokalnim organom ali kateri koli instituciji, odprti za javnost, za posodobitev (javnih in zasebnih) centrov za sortiranje in postavitev objektov za selektivno sortiranje na javnih območjih;

•Nakup opreme za pospešitev sortiranja pri viru, zbiranja in valorizacije bioloških odpadkov in gospodinjskih odpadkov (npr. v obnovljiv bioplin ali kakovostno gnojilo), pri čemer se bo zagotovilo, da to ne spodbuja obratov za mehansko-biološko obdelavo;

•Izboljšanje ravnanja z odpadki, ki predstavljajo tveganje okužbe, v bolnišnicah zaradi „trivializatorjev“.

Ta ukrep se bo izvajal prek razpisov za projekte ali finančnega okna, ki ga bo vzpostavila ADEME (Agencija za ekološki prehod). Cilj je do leta 2026 posodobiti 32 centrov za sortiranje. Druge naložbe v biološke odpadke/odpadke iz gospodinjstev in obdelavo bolnišničnih odpadkov še niso količinsko opredeljene.

Obveznosti za naložbe se bodo prevzele v letih 2021 in 2022 ter zaključile do konca leta 2024.

Naložba 8 (C2.I8): Recikliranje in ponovna uporaba

Ta ukrep ima naslednje tri cilje: (i) podpirati zmanjšanje uporabe plastike (zlasti za enkratno uporabo), (ii) spodbujati uporabo reciklirane plastike ter (iii) pospešiti razvoj popravila in ponovne uporabe (plastike) v skladu z zakonom o preprečevanju nastajanja odpadkov za krožno gospodarstvo, sprejetim leta 2020.

Podpirali se bosta dve vrsti intervencij:

·Podpora za ponovno uporabo ali popravilo plastičnih ali neplastičnih proizvodov in dejavnosti za zmanjšanje plastične embalaže:

orazvoj in posodobitev obratov za recikliranje („recikliranje“);

opodpora podjetjem za nadomestitev plastične embalaže (vključno s sektorjem embaliranja);

oindustrializacija rešitev za embalažo, ki jo je mogoče ponovno uporabiti in reciklirati;

opridobivanje alternativnih rešitev za uporabo plastike (zlasti za enkratno uporabo) ali prilagoditev njihovi uporabi (pralna oprema, prilagoditev proizvodnih orodij), na primer v skupni pripravi in dostavi hrane;

oeksperimentiranje s pilotnimi projekti z alternativnimi rešitvami za plastiko za enkratno uporabo.

·Podpora za recikliranje plastike:

oštudije in preskusi izvedljivosti za pripravo, recikliranje ali vgradnjo reciklirane plastike, zlasti za podjetja, ki jih še ne vključujejo;

onaložbe v prilagoditev opreme podjetij za pripravo, recikliranje ali vključitev več reciklirane plastike v postopek;

opomoč za dobavo recikliranih polimernih materialov z neposrednim financiranjem predelovalnih podjetij za plastiko, da se podpre povpraševanje.

Pomoč bo upravljala Agencija za ekološki prehod (ADEME) prek „sklada za krožno gospodarstvo“ in „sklada za razogljičenje industrije“ za ukrepe, povezane s podporo za vključitev reciklirane plastike v poslovne procese, podprti projekti pa se bodo izbrali z razpisi za projekte ali ustreznim finančnim okvirom ADEME. Ukrep bo omogočil, da se skupaj prepreči proizvodnja 275 000 ton plastike.

Obveznosti za te naložbe se bodo prevzele do 31. decembra 2022 in zaključile do 31. decembra 2024.

Naložba 9 (C2.I9): načrt rastlinskih beljakovin

Ta ukrep je del splošnega načrta za rastlinske beljakovine, katerega cilj je zmanjšati odvisnost kmetijstva od vložkov, kot so živalska krma in dušikova gnojila. Zagotavlja podporo za naložbe kmetijskim gospodarstvom in strukturam nižje v prodajni verigi, zlasti za krepitev in spodbujanje novih kmetijskih dobavnih verig, namenjenih rastlinskim beljakovinam.

Ukrep bo zagotavljal podporo za naložbe za:

·opremo na poljedelskih kmetijah, bogatih z beljakovinami;

·prestrukturiranje dobavne verige rastlinskih beljakovin, vključno z naložbami v podjetja za zbiranje in predelavo rastlinskih beljakovin (kot so silosi, skladiščne enote, naprave za stiskanje semen, sušilniki za alfalfo in optični sortirniki).

Januarja 2021 je FranceAgriMer, javni organ, pristojen za kmetijstvo in ribištvo, objavil prve razpise za zbiranje projektov. Zadnje finančne obveznosti se bodo prevzele do 31. decembra 2022 za najmanj 1 200 projektov.

Naložba 10 (C2.I10): Gozdovi

Francoski lesni sektor omogoča izravnavo približno 20 % francoskih emisij CO2 s skladiščenjem ogljika v gozdovih, lesnih proizvodih ter nadomeščanjem fosilnih goriv in energetsko intenzivnejših materialov. Podnebne spremembe pa vplivajo na gozdne sestoje v Franciji, ki so postali degradirani ali ranljivi za škodljivce, suše in požare. Da bi ohranili številne okoljske storitve, ki jih zagotavljajo gozdovi, zagotovili njihovo raznolikost in trajnost ter zagotovili oskrbo francoske industrije, ki temelji na gozdarstvu, je namen tega ukrepa mobilizirati sredstva za javne in zasebne lastnike gozdov, da bodo lahko uvedli dinamično trajnostno gospodarjenje z gozdovi.

Zajete so tri vrste intervencij:

·izboljšanje gozdnih sestojev slabe gospodarske in okoljske kakovosti;

·obnova gozdov, ki so jih močno prizadeli ali uničili lubadarji, v vzhodni Franciji (predvsem v regijah Grand-Est in Bourgogne-Franche-Comté);

·prilagoditev gozdnih sestojev, ki so občutljivi na vplive podnebnih sprememb.

Cilj ukrepa je zajeti vsaj 30 000 ha do konca prvega četrtletja 2023. Od 19. februarja 2021 se lahko vložijo zahtevki za pomoč. Plačila se bodo izvedla do 31. decembra 2024.

B.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Ukrep	Mejnik / cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki za mejnike	Kvantitativni kazalnik za cilj			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
2–1	C2.R1 Zakon o podnebju in odpornosti	mejnik	Zakon o podnebju in odpornosti	Objava zakona in začetek veljavnosti določb, ki se neposredno uporabljajo				Q2	2022	Objava zakona in začetek veljavnosti tistih določb zakona, ki se neposredno uporabljajo za prenos več priporočil iz konvencije državljanov o podnebju na naslednjih šestih področjih: uživanje, proizvodnja in vzorčenje; delo, gibanje, življenje, hranjenje in krepitev sodnega varstva okolja.
2–2	C2.R1 Zakon o podnebju in odpornosti	mejnik	Zakon o podnebju in odpornosti – izvedbeni akt	Začetek veljavnosti				Q4	2025	Začetek veljavnosti odloka o vzpostavitvi območij z nizkimi emisijami toplogrednih plinov v mestih z več kot 150 000 prebivalci.
2–3	C2.R2 Zakon o krožnem gospodarstvu	mejnik	Odloki o izvajanju zakona o boju proti odpadkom in krožnem gospodarstvu	Začetek veljavnosti				Q1	2022	Začetek veljavnosti naslednjih odlokov in odločb: Sklep o ustanovitvi industrije gradbenih odpadkov in gradbenih materialov z dne 1. januarja 2022 Odlok o najnižji stopnji vključitve recikliranih surovin (61. člen Zakona AGEC) Odlok o deležu ponovno uporabljene embalaže za dajanje v promet (67. člen zakona AGEC)
2–4	C2.I1 Razogljičenje industrije	cilj	Preprečene emisije toplogrednih plinov		MtCO2eq (milijoni ton ekvivalenta CO2 )	0	3,5	Q2	2021	Preprečene emisije toplogrednih plinov skozi celotno življenjsko dobo projekta, izračunane v primerjavi s stanjem „pred naložbo“ in ki jih je upravljavec opredelil v odzivu na javni razpis, s ciljem, da naložbe v naprave ETS omogočajo zmanjšanje emisij CO2 pod referenčno vrednost iz direktive o ETS.
2–5	C2.I1 Razogljičenje industrije	cilj	Preprečene emisije toplogrednih plinov		MtCO2eq (milijoni ton ekvivalenta CO2)	3,5	5	Q4	2022	Preprečene emisije toplogrednih plinov skozi celotno življenjsko dobo projekta, izračunane v primerjavi s stanjem „pred naložbo“ in ki jih je upravljavec opredelil v odzivu na javni razpis, s ciljem, da naložbe v naprave ETS omogočajo zmanjšanje emisij CO2 pod referenčno vrednost iz direktive o ETS.
2–6	C2.I2 Zgoščevanje mest: trajnostna gradnja	cilj	Število občin, ki so upravičene do pomoči		število	0	1200	Q4	2021	Število občin, ki prejemajo pomoč za trajnostno gradnjo na mestnih območjih, ki so obremenjena.
2–7	C2.I3 Zgoščevanje mest: degradirana območja	cilj	Število projektov, za katere so bila podpisana nepovratna sredstva za recikliranje odpadnih zemljišč ali urbaniziranih območij		število	0	90	Q1	2022	Število projektov, za katere je bil podpisan sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev, bodisi za postopek recikliranja na odpadnem zemljišču bodisi za postopek recikliranja urbaniziranega zemljišča.
2–8	C2.I3 Zgoščevanje mest: degradirano območje	cilj	Število projektov, za katere so bila podpisana nepovratna sredstva za recikliranje odpadnih zemljišč ali urbaniziranih območij		število	90	200	Q1	2023	Število projektov, za katere je bil podpisan sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev, bodisi za postopek recikliranja na odpadnem zemljišču bodisi za postopek recikliranja urbaniziranega zemljišča.
2–9	C2.I4 Biotska raznovrstnost	cilj	Število podprtih projektov na področju ekološke obnove in zavarovanih območij		število	0	700	Q4	2022	Število projektov, povezanih z ekološko obnovo in ohranjanjem biotske raznovrstnosti na zavarovanih območjih.
2–10	C2.I5 Preprečevanje potresnih tveganj v DOM	cilj	Število zadevnih stavb – potresna tveganja v DOM		število	0	15	Q4	2023	Število javnih stavb (kot so stavbe za krizno upravljanje ali prefekture in podprefekture ali prednostne bolnišnice ali šole, visoke šole in visoke šole) v DOM, v katerih so se začela protipotresna dela.
2–11	C2.I6 varna vodovodna omrežja	cilj	Število podprtih linearnih km omrežij pitne vode in sanitarnih omrežij		Km	0	450	Q4	2022	Število kilometrov omrežij za pitno vodo ali sanitarnih omrežij, za katera so se začela obnovitvena dela.
2–12	C2.I7 Posodobitev centrov za sortiranje	cilj	Število podpisanih pogodb za posodobitev centrov za sortiranje		število	0	32	Q4	2022	Število podpisanih pogodb za posodobitev centrov za sortiranje.
2–13	C2.I7 Posodobitev centrov za sortiranje	mejnik	Naložbe v sortiranje in zbiranje odpadkov ter ravnanje z medicinskimi odpadki	Posredovanje seznama upravičencev				Q4	2022	Dokončanje razpisa za zbiranje predlogov in programov podpore ter izbor prejemnikov za naslednje sheme: ·podpirati naložbe v sortiranje in zbiranje odpadkov zunaj doma; ·podpirati sortiranje, zbiranje in predelavo bioloških odpadkov; ·podpora naložbam v opremo za razkuževanje kužnih medicinskih odpadkov.
2–14	C2.I7 Posodobitev centrov za sortiranje	cilj	Število posodobljenih centrov za sortiranje		število	0	32	Q4	2025	Število obstoječih javnih in zasebnih centrov za sortiranje, ki so dokončali posodobitvena dela.
2–15	C2.I8 Recikliranje in ponovna uporaba	cilj	Količina plastičnih materialov, ki je bila preprečena		V tonah	0	275 000	Q4	2025	Kumulativna dejanska količina plastičnih materialov, preprečena z recikliranjem ali vključevanjem v industrijske procese.
2–16	C2.I9 načrt rastlinskih beljakovin	cilj	Število projektov, ki se bodo financirali iz „beljakovinskega načrta“ za naložbe v proizvodnjo beljakovinskih rastlin		število	0	1200	Q1	2022	Število projektov, ki bodo prejeli sredstva iz „beljakovinskega načrta“ za naložbe v proizvodnjo beljakovinskih rastlin po izboru z javnimi razpisi.
2–17	C2.I10 Gozdovi	cilj	Površina gozdov, za katero je bila dodeljena donacija za izboljšanje, prilagoditev, obnovo ali rekonstitucijo gozda		Hektar	0	30 000	Q1	2023	Površina gozdov, za katero je bila dodeljena donacija za izboljšanje, prilagoditev, obnovo ali rekonstitucijo gozda.

C. KOMPONENTA 3: Infrastruktura in zelena mobilnost

Prometni sektor je eden glavnih onesnaževalcev s CO2 v Franciji, saj je leta 2017 predstavljal 38 % vseh emisij. V cestnem prometu nastane 96 % teh emisij, od tega jih več kot polovica izvira iz zasebnih vozil. Prometna infrastruktura ima ključno vlogo pri učinkovitem izvajanju zelenega prehoda. Z njihovim vzdrževanjem in razvojem se uporabnikom lahko dajo na voljo ekološke alternative praksam, ki povzročajo emisije ogljika. Ukrepi v okviru te komponente francoskega načrta za okrevanje in odpornost so osredotočeni na razvoj javnega prevoza (metro, tramvaj, avtobus) ter obnovo in izboljšanje nacionalnega železniškega omrežja za potniški in tovorni promet. Ta komponenta vključuje tudi ukrepe za prenovo voznega parka uprave z električnimi ali hibridnimi vozili, izboljšanje trajnosti pristanišč in olajšanje prehoda na zeleno gospodarstvo na podeželskih območjih.

Komponenta zajema tudi dve reformi, povezani z mobilnostjo in zelenim oblikovanjem proračuna, da se poveča preglednost vpliva nacionalnega proračuna na okolje.

Te naložbe in reforme prispevajo k obravnavi priporočil za posamezne države, naslovljenih na Francijo v zadnjih dveh letih, o potrebi po „usmerjeni naložbeni politiki na [...] energijo iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitost in medsebojne povezave s preostalo Unijo“ (priporočilo št. 3 iz leta 2019) ter k zagotavljanju učinkovitega izvajanja ukrepov za podporo likvidnosti podjetij, zlasti za mala in srednja podjetja. [...] Osredotoči naložbe na zeleni [...] prehod, zlasti na trajnostni promet, čisto in učinkovito proizvodnjo in uporabo energije, energetske infrastrukture ter raziskave in inovacije.“ (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020).

C.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (C3.R1): Zakon o mobilnosti („Loi d’Orientation des Mobilités“)

Cilj zakona o mobilnosti je korenito preoblikovanje prometa in mobilnosti s ciljem izboljšati vsakodnevne storitve, zadovoljiti potrebe celotnega prebivalstva in pospešiti razogljičenje sektorja. Zakon vsebuje celovit sveženj instrumentov politike o upravljanju, predpisih in naložbenih načrtih.

V časovnem okviru mehanizma za okrevanje in odpornost se bodo izvajali številni sekundarni zakoni, povezani z zakonodajo o mobilnosti. Prvič, leta 2020 je začel veljati odlok, v katerem so določeni pogoji, pod katerimi lahko potovanja vključujejo dodelitev finančnih sredstev voznikom, ki so ponudili souporabo avtomobila v odsotnosti potnikov. Drugič, uredbe se bodo spremenile leta 2021, da se omogoči prenos upravljanja lokalnega železniškega omrežja na regije. Tretjič, vlada bo pregledala in posodobila finančno in operativno načrtovanje državnih naložb v prometno infrastrukturo do 31. decembra 2023, kot je predvideno v zakonu.

Reforma 2 (C3.R2): okolju prijazna priprava proračuna

Namen objave zelenega proračuna je vzpostaviti standardiziran in celovit okvir za obveščanje parlamenta in civilne družbe o vplivu državnega proračuna na okolje.

Francija je skupaj s svojim zakonom o proračunu za leto 2021 objavila metodologijo zelenega proračuna, v skladu s katero so vsi odhodki državnega proračuna razvrščeni glede na učinek na vsakega od šestih ciljev, opredeljenih v Uredbi (EU) 2020/852 11 (v nadaljnjem besedilu: uredba o taksonomiji): blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov, prehod na krožno gospodarstvo, preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja in varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov.

Prihodki so razvrščeni kot okoljski davek v skladu z opredelitvijo Eurostata „davka, katerega osnova je fizična enota (ali približek fizične enote) nečesa, ki ima poseben in dokazano negativen vpliv na okolje.“ 12

Za proračun za leto 2022 se bo objavil nov zeleni proračun. Opiral se bo na že uveljavljene prakse in jih izboljšal z izvajanjem nove metodologije za upoštevanje odhodkov iz poslovanja.

Naložba 1 (C3.I1): podpora železniškemu sektorju

Da bi do leta 2050 dosegli cilj ogljične nevtralnosti, namerava Francija povečati uporabo železnice kot alternative cestnemu prometu. Cilj ukrepa je izboljšanje in posodobitev železniškega omrežja.

Prvi del naložbe bo izvedla agencija, odgovorna za naložbe v prometno infrastrukturo (AFITF). Vlada je to javno agencijo pooblastila za naložbe v vnaprej izbrane projekte prometne infrastrukture. Z ukrepom se bo financirala obnova lokalnih železniških prog, ki se bo izvedla v sodelovanju z državo in regijami. Prispeval bo tudi k prenovi tovornih prog in vgrajenih logističnih platform. Naložbe bodo večinoma izvedene v letih 2021 in 2022.

Drugi del naložbe se bo uporabil za dokapitalizacijo francoske nacionalne železniške družbe SNCF. Sredstva se bodo prenesla neposredno na SNCF Réseau, upravljavca omrežja, ki je del skupine SNCF. Pri izvajanju ukrepa bo treba opisati, kako se zagotavlja skladnost z zahtevami po preglednosti in pravili o državni pomoči, s posebnim poudarkom na ločenem računovodstvu, da se prepreči navzkrižno subvencioniranje gospodarskih in negospodarskih dejavnosti SNCF Réseau. Naložbe, izvedene med letoma 2021 in 2023, bodo razdeljene na tri ukrepe.

Prvi ukrep je namenjen prenovi nacionalnega železniškega omrežja z velikimi naložbami, ki bi nadomestile tire, prečke in tirne grede. Poleg tega se bo vlagalo v zamenjavo kretnic, voznih vodov in signalizacije.

Drugi ukrep je namenjen izboljšanju varnosti in zanesljivosti omrežja. Financiral bo raziskave in razvoj ter izdelke in opremo za nadomestitev sredstva za uničevanje plevela, ki vsebuje glifosat, z alternativnimi proizvodi, ki so manj škodljivi za okolje. Poleg tega se bo z ukrepom financirala obnova predorov.

Tretji ukrep bo financiral popolno prenovo lokalnih železniških prog (kot so proge, tiri, tirne grede in železniške naprave).

Naložba 2 (C3.I2): Podpora povpraševanju po čistih vozilih (avtomobilski načrt)

Namen teh naložb je podpreti povpraševanje po čistih vozilih, predvsem iz gospodinjstev. Ukrep vključuje „ekološki bonus“ za lahka vozila v podporo nakupu električnega, vodikovega ali priključnega hibridnega vozila z emisijami CO2, ki so manjše ali enake 50 g/km. Znesek bonusa bo odvisen od vrste vozila (električni, priključni hibrid, vodik), vrste upravičenca (gospodinjstvo ali podjetje) in cene vozila (višji bonus za cenejša vozila).

Raven bonusa se bo od julija 2021 postopoma zniževala, saj se konkurenčnost teh vozil v primerjavi z njihovimi termalnimi alternativami povečuje. Ukrep vključuje tudi isto vrsto bonusa za težka vozila: januarja 2021 se uvede dodatek za nakup v višini 50 000 EUR za tovornjake in 30 000 EUR za električne avtobuse ali avtobuse na vodikov pogon.

Naložba 3 (C3.I3): Dnevna mobilnost: razvoj javnega prevoza

Cilj ukrepa je financiranje razvoja železniške infrastrukture za vsakodnevno mobilnost v mestnih območjih, da bi se povečala njihova privlačnost. Ukrep bo osredotočen na regijo Ile de France okoli Pariza, da bi rešili ponavljajoče se težave prezasedenosti. Prispeval bo tudi k oblikovanju novih mestnih prog podzemne železnice v velikih mestih v regijah. Upravičeni projekti večinoma temeljijo na električni vleki, ki bo prispevala k razogljičenju prometa. Ukrep bo podpiral različne faze postopka, od potrebnih predhodnih študij do dejanskih del.

Z ukrepom se bo zlasti sofinanciralo izboljšanje mestnih železniških prog (RER E, B in D), uvedbo tramvajskih prog (T3, T1) in avtobuse za prevoz na visoki ravni (TZ 2 in 3). V regijah bo ukrep podpiral vzpostavitev nove linije podzemne železnice v Toulousu. Naložba bo potekala med letoma 2021 in 2026.

Naložba 4 (C3.I4): pospešitev dela na prometni infrastrukturi

Namen ukrepa je posodobiti obstoječo prometno infrastrukturo, da bi jo prilagodili novim prevoznim sredstvom, lokalnim potrebam in zelenemu prehodu. Omogočal bo združevanje skupnega prevoza in električnih vozil kot alternative zasebnim avtomobilom. Prav tako bo povečal digitalizacijo in vključevanje novih tehnologij za delovanje in nadzor rečne infrastrukture, da bo postala verodostojna alternativa cestnemu tovornemu prometu.

Ukrep se bo izvajal predvsem prek francoske agencije za financiranje prometne infrastrukture (AFITF), javne agencije, ki jo je vlada pooblastila za naložbe v vnaprej izbrane projekte prometne infrastrukture. Naložbe se bodo nanašale na več projektov. Financirale bodo postavitev novih električnih polnilnih postaj na nacionalnih cestah in cestah za visoke hitrosti. Prednost bosta imela javni prevoz in skupni prevoz z izgradnjo rezerviranih pasov in namestitvijo naprav za nadzor nad njimi, pa tudi vzpostavljanje območij z nizkimi emisijami. Predvidena je tudi prenova rečnih omrežij, zlasti zapornic in jezov, skupaj s posodobitvijo digitalnega sistema upravljanja pomorskih zadev in omrežja CROSS (regionalnih operativnih centrov za spremljanje in reševanje).

Naložba 5 (C3.I5): ekologizacija državnega ladjevja

Cilj ukrepa je obnoviti vozni park treh uprav: policija in žandarmerija (Ministrstvo za notranje zadeve), generalni direktorat za carino (ministrstvo za finance) in uprava za izvrševanje kazenskih sankcij (ministrstvo za pravosodje). Združeni vozni park teh treh organov predstavlja večino državnih vozil, hkrati pa so zanj značilni starost, veliko število prevoženih kilometrov in nizka stopnja obnavljanja. Zeleni načrt za vozni park za leti 2021 in 2022 daje prednost nakupu čistih vozil (električnih ali priključnih hibridov). Naložba bo skupaj pomagala pri nakupu 3 833 čistih vozil za Ministrstvo za notranje zadeve, 570 za carino in 530 za pravosodno upravo. Ukrep bo podpiral tudi nakup polnilnih postaj.

Naložba 6 (C3.I6): ekologizacija pristanišč

Pristanišča so ključna sredstva francoskega gospodarstva. Ukrep bo omogočal nadaljnje naložbe v skladu z zahtevami podnebnega prehoda s podpiranjem alternativnih goriv in čistejših plovil. Ukrep je razdeljen na dva podukrepa. Do leta 2023 bo financiral namestitev devetih novih električnih povezav za zagotavljanje alternativnega goriva na dokih za ladje za križarjenje, ki uporabljajo omrežje Havre-Rouen-Pariz, potniške ladje in kontejnerske ladje, ki uporabljajo doke v Marseillu, ter kontejnerske ladje, ki uporabljajo doke v pristanišču Martinik. Poleg tega bo financiral nova plovila z manjšimi emisijami za ladjevje oddelka, pristojnega za pomorske zadeve, ministrstva za ekologijo.

Naložba 7 (C3.I7): krepitev odpornosti elektroenergetskih omrežij in energetski prehod na podeželskih območjih

Cilj tega ukrepa je povečati odpornost elektroenergetskih omrežij s poudarkom na podeželskih območjih. Ukrep bo povečal kakovost distribucijskega sistema za električno energijo v regijah, v katerih se večinoma razvijajo obnovljivi viri energije, električna mobilnost pa je ključni izziv.

Upravičenci ukrepa so organi, ki organizirajo javno distribucijo električne energije 13 .

Naložba bo povečala proračunsko vrstico finančnega zakona (loi de finances), namenjeno elektrifikaciji podeželja. Z ukrepom se bodo do leta 2023 financirali različni podprogrami.

Prvi podprogram za „energetski prehod“ in „razvoj inovativnih rešitev“ bo financiral energetski prehod na podeželskih območjih s spodbujanjem vključevanja obnovljivih virov energije v omrežje, gradnjo skladiščnih objektov in infrastrukturo za električno polnjenje. Prav tako bo pospešil uvajanje pametnih števcev.

Z drugim podprogramom „podnebne nesreče“ se bodo financirala popravila delov električnega omrežja, poškodovanih v skrajnih vremenskih razmerah.

Preostala naložba se bo dodelila za obnovo starih električnih kablov in naprav ter za povečanje varnosti omrežja, ki je trenutno na podeželskih območjih slabo.

C.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik / cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki za mejnike	Kvantitativni kazalnik za cilj			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
3–1	C3.R1 Zakon o mobilnosti	mejnik	Člen 35(2) zakona št. 2019-1428 z dne 24. decembra 2019 o mobilnosti	Začetek veljavnosti				Q3	2020	Začetek veljavnosti izvedbenega odloka zakona o mobilnosti, ki ureja pogoje, pod katerimi lahko vožnja vključuje dodelitev finančnih sredstev voznikom, ki so ponudili souporabo avtomobila v odsotnosti potnikov (člen 35(2) zakona o mobilnosti).
3–2	C3.R1 Zakon o mobilnosti	mejnik	Člen 172 zakona št. 2019-1428 z dne 24. decembra 2019 o mobilnosti	Začetek veljavnosti				Q2	2021	Začetek veljavnosti ukrepov za prilagoditev pravil za zagotovitev prenosa upravljanja v regije železniškega omrežja lokalnega interesa v skladu s členom 172 zakona št. 2019-1428 z dne 24. decembra 2019 o mobilnosti.
3–3	C3.R1 Zakon o mobilnosti	mejnik	Člen 3 zakona št. 2019-1428 z dne 24. decembra 2019	Določitev posodobitve				Q4	2023	Posodobitev revidirane zakonodaje, ki posodablja finančno in operativno načrtovanje državnih naložb v promet, kot je določeno v zakonu št. 2019-1428 z dne 24. decembra 2019 o mobilnosti v skladu s členom 3 navedenega zakona, pred 30. junijem 2023.
3–4	C3.R2 Zeleni proračun	mejnik	Zeleni proračun z zakonom o financiranju	Objava s strani vlade				Q4	2021	Objava zelenega proračuna skupaj z osnutkom proračunskega zakona za leto 2022, vključno z izboljšano metodologijo za upoštevanje odhodkov iz poslovanja.
3–5	C3.I1 Podpora železnicam	mejnik	Sklenitev sporazumov o financiranju	Sprejetje v odboru AFITF				Q3	2021	Sprejetje sporazumov o financiranju s strani odbora AFITF.
3–6	C3.I1 Podpora železnicam	cilj	Stikala		število	0	272	Q1	2022	Število novih nameščenih stikal (skupaj).
3–7	C3.I1 Podpora železnicam	cilj	Vozni vodi		Km	0	182	Q1	2022	Kilometrov novih nameščenih voznih vodov (skupaj).
3–8	C3.I1 Podpora železnicam	cilj	Obnovljene železniške proge		Km	0	863	Q4	2022	Kilometrov obnovljenih železniških prog (skupaj).
3–9	C3.I1 Podpora železnicam	cilj	Predori		Števci	0	3305	Q4	2022	Metri ojačanih predorov (skupaj).
3–10	C3.I1 Podpora železnicam	mejnik	Okoljska obravnava železnic	Informacije, ki jih mora zagotoviti SNCF Réseau				Q4	2022	Nadomestitev uporabe glifosata z okolju prijaznejšo alternativo.
3–11	C3.I1 Podpora železnicam	cilj	Lokalne železniške proge		Km	0	500	Q4	2023	Kilometrov obnovljenih majhnih lokalnih prog (skupaj).
3–12	C3.I1 Podpora železnicam	cilj	Obnovljene proge za tovorni promet		Km	0	150	Q4	2023	Kilometrov obnovljenih prog za tovorni promet (skupaj).
3–13	C3.I1 Podpora železnicam	cilj	Lokalne železniške proge		Km	500	827	Q4	2025	Kilometrov obnovljenih majhnih lokalnih prog (skupaj).
3–14	C3.I1 Podpora železnicam	cilj	Obnovljene proge za tovorni promet		Km	150	330	Q4	2025	Kilometrov obnovljenih prog za tovorni promet (skupaj).
3–15	C3.I2 Podpora za nakup čistih vozil	cilj	Ekološki dodatki		število	0	85 000	Q1	2021	Število okoljskih bonusov, dodeljenih za lahka vozila od junija 2020.
3–16	C3.I2 Podpora za nakup čistih vozil	cilj	Ekološki dodatki		število	0	127 000	Q1	2022	Število okoljskih bonusov, dodeljenih za lahka vozila v letu 2021.
3–17	C3.I2 Podpora za nakup čistih vozil	cilj	Ekološki dodatki		število	0	1700	Q1	2022	Število ekoloških bonusov, dodeljenih za težka vozila od začetka programa ekoloških bonusov (2018).
3–18	C3.I3 Dnevna mobilnost	mejnik	Sporazumi o financiranju AFITF	Sprejetje v odboru AFITF				Q1	2021	Sprejetje sporazumov o financiranju s strani odbora AFITF.
3–19	C3.I3 Dnevna mobilnost	cilj	Rezervirani pasovi za javni prevoz		Km	0	20	Q4	2024	Število kilometrov obnovljenih novo zgrajenih pasov, rezerviranih za javni prevoz.
3–20	C3.I3 Dnevna mobilnost	cilj	Rezervirani pasovi za javni prevoz		Km	20	100	Q2	2026	Število kilometrov obnovljenih novo zgrajenih pasov, rezerviranih za javni prevoz.
3–21	C3.I4 Pospešitev del na prometni infrastrukturi	mejnik	Sporazumi o financiranju AFITF	Sprejetje v odboru AFITF				Q1	2021	Sprejetje sporazuma o financiranju s strani odbora AFITF.
3–22	C3.I4 Pospešitev del na prometni infrastrukturi	mejnik	Podpis sporazuma o financiranju novih polnilnih postaj s strani ASP (l’Agence de Services et de Paiement)	Sprejetje sporazumov o financiranju s strani ASP				Q4	2021	Podpis sporazuma o financiranju novih polnilnih postaj s strani ASP (l’Agence de Services et de Paiement).
3–23	C3.I4 Pospešitev del na prometni infrastrukturi	cilj	polnilne postaje		število	0	1500	Q2	2023	Število javno dostopnih polnilnih postaj.
3–24	C3.I4 Pospešitev del na prometni infrastrukturi	cilj	Prevoženi kilometri rezerviranih pasov		Km	0	20	Q2	2023	Dokončani kilometri rezerviranih pasov za javni prevoz ali skupno uporabo avtomobila.
3–25	C3.I4 Pospešitev del na prometni infrastrukturi	cilj	Projekti, izvedeni na plovnih poteh		število	0	100	Q4	2024	Dokončanje prenove in posodobitve projektov za plovne poti, vključno z zapornicami in jezovi.
3–26	C3.I4 Pospešitev del na prometni infrastrukturi	mejnik	Posodobitev omrežja CROSS in računalniškega sistema za pomorske zadeve	Poročilo o dokončanju del				Q2	2023	Dokončanje posodobitve omrežja CROSS in računalniškega sistema za pomorske zadeve.
3–27	C3.I5 Okolju prijaznejši državni vozni park	cilj	Število električnih in priključnih hibridnih vozil, ki jih je kupila francoska uprava		število	0	1291	Q2	2021	Električna in priključna hibridna vozila skupaj za ministrstvo za notranje zadeve, generalni direktorat za carino in trošarine ter ministrstvo za pravosodje (kumulativno).
3–28	C3.I5 Okolju prijaznejši državni vozni park	cilj	Število električnih in priključnih hibridnih vozil, ki jih je kupila francoska uprava		število	1291	4200	Q3	2023	Električna in priključna hibridna vozila skupaj za ministrstvo za notranje zadeve, generalni direktorat za carino in trošarine ter ministrstvo za pravosodje (kumulativno).
3–29	C3.I6 ekologizacija pristanišč	mejnik	Sporazumi o financiranju AFITF	Sprejetje v odboru AFITF				Q1	2021	Sprejetje sporazumov o financiranju s strani odbora AFITF.
3–30	C3.I6 ekologizacija pristanišč	cilj	Nove električne povezave na dokih		število	0	9	Q4	2022	Dokončanje izgradnje nove elektroenergetske povezave na dokih na mreži Havre-Rouen-Pariz, v pristanišču Marseille in na doku Pointe des grives na Martiniku.
3–31	C3.I6 ekologizacija pristanišč	mejnik	Nakup plovil	Poročilo, ki dokazuje nakup				Q2	2023	Dokončanje nakupa plovil za službe za pomorske zadeve.
3–32	C3.I7 Krepitev odpornosti elektroenergetskih omrežij	mejnik	Začetek projektov	Poročilo o dokončanju				Q4	2023	Začetek projektov v zvezi z elektroenergetskimi omrežji na podeželskih območjih.

D. KOMPONENTA 4: Zelene energije in tehnologije

Francija je sprejela cilj 40-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 in cilj doseči podnebno nevtralnost do leta 2050. Za doseganje teh ciljev je treba pospešiti raziskave in inovacije za razvoj zelenih tehnologij. Naložbe v ključne trajnostne tehnologije bodo prispevale k temu, da bo francoska industrija v ugodnem položaju v primerjavi z nastajajočimi zelenimi trgi.

V tem okviru ta komponenta francoskega načrta za okrevanje in odpornost vključuje naložbe v podporo inovacijam na področju zelenih tehnologij v okviru četrtega programa „Programme d’investissements d’avenir“ (PIA4) z opredelitvijo strategij v ključnih izbranih sektorjih, povezanih z zelenim prehodom, in podporo industriji pri sprejemanju ukrepov za izvajanje teh strategij. To dopolnjuje reforma upravljanja PIA za povečanje njegove učinkovitosti, ki naj bi prinesla koristi ne le za ukrepe PIA4 na področju zelenih inovacij, temveč tudi na drugih področjih (npr. digitalne inovacije, inovativna podjetja in podpora izobraževalnim, raziskovalnim, valorizacijskim in inovacijskim ekosistemom – glej ukrepe v okviru komponent 6 in 9).

Ta komponenta vključuje tudi dva bolj ciljno usmerjena naložbena ukrepa, in sicer (i) spodbujanje razvoja obnovljivih virov energije in vodika z nizkimi emisijami ogljika kot načina za podporo razogljičenju gospodarstva ter (ii) podporo letalski industriji pri premagovanju sedanjih gospodarskih težav in prehodu na nizkoogljično industrijo.

Ti ukrepi prispevajo k cilju zelenega prehoda in doseganju podnebnega cilja. Prispevajo tudi k obravnavi priporočil za posamezne države, naslovljenih na Francijo, glede potrebe po osredotočenosti politike v zvezi z naložbami na zeleni in digitalni prehod, zlasti na trajnostni promet, čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije ter raziskave in inovacije (priporočilo št. 3 iz leta 2019 in priporočilo št. 3 iz leta 2020).

D.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (C4R1): Upravljanje Programme d’investissements d’avenir ( PIA)

Cilj te reforme je izboljšati upravljanje programa „Programme d’investissements d’avenir“ (PIA), in sicer na podlagi povratnih izkušenj iz preteklih shem.

Francija je leta 2010 začela izvajati sheme PIA, da bi spodbudila in financirala inovacije na strateških področjih, od pojava zamisli do širjenja novih storitev in proizvodov na trgih. Francija zdaj izvaja svoj četrti „Programme d’investissements d’avenir“ (PIA4), ki zajema petletno obdobje med letoma 2021 in 2025, njegov cilj pa je prispevati k oblikovanju prihodnosti Francije v obdobju do leta 2030. PIA4 je razdeljen na dva dela: sklop „usmerjenih inovacij“ (volet dirigé) za financiranje izrednih naložb v prednostne sektorje in ključne tehnologije za prihodnost; ter „strukturni“ sklop (volet structurel) za financiranje strukturnih naložb in inovacij v visokošolskem izobraževanju in raziskovalnih ekosistemih.

V okviru te reforme, ki temelji na priporočilih odbora Comité de surveillance des investissements d’avenir, bo imel PIA4 koristi od jasnejšega strateškega usmerjanja, in sicer z ustanovitvijo Conseil interministériel de l’innovation na visoki ravni, ki združuje ustrezne ministre okrog predsednika vlade, da bi določili usmeritve in prednostne naloge inovacijske politike. Naloge Comité de surveillance des investissements d’avenir se bodo razširile na svetovalno vlogo Conseil interministériel de l’innovation pri razvoju inovacijskih politik in določanju novih prednostnih naložb.

Inovacije se spodbujajo s „strategijo pospeševanja“, ki so jo razvile namenske projektne skupine z znanstvenimi strokovnjaki za ključne prednostne tehnologije in trge z visokim potencialom rasti. Ko so „strategije pospeševanja“ potrjene, se objavijo razpisi za prijavo interesa in/ali razpisi za zbiranje predlogov, ki so prilagojeni posebnim potrebam vsake strategije. Projekti se nato izberejo s konkurenčnimi postopki. Sredstva se dodelijo, ko se objavijo razpisi za projekte in izbirajo projekti. V okviru sedanje reforme so postopki za razvoj in izvajanje „strategij pospeševanja“ racionalizirani, da se zagotovi bolj jasen in celosten pristop (regulativni, fiskalni, v podporo usmerjenim itd.) ugotovljenim težavam in prispeva h kakovosti naložb s strogimi postopki izbire, spremljanja in sistematičnega ocenjevanja.

Francija je v svoj načrt za okrevanje in odpornost vključila več ukrepov, povezanih s PIA4, in ta reforma naj bi prinesla koristi vsem tem ukrepom – ne le kar zadeva naložbe 1 v zelene inovacije kot del sedanje komponente, temveč tudi na druga področja (digitalne inovacije, inovativna podjetja in podpora izobraževalnim, raziskovalnim, valorizacijskim in inovacijskim ekosistemom – glej ukrepe v okviru komponent 6 in 9).

Naložba 1 (C4I1): Inovacije za zeleni prehod

Cilj te naložbe je pospešiti in povečati naložbe v napredne tehnologije za zeleni prehod v okviru četrtega Programme d’investissements d’avenir (PIA4).

S to naložbo se bodo financirali inovacijski projekti, ki temeljijo na sedmih „strategijah pospeševanja“ zelenega prehoda, razvitih v okviru volet dirigé PIA4.

Prva od teh „strategij pospeševanja“ se osredotoča na razogljičeni vodik. Program je bil potrjen že septembra 2020 in vodi do operativnih ukrepov, (i) razpisa za projekte Briques technologiques et démonstrateurs, katerega cilj je razviti ali izboljšati sestavne dele in sisteme, povezane s proizvodnjo, prevozom in uporabo vodika, ter podpreti predstavitvene projekte, in (ii) izgradnjo pomembnih projektov skupnega evropskega interesa za vodik (prim. naložbe 2), h katerim prispeva okvir PIA4.

Vzpostavilo se bo naslednjih šest drugih „strategij pospeševanja“:

·Razogljičenje industrije, katerega cilj je povečati in uvesti obstoječe tehnološke rešitve ter prelomne tehnologije, pri katerih je izziv industrializacija demonstratorja, patenta in trga inovativne rešitve. Strategija se bo osredotočala zlasti na izboljšanje energijske učinkovitosti procesov, razogljičenje mešanice energijskih virov industrije (zlasti toplote) in uporabo postopkov brez ogljika ter zajemanje in shranjevanje ali uporabo ogljika.

·Trajnostni kmetijski sistemi, ki podpirajo tudi kmetijsko opremo, ki prispeva k prehodu na zeleno gospodarstvo, saj omogočajo prehod z mehanizacije na pametno in povezano kmetijsko opremo, nadomeščajo ali omejujejo uporabo fosilnih ali sintetičnih vložkov ter razvijajo izbiro več uspešnih in odpornih živalskih in rastlinskih populacij.

·Recikliranje in ponovna vključitev recikliranih materialov, da bi se oblikoval model, ki bi temeljil na recikliranih surovinah in nadomeščal primarne materiale prek skladne in integrirane vrednostne verige recikliranja. Pet materialov je v tej fazi opredeljenih kot prednostna naloga: strateške kovine, plastika, kompoziti, papir/karton in tekstil.

·Trajnostna mesta in inovativne stavbe. Da bi se zmanjšalo širjenje mest na škodo kmetijskih zemljišč in naravnih površin ter da bi mesta postala bolj odporna, vključujoča in produktivna, bi morala ta strategija podpirati inovativne in ponovljive teritorialne demonstratorje, s posebnim poudarkom na opredelitvi orodij in metod za spodbujanje obsežne uporabe energetske prenove stavb; strukturiranje sektorja lesa in materialov, pridobljenih z drugih območij, z namenom ogljične nevtralnosti; ter digitalni prehod mest in umetne inteligence.

·Digitalizacija in razogljičenje mobilnosti za nadzor emisij toplogrednih plinov s pospeševanjem zelenega prehoda sektorja ter razvojem in izboljšanjem ponudbe dnevnih prometnih rešitev v vseh regijah. Prednostna področja so optimizacija operacij in infrastrukture, digitalna preobrazba in avtomatizacija. Cilj strategije je obravnavati vse vrste prevoza – prevoz potnikov, pa tudi logistiko. Osredotočala se bo zlasti na demonstratorje in pilotne projekte sistemov in storitev, da se odstranijo ovire za širitev, preskusijo poslovni modeli in po potrebi pripravi prilagoditev regulativnega okvira.

·Bioproizvodi in industrijske biotehnologije – trajnostna goriva, katerih cilj je spodbujanje razvoja industrijskih biotehnologij v Franciji in proizvodov na biološki osnovi, zlasti za nadomestitev naftnih derivatov. Cilj strategije je torej razviti francoski industrijski sektor proizvodov na biološki osnovi in trajnostnih goriv, zlasti za sektor aeronavtike. Obravnavala bo tudi povpraševanje po proizvodih na biološki osnovi.

Ko bodo te strategije potrjene do konca leta 2021, bodo vodile do razpisov za zbiranje predlogov ali razpisov za prijavo interesa (ki bodo objavljeni do konca leta 2022), da bi se izbralo in podprlo izvajanje konkretnih ukrepov. Naložba v francoski načrt za okrevanje in odpornost je namenjena kritju dela s tem povezanih stroškov.

Referenčni okvir za prihodnje razpise za projekte kot merilo za upravičenost bo vključeval okoljsko nevtralnost vlog za financirano rešitev na način, ki zagotavlja, da je ukrep skladen z načelom „da se ne škoduje bistveno“ iz Uredbe (EU) 2021/241. To bo dopolnjevalo dejstvo, da so okoljska merila, kadar je to ustrezno, del meril za izbor projektov in da morajo upravljavci pripraviti kritično analizo svojih predlogov na podlagi notranjega in zunanjega strokovnega znanja; da je zeleni prehod po zakonu naveden kot eden od ciljev PIA in da morajo vodstveni organi PIA zagotoviti uporabo teh ciljev, ki se spremlja z namenskim kazalnikom. To bo vodilo do izključitve (i) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo v nadaljnjem proizvodnem procesu 14 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 15 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 16 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 17 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju.

Naložba 2 (C4I2): Razviti razogljičeni vodik

Cilj tega ukrepa je razviti francoske vrednostne verige za proizvodnjo obnovljivega in nizkoogljičnega vodika ter za uporabo tega vodika v sektorjih končne uporabe, ki so nižje v prodajni verigi, kot sta promet in industrija.

Ta ukrep je del širšega okvira „Nacionalne strategije za razvoj razogljičenega vodika“, ki jo je Francija sprejela 8. septembra 2020 in je ena od „strategij pospeševanja“, uvedenih v okviru PIA (glej naložbo 1). Ta strategija opredeljuje vizijo za leto 2030, vključno s ciljem vzpostavitve 6,5 GW nameščene zmogljivosti za elektrolizo za proizvodnjo obnovljivega in nizkoogljičnega vodika. V tem okviru so te naložbe del širšega sklopa ukrepov, ki naj bi se izvajali do leta 2030.

Ta naložba temelji na dveh podukrepih:

·Prvi podukrep bo vzpostavitev mehanizma za podporo proizvodnji obnovljivega in nizkoogljičnega vodika. Ta mehanizem bo podpiral proizvajalce vodika pri povečanju njihove proizvodnje vodika na podlagi elektrolizatorjev. Podpora bo v obliki pomoči za naložbe in pomoči za tekoče poslovanje. Namen pomoči za tekoče poslovanje je nadomestiti višje stroške poslovanja v primerjavi s proizvodnjo vodika iz fosilnih goriv in zagotoviti tok prihodkov, s čimer se vlagateljem omogoči kritje začetnih stroškov naložb. Podprti projekti se bodo zaključili in začeli delovati pred 31. avgustom 2026. Izbrani bodo na podlagi konkurenčnega javnega razpisa, ki naj bi bil objavljen v drugi polovici leta 2022.

·Drugi podukrep bo zajemal začetek in izvajanje načrtovanih pomembnih projektov skupnega evropskega interesa (IPCEI) v zvezi z obnovljivim in nizkoogljičnim vodikom v sodelovanju z drugimi državami članicami. Načrtovani IPCEI so trenutno v postopku sooblikovanja z drugimi državami članicami. Projekti bodo namenjeni razvoju in prvi industrijski uporabi rešitev za spodbujanje vrednostne verige obnovljivega in nizkoogljičnega vodika na evropski ravni. Francija naj bi k načrtovanim projektom prispevala s podporo, katere končni cilj je (i) uvedba elektrolizatorske gigatovarne v Franciji do 31. decembra 2023, (ii) izdelava gigatovarne za gorivne celice ter na splošno rezervoarje in materiale, da se omogoči razvoj težkih vozil na vodikov pogon do 31. decembra 2023, in (iii) prehod industrijskih obratov na obnovljive ali nizkoogljične vodik do 31. decembra 2024. Francoski ukrepi v okviru projekta bodo prav tako prejemali podporo kot del ukrepa „Inovacije za zeleni prehod“ na podlagi „strategije pospeševanja“ za vodik, sprejete v okviru PIA4 18 .

Naložba 3 (C4I3): načrt za podporo aeronavtičnemu sektorju

Namen te naložbe je pomagati aeronavtični industriji pri premagovanju sedanjih gospodarskih izzivov z ohranjanjem in diverzifikacijo njenih zmogljivosti ter povečanjem njene okoljske in digitalne uspešnosti; ter vlagati v transformativne raziskave in razvoj za razogljičenje zračnega prometa.

Ta naložba temelji na dveh podukrepih:

·Prvi podukrep bo sestavljal sklad za podporo naložbam za spodbujanje diverzifikacije, modernizacije ter digitalne in okoljske preobrazbe podjetij. Sklad bo podpiral podjetja iz aeronavtičnega sektorja. Prvi razpis za projekte je bil organiziran v drugi polovici leta 2020, drugi razpisi za projekte pa bodo organizirani v prihodnjih letih. Da bi zagotovili skladnost tega podukrepa z načelom, da se ne škoduje bistveno, bodo operaterji zrakoplovov (zlasti letališča in letalski prevozniki) izrecno izključeni iz razpisov za projekte v okviru tega podukrepa.

·Drugi podukrep bo sestavljen iz podpore za raziskave in razvoj na področju tehnologij „zelenih zrakoplovov“. Osredotočal se bo na spodbujanje prelomnih in transformativnih inovacij v aeronavtičnem sektorju, da se doseže zeleni prehod na podlagi celostnega pristopa, namenjenega obravnavanju vseh opredeljenih tehnoloških izzivov. V ta namen bo podpiral posamezne ali skupne projekte na področju raziskav in razvoja, osredotočene na tehnološko pripravo nove generacije „ultračistih“ ali „brezemisijskih“ zrakoplovov. Vsaj 70 % napora bo neposredno prispevalo k energijski učinkovitosti in zmanjšanju vplivov prihodnjih zrakoplovov na podnebje, preostanek pa bo posredno prispeval z zmanjšanjem ciklov in stroškov v celotnem življenjskem ciklu zrakoplovov, kar bo omogočilo hitrejše vključevanje zelenih tehnologij v flote v uporabi. Projekti bodo izbrani na podlagi javnih razpisov in bodo običajno zaključeni v 2 do 3 letih.

Referenčni okvir za prihodnje razpise za projekte v okviru obeh podukrepov bo kot merilo za upravičenost vključeval pogoj, da izbrani ukrepi prispevajo k zelenemu prehodu.

D.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
4–1	C4.R1: Reforma upravljanja Programme d’investissements d’avenir ( PIA)	mejnik	Revidirano upravljanje Programme d’investissements d’avenir	Začetek veljavnosti	–	–	–	Q1	2021	Začetek veljavnosti zakonodajne spremembe in okvirnega sporazuma, ki vzpostavlja novo upravljanje, zlasti z: – ustanovitev medresorskega sveta za inovacije, ki bo združeval pristojne ministre in predsednika vlade ter odločal o usmeritvah in prednostnih nalogah inovacijske politike; – razširitev nalog nadzornega odbora za prihodnje naložbe na svetovanje medresorskemu svetu za inovacije pri razvoju inovacijskih politik in pripravo posvetovalnega mnenja o opredelitvi novih prednostnih naložb;
4–2	C4.I1: Inovacije za zeleni prehod	cilj	Število potrjenih „strategij pospeševanja“	–	število	0	7	Q4	2021	Število potrjenih „strategij pospeševanja“ (razogljičeni vodik, razogljičenje industrije, trajnostni kmetijski sistemi, recikliranje in ponovna vključitev recikliranih materialov, trajnostna mesta in inovativne stavbe, digitalizacija in razogljičenje mobilnosti, bioproizvodi in industrijske biotehnologije – trajnostna goriva).
4–3	C4.I1: Inovacije za zeleni prehod	mejnik	Objava razpisov za zbiranje predlogov ali razpisov za prijavo interesa	Objava na spletišču „Secrétariat Général pour l’Investissement“ (SGPI)	–	–	–	Q4	2022	Vsi razpisi za zbiranje predlogov ali interes v okviru tega ukrepa za strategije, sprejete v okviru cilja 4–2, z razpisnimi pogoji, vključno z merili za upravičenost, da se zagotovi okoljska nevtralnost uporabe financirane rešitve.
4–4	C4.I1: Inovacije za zeleni prehod	mejnik	Oddaja naročil – izvedbeni sklep predsednika vlade	Poročilo „Secrétariat Général pour l’Investissement“ (SGPI)	–	–	–	Q4	2023	Izvedbeni sklep predsednika vlade po zaključku razpisov za zbiranje predlogov/razpisov za prijavo interesa, objavljenih v okviru mejnika 4–3; omogočanje sklepanja pogodb z upravičenci na podlagi sporazumov ali drugih pogodb za dodelitev sredstev.
4–5	C4.I2: Razviti razogljičeni vodik	mejnik	Oddaja naročil v okviru mehanizma podpore	Objava na spletni strani	–	–	–	Q3	2022	Dodelitev naročil v okviru razpisa za projekt mehanizma za podporo proizvodnji vodika.
4–6	C4.I2: Razviti razogljičeni vodik	cilj	Količina vodika, proizvedenega v okviru podpornega mehanizma	–	V tonah	0	12 000	Q4	2022	Količina vodika, proizvedenega s projekti, izbranimi in podprtimi v okviru mehanizma za podporo proizvodnji obnovljivega in nizkoogljičnega vodika (kumulativno).
4–7	C4.I2: Razviti razogljičeni vodik	cilj	Količina vodika, proizvedenega v okviru podpornega mehanizma	–	V tonah	12 000	100 000	Q4	2025	Količina vodika, proizvedenega s projekti, izbranimi in podprtimi v okviru mehanizma za podporo proizvodnji obnovljivega in nizkoogljičnega vodika (kumulativno).
4–8	C4.I2: Razviti razogljičeni vodik	mejnik	Podpis sklepa o dodelitvi finančne podpore zasebnim nosilcem projektov v okviru IPCEI za vodik	Objava na spletni strani	–	–	–	Q3	2022	Podpis sklepa o dodelitvi finančne podpore zasebnim nosilcem projektov v okviru IPCEI za vodik.
4–9	C4.I2: Razviti razogljičeni vodik	cilj	Proizvodna zmogljivost elektrolizatorja		MW/leto		140	Q4	2025	Elektrolizatorska proizvodna zmogljivost, ki znaša 140 MW obstoječe proizvodne zmogljivosti na leto in se financira prek IPCEI za vodik.
4–10	C4.I3: načrt za podporo aeronavtičnemu sektorju	cilj	Število projektov, izbranih za podporo v okviru sklada za podporo naložbam	–	število	0	300	Q1	2022	Število izbranih projektov, ki temeljijo na formalnih pogojih, tudi kot merilo za upravičenost, da izbrani ukrepi prispevajo k zelenemu prehodu, ki jih bo podpiral sklad za podporo naložbam za spodbujanje diverzifikacije, modernizacije ter digitalne in okoljske preobrazbe podjetij (kumulativno).
4–11	C4.I3: načrt za podporo aeronavtičnemu sektorju	cilj	Število izbranih projektov na področju raziskav in razvoja za spodbujanje nizkoogljičnih in energijsko učinkovitih zrakoplovov	–	število	0	200	Q4	2022	Število projektov na področju raziskav in razvoja za spodbujanje nizkoogljičnih in energijsko učinkovitih zrakoplovov, izbranih na podlagi formalnih pogojev, vključno z merilom za upravičenost, da izbrani ukrep prispeva k zelenemu prehodu (kumulativno).
4–12	C4.I3: načrt za podporo aeronavtičnemu sektorju	cilj	Število zaključenih projektov v okviru sklada za podporo naložbam	–	število	0	180	Q4	2025	Število zaključenih projektov po podpori sklada za podporo naložbam za spodbujanje diverzifikacije, modernizacije ter digitalne in okoljske preobrazbe podjetij (kumulativno).

E. KOMPONENTA 5: Financiranje podjetij

Šok zaradi krize je privedel do zmanjšanja lastniškega kapitala podjetij in pomanjkanja vzdržnega kapitala. Slabi sposobnost podjetij za odplačevanje in zmanjšuje sposobnost ublažitve pretresov v primeru nove krize. Pomanjkanje lastniškega kapitala lahko privede tudi do tega, da podjetja sprejmejo strategije razdolževanja: zmanjšanje naložb za povečanje marž in okrepitev bilanc stanja, s čimer se poveča šok krize za gospodarstvo kot celoto. To stanje financiranja skupaj z regulativnim bremenom, zlasti za storitve, predstavlja oviro za naložbe.

Cilj komponente 5 francoskega načrta za okrevanje in odpornost je obravnavati te izzive s krepitvijo lastniškega kapitala MSP in poenostavitvijo regulativnega okolja za podporo dinamičnemu okrevanju. Njen namen je tudi zagotoviti, da podjetja, ki prejemajo pomoč, spoštujejo druga merila, kot sta socialno in okoljsko preoblikovanje, ki so bistvena za vračilo.

Ta komponenta je povezana s priporočiloma št. 4 iz leta 2019 in št. 4 iz leta 2020 o zmanjšanju regulativnih omejitev in spodbujanju rasti podjetij ter priporočilom št. 3.1 iz leta 2020 o podpori likvidnosti podjetij, zlasti za mala in srednja podjetja.

E.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C5.R1: zakon o pospešitvi in poenostavitvi javnih ukrepov („loi ASAP“)

Cilj zakona ASAP 19 , ki je bil objavljen decembra 2020, je približati upravo državljanom, olajšati poslovni razvoj in poenostaviti upravne postopke za podjetja in posameznike. Cilj reforme je izvajanje nekaterih preostalih izvedbenih določb:

·Zakon predvideva, da v primeru spremembe predpisov, zlasti v okoljskih zadevah, med pregledom industrijskega projekta za vlogo za projekt še naprej veljajo iste uredbene določbe, ki so veljale v času predložitve vloge. Spremembe več okoljskih določb se bodo določile v ločenih odlokih, kot so pogoji, pod katerimi lahko minister za okolje zahteva novo presojo vloge za industrijski projekt, natančni pogoji, pod katerimi se lahko zahteva nova okoljska presoja za urbanistične projekte, ali roki za okoljsko dovoljenje za dela, ki obravnavajo izredne razmere v javnem sektorju.

·Zakon določa tudi poenostavitev pravil, ki se uporabljajo za spletno prodajo zdravil. Zadostovalo bo, da lekarne prijavijo odprtje spletne strani, namesto da bi morale čakati na predhodno dovoljenje.

·Racionalizacija posvetovalnih komisij: več kot 15 odborov se bo ukinilo ali združilo, posebni pogoji za združitev ali ukinitev pa se bodo določili v ločenih odlokih. Med odbori, ki bodo odpravljeni, sta Observatoire de la récidive ali Conseil supérieur de la mutualité, drugi, kot sta Conseil supérieur de l’égalité professionnelle in Haut conseil à l’égalité (HCE) ter različni posvetovalni organi za delovna razmerja, pa se bodo združili.

Reforma C5.R2: prispevek podjetij h gospodarskim, socialnim in okoljskim spremembam v okviru okrevanja

Ta reforma se nanaša na člen 244 zakona o financiranju (loi de finances) za leto 2021, ki je bil sprejet posebej za zagotovitev, da podjetja, ki prejemajo pomoč v okviru francoskega načrta za okrevanje in odpornost (in nacionalni načrt na splošno), sodelujejo pri pristopu ekološkega prehoda, spodbujajo enakost spolov ter vključujejo svoje zaposlene in jih obveščajo o uporabi sredstev, prejetih od države. Podjetjem, upravičenim do pomoči v okviru nacionalnega načrta „France Relance“ 20 , nalaga naslednje obveznosti:

·Vsa podjetja z več kot 50 zaposlenimi morajo do 31. decembra 2022 (31. decembra 2023 za podjetja z od 51 do 250 zaposlenimi) objaviti poenostavljeno bilanco emisij toplogrednih plinov 21 , ki jo je treba nato posodobiti vsaka tri leta.

·Obveznosti na področju enakosti spolov so večje. Poleg tega, da morajo upravičenci v okviru načrta za okrevanje in odpornost objaviti skupno oceno, pridobljeno na indeksu poklicne enakosti 22 , bodo morali objaviti tudi podrobnosti o rezultatih, ki so jih pridobili za vsakega od podkazalnikov, ki sestavljajo indeks. Prag za določitev notranjih ciljev za vsakega od podkazalnikov (ki lahko, če niso izpolnjeni, privede do glob v višini 1 % mase plač) se bo z odlokom znižal s trenutnega splošnega indeksa 75.

·Upravljanje podjetij je okrepljeno: med letnim posvetovanjem o „strateških smernicah podjetja“, ki so že predvidene z zakonom 23 , je Ekonomsko-socialni odbor obveščen o znesku, naravi in uporabi pomoči, ki jo je podjetje prejelo v okviru ukrepov iz načrta sanacije.

Naložba C5-I1: prispevanje v regionalne investicijske sklade

Cilj tega ukrepa je okrepiti kapital malih in srednjih podjetij v francoskih regijah, da se okrepita njihova konkurenčnost in naložbena zmogljivost, tudi da se jim omogoči, da se soočijo z izzivi ekološkega prehoda in digitalne preobrazbe.

Ta ukrep se nanaša na naložbo države v višini 250 000 000 EUR v „sklad skladov“, ki ga je ustanovila Bpifrance, investicijska banka, ki je posredno v 100-odstotni lasti francoske države. Sklad bo vložil 250 000 000 EUR v regionalne investicijske sklade, ki že obstajajo ali bodo ustanovljeni, pari passu z regijami. Namen regionalnih investicijskih skladov pa je zagotoviti zasebne naložbe in vlagati v lastniški kapital MSP. Financiranje, ki ga bo zagotovila država, bo pomagalo spodbuditi zasebne naložbe, da se pomnoži učinek regionalnih naložbenih nosilcev. Skupni delež naložb države ne sme presegati 50 %, skupne naložbe v višini vsaj 1 000 000 000 EUR pa so namenjene: 250 000 000 EUR s strani države (del, ki ga financira načrt za okrevanje in odpornost), 250 000 000 EUR s strani regij in vsaj 500 000 000 EUR od zasebnih vlagateljev.

Odločitve o naložbah regionalnih skladov bodo sprejemale družbe za zasebno upravljanje, specifične za posamezno regijo, s skupnim ciljem krepitve lastniškega kapitala MSP. Posamezne naložbe sklada bodo znašale največ 5 000 000 EUR.

S krepitvijo finančnega položaja upravičenih podjetij je cilj te naložbe izboljšati njihovo konkurenčnost in naložbeno zmogljivost.

Intervencijska doktrina Bpifrance podpira ekološki in energetski prehod. Z intervencijo lastniškega kapitala se bodo torej financirali investicijski skladi, ki so med drugim namenjeni podpori industrijskim podjetjem pri prehodu na nizkoogljične proizvodne sisteme.

Poleg tega odgovorna naložbena politika Bpifrance upošteva okoljska, socialna in upravljavska merila. Merila ESG se uporabljajo za naložbe banke Bpifrance, zajemajo pa tudi družbe za upravljanje sklada (kot podjetja in njegove dejavnosti kot vlagatelja) in osnovna podjetja. V naložbeni doktrini Bpifrance so določena tudi merila za izključitev, zlasti v zvezi z deleži pri pridobivanju premoga ali proizvodnji električne energije iz termoelektrarn.

Vsi vrnjeni tokovi (npr. donos od lastniškega kapitala), povezani s skladi, ki bi bili ustvarjeni, se bodo ponovno vložili za iste cilje politike, tudi po letu 2026.

E.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
5–1	C5.R1 Izvajanje zakona ASAP	mejnik	Zakon št. 2020-1525 (loi ASAP)	Začetek veljavnosti				Q2	2022	Začetek veljavnosti izvedbenih odlokov zakona ASAP, ki zajemajo vsaj naslednje: -Izvajanje določb o javnih naročilih/obnovitvi športnega članstva in zdravniškega potrdila -Navodila v zvezi z zahtevki za okoljsko dovoljenje v nujnih civilnih okoliščinah -Določbe v zvezi s sporazumi o udeležbi pri dobičku, soodločanju ali varčevalnih programih zaposlenih
5–2	C5.R2 Prispevki podjetij h gospodarskim, socialnim in okoljskim spremembam	mejnik	Člen 244 zakona št. 2020-1721 (loi de finances 2021)	Objava na spletni strani ministrstva za delo (podkazalniki)				Q1	2023	Objava podkazalnikov indeksa poklicne enakosti in ciljev napredka za vsakega od teh podkazalnikov pod pragom, določenim z odlokom.
5–3	C5.I1 Regionalni investicijski skladi	mejnik	Nepovratna sredstva regionalnim investicijskim skladom	Poročilo Bpifrance				Q4	2022	Izplačilo sklada, ki ga je ustanovila Bpifrance, v regionalne sklade v višini 250 000 000 EUR v skladu z naložbenimi pravili BPI.
5–4	C5.I1 Regionalni investicijski skladi	cilj	prispevanje v regionalne investicijske sklade		Znesek	0	1 000 000 000 EUR	Q4	2022	Skupno financiranje s finančnim vzvodom (ki zajema državno financiranje v višini 250 000 000 EUR ter prispevke regij (250 000 000 EUR) in zasebnih vlagateljev (500 000 000 EUR).

F. KOMPONENTA 6: Tehnološka suverenost in odpornost

Pri približno 2,2 % v letu 2019 je delež Francije pri izdatkih za raziskave in razvoj v BDP še vedno nižji od cilja 3 %, določenega v lizbonski strategiji, in nižji od cilja vodilnih držav na področju inovacij in tehnologije.

Cilj komponente 6 francoskega načrta za okrevanje in odpornost je podpreti naložbe v raziskave in inovacije za izboljšanje uspešnosti Francije na področju inovacij in strateške neodvisnosti/tehnološke suverenosti. Osredotoča se na razvoj strateških tehnologij in inovacij v ključnih sektorjih prihodnosti, da bi okrepili položaj Francije v teh sektorjih in povečali odpornost gospodarstva.

V tem okviru komponenta vključuje dve horizontalni naložbi v okviru četrtega Programa d’Investissements d’Avenir (PIA4): (i) cilj ene je podpreti razvoj ključnih digitalnih trgov (kibernetika, oblaki, kvantno računalništvo, izobraževalna tehnologija, umetna inteligenca ter kulturni in ustvarjalni sektorji), da bi okrepili položaj Francije v strateških sektorjih prihodnosti; (ii) cilj druge pa podpora inovacijam podjetij v strateških sektorjih. Komponenta vključuje tudi naložbe v podporo vesoljskemu sektorju in financiranje vesoljskih raziskav ter naložbe v podporo zaposlovanju na področju raziskav in razvoja. Te naložbe dopolnjuje reforma (zakon o načrtovanju raziskav), katere cilj je okrepiti javno financiranje raziskav in razvoja, povečati privlačnost znanstvenih karier in povečati povezave med podjetji in univerzami.

Ta komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države, naslovljenih na Francijo, da je treba ekonomsko politiko v zvezi z naložbami osredotočiti na raziskave in inovacije (priporočilo št. 3 iz leta 2019) ali usmeriti naložbe v raziskave in inovacije (priporočilo št. 3 iz leta 2020).

F.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C6.R1: strukturni vidiki zakona o načrtovanju raziskav

Zakon o načrtovanju raziskav 24 je bil sprejet decembra 2020 in ima tri cilje: krepitev financiranja in organizacije raziskav; povečanje privlačnosti znanstvenih delovnih mest in poklicnih poti; ter krepitev interakcije raziskav z gospodarstvom in družbo. Za dosego teh ciljev se bo izvajanje zakona – kar bo zahtevalo sprejetje odlokov – osredotočilo na naslednja področja:

·Povečanje notranjih odhodkov uprav in podjetij za raziskave in razvoj na vsaj 3 % letnega BDP v primerjavi z 2,19 % v letu 2019. V primerjavi s prvotnim zakonom o financiranju se bo v obdobju 2021–2030 dodatno vložilo več kot 30 000 000 000 EUR v korist raziskovalnih organizacij, univerz in drugih raziskovalnih ustanov.

·Povečanje letnih sredstev nacionalne raziskovalne agencije v višini 1 000 000 EUR do leta 2027, da bi se stopnja uspešnosti razpisov za projekte povečala na 30 % v primerjavi s sedanjimi 16 %. Proračun za plačilo osebja na področju raziskav in visokošolskega izobraževanja je povečan: od leta 2021 do leta 2027 je predvidenih dodatnih 92 000 000 EUR letno.

·Krepitev povezave med znanostjo in gospodarstvom. Zakon o raziskovalnem načrtovanju bo javnim raziskovalcem olajšal ustanovitev podjetja, sodelovanje v poslovnem življenju ali združevanje raziskav z zasebno dejavnostjo s krajšim delovnim časom.

Naložba C6-I1: ohranjanje delovnih mest v zasebnih raziskavah in razvoju

Ta ukrep podpira zaposlovanje na področju raziskav in razvoja s krepitvijo sodelovanja med javnimi raziskovalnimi laboratoriji in zasebnimi podjetji ter s spodbujanjem podjetij k zaposlovanju mladih diplomantov-raziskovalcev ali k sodelovanju obstoječih raziskovalcev v doktorskem ali podoktorskem študiju. Slednji program raziskovalcem omogoča, da nadgradijo svoja znanja in spretnosti ter izboljšajo zaposljivost.

Do podpore bodo upravičene štiri posebne oblike sodelovanja:

·Podjetja, ki javnim raziskovalnim laboratorijem dodeljujejo osebje na področju raziskav in razvoja za obdobje 12–24 mesecev v okviru skupnega raziskovalnega projekta, pri čemer zadevni raziskovalec vsaj 80 % svojega časa porabi za projekt.

·Podjetja, ki zaposlenim na področju raziskav in razvoja omogočajo, da med svojo poklicno potjo začnejo doktorski študij za največ 36 mesecev, pri čemer so raziskovalci za polni delovni čas delajo na doktoratu in vsaj 50 % svojega delovnega časa preživijo v raziskovalnem laboratoriju.

·Mladi diplomanti z magisterijem, zaposleni v javni raziskovalni ustanovi, ki so dodeljeni podjetju za obdobje od 12 do 24 mesecev zaradi dela na skupnem raziskovalnem projektu, pri čemer raziskovalci delajo vsaj 80 % svojega časa v podjetju.

·Mladi doktorski diplomanti, zaposleni v javni raziskovalni ustanovi, ki začnejo podoktorski študij v industriji za obdobje od 12 do 24 mesecev, pri čemer raziskovalci vsaj 50 % svojega delovnega časa preživijo v podjetju.

Ukrep bo zajemal od 50 % do 80 % plače zadevnih raziskovalcev, odvisno od vrste sodelovanja, poleg tega pa zagotavljal fiksno subvencijo v višini 15 000 EUR na raziskovalca na leto. Podpora se uporablja za čas trajanja projektov sodelovanja in se nato ukine. Ukrep bo podpiral skupno 2 000 raziskovalcev, pri čemer bodo projekti upravičeni do podpore le, če obstaja načrt, da bodo zadevni raziskovalci ob koncu obdobja sodelovanja ostali ali postali v celoti zaposleni.

Naložba C6-I2: inovacije za odpornost naših poslovnih modelov

Cilj tega ukrepa je podpreti naložbe za razvoj ključnih digitalnih tehnologij v okviru volet dirigé četrtega Programme d’investissements d’avenir (PIA4).

Natančneje financiral bo projekte, ki spadajo v šest „strategij pospeševanja“, opisanih spodaj:

·Strategija za razvoj kvantnih tehnologij: na področju izračuna je cilj popoln prototip splošnega kvantnega računalnika prve generacije do leta 2024. Njegov namen je tudi obvladati kvantne tehnologije (vključno s pospeševalci, simulatorji in kvantnimi računalniki, poslovno programsko opremo za kvantno računalništvo, senzorji, komunikacijskimi sistemi), s ciljem podvojiti število francoskih specialistov z usposabljanjem 6600 zdravnikov, poveljnikov, inženirjev in tehnikov ter zagotoviti, da bo Francija sama zagotovila vire za razvoj kvantnih tehnologij. Cilj strategije je tudi obvladovanje kritičnih industrijskih zmogljivosti na področju kvantnih tehnologij, zlasti z vlaganjem v kriogeniko in laserje za kvantne tehnologije. Njen cilj je tudi popolna industrijska proizvodna veriga za Silicon 28, zlasti da se omogoči morebitna proizvodnja kubitov.

·Strategija za kibernetsko varnost: Cilj strategije je pospešiti inovacije, da bi Francija obvladala ključne tehnologije v ključnih aplikacijah (kot so industrija, zdravstvo in mobilnost), ter okrepiti zmogljivosti kibernetske varnosti v industriji in družbi. Cilj je sektorju omogočiti, da poveča svoj promet, podvojiti število delovnih mest v sektorju in pomagati pri ustanavljanju vodilnih svetovnih podjetij v tem sektorju.

·Izobraževanje in digitalna strategija: Strategija zajema digitalno preobrazbo izobraževanja, od vrtca do univerze, da bi obravnavali učinkovitost izobraževalnega sistema, podprli EdTech 25 in podprli vodilno vlogo Francije v tem sektorju. Namenjen je usposabljanju učiteljev o inovativnih pedagoških praksah in podpori obstoječim podjetjem pri zbiranju sredstev.

·Strategija za kulturno in ustvarjalno industrijo: Cilj strategije je razviti produkcijo digitalnih vsebin. Naložbe bodo podpirale tehnološke inovacije, digitalno ustvarjanje in razširjanje v sektorju. Cilji so podvojiti sedanji ritem prehoda z MSP na podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo za kulturna podjetja, povečati promet od izvoza in do leta 2025 vzpostaviti kulturna vozlišča za zagotavljanje virov za pilotna področja.

·Strategija za 5G in prihodnjo telekomunikacijsko tehnologijo: Cilj te strategije je razviti rešitve v zvezi s telekomunikacijskimi omrežji in doseči nadzor teh rešitev od konca do konca s podporo za oskrbo, raziskave in razvoj ter usposabljanje, hkrati pa razviti uporabo 5G v korist regij in industrije. Cilj strategije 5G je razvoj uporabe 5G v najsodobnejših industrijskih sektorjih in podpora uvajanju pametnih regij. Namenjen je tudi naložbam v raziskave in razvoj, ki presegajo 5G in 6G (prihodnje omrežne tehnologije, heterogena povezljivost povezanih objektov, energijska učinkovitost omrežij itd.). Namenjen je tudi odzivanju na potrebe po znanjih in spretnostih pri oblikovanju in uvajanju prihodnjih omrežij.

·Strategija za pospeševanje oblaka: cilj strategije je ustvariti konkurenčne rešitve za računalništvo v oblaku v tehnoloških segmentih (infrastruktura, platforme in programska oprema), da bi podprli vodilno vlogo Francije in Evrope pri tej ključni tehnologiji, tudi z izvajanjem pomembnega projekta skupnega interesa za naslednjo generacijo in vrhunsko računalniško infrastrukturo in storitve, pri koordinaciji katerega sodeluje Francija. Pričakovani učinki so razvoj zanesljivega računalništva v oblaku, katerega cilj je zmanjšanje ogljičnega odtisa in gradnja podatkovno vodenega gospodarstva.

Po objavi strategij se bodo objavili razpisi za prijavo interesa in razpisi za zbiranje predlogov, prilagojeni posebnim potrebam vsake strategije. Projekti (ki jih običajno izvajajo podjetja ali raziskovalni subjekti) bodo nato izbrani s konkurenčnimi postopki. Odobritve bodo prevzete, ko bodo objavljeni razpisi za projekte in izbrani projekti.

Referenčni okvir za prihodnje razpise za projekte kot merilo za upravičenost bo vključeval okoljsko nevtralnost vlog za financirano rešitev na način, ki zagotavlja, da je ukrep skladen z načelom „da se ne škoduje bistveno“ iz Uredbe (EU) 2021/241. To bo dopolnjevalo dejstvo, da so okoljska merila, kadar je to ustrezno, del meril za izbor projektov in da morajo upravljavci pripraviti kritično analizo svojih predlogov na podlagi notranjega in zunanjega strokovnega znanja; da je zeleni prehod po zakonu naveden kot eden od ciljev PIA in da morajo vodstveni organi PIA zagotoviti uporabo teh ciljev, ki se spremlja z namenskim kazalnikom. To bo vodilo do izključitve (i) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo v nadaljnjem proizvodnem procesu 26 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 27 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 28 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 29 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju.

Naložba C6-I3: podpora inovativnim podjetjem

Cilj tega ukrepa je financiranje naložb v raziskave in razvoj za inovativna podjetja v okviru volet structurel četrtega Programme d’investissements d’avenir (PIA4). Namenjen je inovativnim podjetjem, ki sama ali prek programov sodelovanja potrebujejo dostop do finančnih sredstev za kritje tveganja, povezanega z njihovimi projekti na področju raziskav in razvoja. Vključuje:

·Pomoč za inovacije Bpifrance: ta pomoč je namenjena MSP in zagonskim podjetjem (vključno s tehnološko intenzivnimi zagonskimi podjetji, znanimi kot globoke tehnologije), da se jim omogoči financiranje študij izvedljivosti, industrijskih raziskav in/ali eksperimentalnega razvoja z namenom razvoja inovativnih proizvodov, postopkov ali storitev s konkretnimi priložnostmi za industrializacijo in komercializacijo.

·Natečaji za inovacije za zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja: ta pomoč spremlja ustanavljanje in rast inovativnih tehnoloških podjetij s pomočjo za usmerjanje mladih raziskovalcev k ustanavljanju podjetij, za izkoriščanje rezultatov javnih raziskav ter za financiranje zagonskih podjetij in inovacijskih projektov MSP z velikim potencialom. Zmagovalci natečajev za inovacije prihajajo iz več sektorjev: digitalna, zdravstvena, prometna in trajnostna mobilnost, energija iz obnovljivih virov itd.

·Podpora za strukturirane projekte na področju raziskav in razvoja: Ta pomoč spremlja skupne projekte, ki vključujejo velika podjetja z MSP in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo (ETI 30 ), s spodbudo za sodelovanje z raziskovalnimi laboratoriji pri projektih, ki izhajajo iz Comités stratégiques de filière. Ti projekti združujejo konzorcij najmanj dveh podjetij, da bi ustvarili sinergije in spodbudili prenos znanja ter okrepili globino in tehnološko intenzivnost novih inovativnih proizvodov ali storitev.

Referenčni okvir za prihodnje razpise za projekte kot merilo za upravičenost bo vključeval okoljsko nevtralnost vlog za financirano rešitev na način, ki zagotavlja, da je ukrep skladen z načelom „da se ne škoduje bistveno“ iz Uredbe (EU) 2021/241. To bo dopolnjevalo dejstvo, da so okoljska merila, kadar je to ustrezno, del meril za izbor projektov in da morajo upravljavci pripraviti kritično analizo svojih predlogov na podlagi notranjega in zunanjega strokovnega znanja; da je zeleni prehod po zakonu naveden kot eden od ciljev PIA in da morajo vodstveni organi PIA zagotoviti uporabo teh ciljev, ki se spremlja z namenskim kazalnikom. To bo vodilo do izključitve (i) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo v nadaljnjem proizvodnem procesu 31 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 32 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 33 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 34 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju.

Naložba C6-I4: Vesolje

Ukrep podpira tri različne ukrepe:

·Ad hoc prispevek Evropski vesoljski agenciji (ESA) v višini 165 000 000 EUR za odziv na pozive za financiranje, ki jih je ESA objavila za financiranje vesoljskih programov, kot so znanstvene misije, razvoj satelitskih programov ali financiranje programa Ariane 6, program za razvoj raketnega sistema, ki ga upravlja Evropska vesoljska agencija (ESA). Ti programi temeljijo na prostovoljnih prispevkih držav članic („neobvezni program“). Avtonomni dostop do vesolja je ključnega pomena za omogočanje evropskih znanstvenih in raziskovalnih misij ter izvajanje vesoljskih programov EU, kot sta Galileo in Copernicus.

·Projekti na področju raziskav in razvoja na naslednje načine: (i) javna naročila, omejena na raziskave na področju strateških tehnologij, opredeljenih z nacionalnim centrom za vesoljske študije (CNES) za civilno in dvojno uporabo; (ii); poziva k projektom na področjih, pomembnih za vesoljski sektor, kot so optična komunikacija, prilagodljivi telekomunikacijski sistemi in satelitski telekomunikacijski terminali; (iii) razpis za projekte v podporo ključnim tehnologijam na področju nanosatelitov; (iv) nacionalni natečaj za vesoljske aplikacije („Vesolje 2021“) se je uporabljal za izbiro projektov raziskav in razvoja za inovativne in obetavne vesoljske aplikacije, ki jih izvajajo zagonska podjetja ali MSP.

·Projekti v kraju Vernon, na katerem bo ESA izvedla prve preskuse za razvoj nizkocenovnega raketnega motorja „Prometheus“, ki ga je mogoče ponovno uporabiti. Ukrep podpira posodobitev testnega obrata za raketne motorje v Vernonu in vzpostavitev 10-hektarskega parka sončnih panelov, ki bo proizvajal količino električne energije, ki je potrebna za proizvodnjo potrebne količine vodika v obratu z elektrolizo. Nazadnje, ta ukrep podpira projekt, s katerim se vodik, proizveden na kraju samem kot stranski proizvod industrijskih procesov („hydrogène fatal“) ponovno uporabi v gorivni celici.

F.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
6–1	C6.R1 Zakon o načrtovanju raziskav	cilj	Loi n° 2020-1674 du 24 décembre 2020 – začetek veljavnosti odlokov		Delež odlokov	0 %	60 %	Q4	2023	Vsaj 60 % odlokov je začelo veljati.
6–2	C6.R1 Zakon o načrtovanju raziskav	cilj	Loi n° 2020-1674 du 24 décembre 2020 – zaposlitve z možnostjo stalne profesure		oseba	0	100	Q4	2022	Število zaposlitev z možnostjo stalne profesure (kumulativno za obdobje 2021–2022).
6–3	C6.R1 Zakon o načrtovanju raziskav	cilj	Loi n° 2020-1674 du 24 décembre 2020 – povečanje javnih sredstev za raziskave		Znesek	12,9 milijarde EUR	14,7 milijarde EUR	Q3	2025	Povečanje javnih sredstev za raziskave v primerjavi z letom 2020, kot je razvidno iz poročila DGRI.
6–4	C6.I1 Ohranjanje zaposlovanja na področju raziskav in razvoja	cilj	Število osebja na področju raziskav in razvoja, upravičenega do ukrepa		oseba	0	2000	Q4	2022	Skupno število osebja na področju raziskav in razvoja, ki je upravičeno do štirih ukrepov za podporo zaposlovanju na področju raziskav in razvoja.
6–5	C6.I2 PIA – ključne digitalne tehnologije	cilj	Število potrjenih strategij		število	0	6	Q4	2021	Vseh šest strategij (kvantne tehnologije, kibernetska varnost, digitalno izobraževanje, kulturne in ustvarjalne panoge, 5G, računalništvo v oblaku) je bilo potrjenih in objavljenih na spletišču „Secrétariat Général pour l’Investissement“ (SGPI).
6–6	C6.I2 PIA – ključne digitalne tehnologije	mejnik	Objava razpisa za zbiranje predlogov ali interesa	Objava na spletišču „Secrétariat Général pour l’Investissement“ (SGPI)				Q4	2023	Vsi razpisi za zbiranje predlogov ali interesa v okviru tega ukrepa za strategije, sprejete v okviru cilja 6–5, z razpisnimi pogoji, vključno z merili za upravičenost, da se zagotovi okoljska nevtralnost uporabe financirane rešitve.
6–7	C6.I2 PIA – ključne digitalne tehnologije	mejnik	Oddaja naročil – izvedbeni sklep predsednika vlade	Poročilo „Secrétariat Général pour l’Investissement“ (SGPI)				Q4	2024	Izvedbeni sklep predsednika vlade po zaključku razpisov za zbiranje predlogov/razpisov za prijavo interesa, objavljenih v okviru mejnika 6–6; omogočanje sklepanja pogodb z upravičenci prek sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev ali drugih pogodb za dodelitev sredstev.
6–8	C6.I3 PIA – inovativna podjetja	mejnik	Objava razpisa za zbiranje predlogov ali interesa	Objava na spletišču „Secrétariat Général pour l’Investissement“ (SGPI)				Q4	2022	Vsi razpisi za zbiranje predlogov ali interesa v okviru tega ukrepa, objavljeni za strategije pomoči za inovacije Bpifrance, natečaji za inovacije za zagonska podjetja in MSP ter projekti na področju raziskav in razvoja z obsegom pristojnosti, vključno z merilom za upravičenost, da se zagotovi okoljska nevtralnost uporabe financirane rešitve.
6–9	C6.I3 PIA – inovativna podjetja	mejnik	Oddaja naročil – izvedbeni sklep predsednika vlade	Poročilo „Secrétariat Général pour l’Investissement“ (SGPI)				Q4	2024	Izvedbeni sklep predsednika vlade po zaključku razpisov za zbiranje predlogov/razpisov za prijavo interesa, objavljenih v okviru mejnika 6-8; omogočanje podpisa pogodb z upravičenci z dodelitvijo pomoči.
6–10	C6.I4 Vesolje	cilj	Oddaja naročil upravičencem		Zneski (v milijonih EUR)	0	200	Q1	2022	200 000 000 EUR, za katere so bile sklenjene pogodbe z upravičenci (i) razpisov za projekte na področjih, pomembnih za vesoljski sektor, in nacionalne konkurence za vesoljske aplikacije („Vesolje 2021“); in (ii) projekti v kraju Vernon (pridobivanje vodika, park sončnih panelov, posodobitev testnega obrata za raketne motorje).
6–11	C6.I4 Vesolje	cilj	število upravičencev		število	0	80	Q1	2022	Število upravičencev razpisov za projekte na področjih, pomembnih za vesoljski sektor in nacionalno konkurenco za vesoljske aplikacije („Space Tour 2021“).
6–12	C6.I4 Vesolje	mejnik	Naložbe v Ariane 6	Spremljanje napredka Evropske vesoljske agencije s strani Nacionalnega centra za vesoljske študije (CNES)				Q4	2024	Uresničitev programa Ariane 6

G. KOMPONENTA 7: Digitalizacija države, ozemelj, podjetij, kulture

Ta del francoskega načrta za okrevanje in odpornost zadeva naložbe in reforme na področju digitalizacije države, ozemelj, MSP, podpore kulturnemu sektorju ter reform na področju upravne poenostavitve in javnih financ.

Digitalizacija, zlasti podjetij, je ključna za povečanje produktivnosti v Franciji, kot je poudaril nacionalni odbor za produktivnost.

Namen digitalizacije države ni le povečati učinkovitost javne uprave s tehnološkimi posodobitvami, temveč tudi prispevati k večji vključenosti v dopolnjevanje z reformami komponente, namenjene poenostavitvi in decentralizaciji (zakon 4D).

Cilj podpornih ukrepov za kulturne sektorje je ponovna vzpostavitev močno prizadetega sektorja s ciljno usmerjenimi naložbami v prenovo, dediščino, zaposlovanje na področju umetnosti in modernizacijo sektorjev usposabljanja, kinematografije, tiska in knjig, s poudarkom na podnebnem prehodu in mladih.

In končno, obe reformi javnih financ prispevata k odzivu na priporočili za državo št. 1.2 iz leta 2019 in 1.1 iz leta 2020 o upravljanju javnega dolga in odhodkov, zlasti z dolgoročnimi prizadevanji za vzdržnost javnih financ po krizi zaradi COVID-19.

Naložbe v digitalizacijo prispevajo k priporočilom za posamezne države v zvezi z digitalno infrastrukturo št. 3.3 iz leta 2019 in št. 3.4 ter 3.7 iz leta 2020. Reforme poenostavitve obravnavajo dele priporočil za posamezne države za poslovno okolje št. 4.1 in 4.2 iz leta 2020. Naložbe v kulturo prispevajo k vnaprejšnjemu financiranju javnih naložb z obnovitvenimi deli na področju dediščine (priporočilo št. 3.2 iz leta 2020) in blažijo učinek krize na zaposlovanje (priporočilo št. 2.1 iz leta 2020). Reforme javnih financ obravnavajo dele priporočil za posamezne države za leto št. 1.3 iz leta 2019 (prihranki in učinkovitost pri odhodkih) in št. 1.1 iz leta 2020 (fiskalne politike, namenjene doseganju preudarnega srednjeročnega fiskalnega položaja in zagotavljanju vzdržnosti dolga).

G.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (C7.R1): Zakon o diferenciaciji, decentralizaciji, dekoncentraciji in različnih ukrepih za poenostavitev lokalnih javnih ukrepov (4D)

Ukrep bo omogočil večjo učinkovitost in prilagodljivost lokalne javne službe v skladu z lokalnimi posebnostmi.

Zakon o „diferenciaciji, decentralizaciji, dekoncentraciji in odpravi kompleksnosti“ (zakon 4D) bo vseboval številne določbe na področju stanovanj, prometa, ekološkega prehoda, zdravja in solidarnosti. Prizadeval si bo za štiri cilje: (1) decentralizacija: povečati razumljivost in učinkovitost javnih ukrepov z dokončanjem prenosa nekaterih sklopov pristojnosti na lokalne organe; (2) spodbujanje diferenciacije: zagotoviti, da se lahko vsako ozemlje odzove na svoje posebnosti z uporabo ustreznih orodij in virov; (3) okrepitev dekoncentracije: približati državo na tem področju in bolje prilagoditi odločanje lokalnim razmeram; (4) odpravljanje kompleksnosti: poenostaviti izvajanje prejšnjih ciljev.

Do 30. junija 2025 se bo opravila ocena določb, ki so bile namenjene spodbujanju javnih ukrepov v skladu s štirimi načeli, določenimi z zakonom (decentralizacija, diferenciacija, dekoncentracija in odpravljanje kompleksnosti).

Reforma 2 (C7.R2): sistemski zakon o poenostavitvi poskusov, izvedenih na podlagi četrtega odstavka 72. člena Ustave

Ukrep bo zagotavljal pravico do diferenciacije, tako da bo lokalnim organom dal možnost, da najprej v poskusnem okviru in nato pod določenimi pogoji trajno uporabijo pravila v zvezi z izvajanjem njihovih različnih pooblastil, da se upoštevajo njihove posebnosti.

Sistemski zakon bo določal, da se lahko lokalni organi z enostavnim posvetovanjem odločijo za sodelovanje v poskusu, ne da bi jim bilo za to potrebno dovoljenje z odlokom. Racionaliziral bo postopke, ki urejajo začetek veljavnosti odločitev, ki sprejetih v okviru poskusov, in pogoje za izvajanje nadzora zakonitosti teh odločitev. Poskusni ukrepi se lahko ohranijo v vseh ali nekaterih lokalnih organih, ki so sodelovali v poskusu, in se razširijo na druge. Standardi, ki urejajo izvajanje krajevne pristojnosti, ki so predmet poskusa, se lahko ob koncu poskusa spremenijo.

Do 30. junija 2025 se bo opravila ocena prvih poskusov, izvedenih na podlagi naslednjih kazalnikov. V oceni se bodo upoštevali vsaj naslednji dejavniki: število skupnosti, ki sodelujejo v posameznem poskusu, število dni, potrebnih za objavo posvetovanj, v katerih skupnosti sodelujejo pri poskusih, v Uradnem listu, rok za začetek veljavnosti dejanj odstopanja, ki so jih sprejele poskusne skupnosti za vsak poskus.

Reforma 3 (C7.R3): preoblikovanje javne uprave

Preoblikovanje javne službe je namenjeno odzivanju na več izzivov: povečanje reprezentativnosti javne službe v družbi, prispevanje k poklicnemu vključevanju mladih in nizko usposobljenih ljudi, inovacije v delavskih organizacijah, vrednotenje dosežkov, kompetenc, predanosti, zagotavljanje enakosti med ženskami in moškimi ter boj proti vsem oblikam diskriminacije. Ta politika temelji na izvajanju zakona o preoblikovanju javne uprave z dne 6. avgusta 2019.

Ukrep bo zajemal izvajanje dveh akcijskih načrtov.

Akcijski načrt za profesionalizacijo javne službe temelji na 8 ukrepih: (1) razvoj blagovne znamke državnega delodajalca, (2) organizacija postopkov zaposlovanja, (3) profesionalizacija in usposabljanje akterjev, (4) izboljšanje vključevanja novincev, (5) prenova spletišča „Place de ľemploi public“, (6) pridobivanje, (7) oblikovanje baze talentov in (8) strateško upravljanje zaposlovanja.

Akcijski načrt za enake možnosti temelji na treh stebrih: (1) prepoznavanje in podpiranje mladih talentov po vsej državi za uspeh; (2) nov natečaj za dostop do javnih uslužbencev; (3) razviti poklicno pot brez diskriminacije.

Ukrepi, predvideni v teh dveh akcijskih načrtih, se bodo izvedli do 31. marca 2022.

Reforma 4 (C7.R4): Upravljanje javnih financ

Cilj te reforme upravljanja javnih financ je vzpostaviti strategijo za srednjeročno in dolgoročno konsolidacijo javnih financ. Ta strategija temelji na priporočilih „Commission sur l’Avenir des Finances Publiques“ (poročilo z dne 18. marca 2021). Nekatera od teh priporočil se bodo izvedla s pravočasnim začetkom veljavnosti sistemskega zakona, ki se bo uporabljal za proračun za leto 2023 in naslednji zakon o načrtovanju javnih financ. Sistemski zakon bo razširil pristojnosti Visokega sveta za javne finance in določil večletno izdatkovno pravilo za javnofinančne odhodke. Ta pravila o odhodkih bodo zagotavljala skladnost med letnimi proračunskimi izkazi in večletnimi cilji. Izvajanje tega novega okvira upravljanja in večletne usmeritve za javne finance, ki omogočajo stabilizacijo in nato zmanjšanje deleža dolga, se bodo določili v novem zakonu o načrtovanju javnih financ za leto 2023. Vlada bo vzpostavila tudi strategijo ločevanja dolga, nastalega zaradi spopadanja s COVID-19, da bi dodelila posebna sredstva za njegovo odplačilo.

Reforma 5 (C7.R5): Ocena kakovosti javnih izdatkov

Ta ukrep dopolnjuje reformo upravljanja javnih financ in je namenjen oceni javne porabe, ki se bo izvedla po krizi, da bi opredelili najučinkovitejše odhodke, ki spodbujajo rast, socialno vključenost ter ekološki in digitalni prehod. Pričakuje se, da bo javna poraba usmerjena v tiste, ki spodbujajo to vrsto rasti in hkrati zmanjšujejo tiste, ki so neučinkoviti ali odvečni glede na druge vire financiranja. Zato je bistvenega pomena, da se natančno oceni učinek javne porabe glede na cilje javne politike, ki jim služi, ter da se poskuša doseči učinkovitost pri doseganju tega cilja v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju.

Ukrep bo vključeval pregled rezultatov reform v zvezi z učinkovitostjo javnih ukrepov v predsedniškem obdobju, objavo revizijskega poročila računskega sodišča o javnih financah in vključitev ocene javnih odhodkov v prihodnjo proračunsko zakonodajo.

Revizijsko poročilo o javnih financah, ki ga bo objavi računsko sodišče, bo tudi prispevek k opredelitvi strategije za postopen izhod iz mehanizmov podpore, vzpostavljenih od marca 2020 za odziv na gospodarske posledice zdravstvene krize.

Ocene učinka na javne odhodke se bodo okrepile v povezavi z začetkom veljavnosti novega zakona o načrtovanju javnih financ od 1. januarja 2023, ko bo zdravstvena kriza minila. Osnovna krivulja odhodkov se bo nato podrobno opredelila v naslednjih letnih finančnih zakonih.

Ocenjevanje kakovosti javne porabe se bo izvajalo redno z jasnim obsegom in časovnim razporedom, ukrepi, sprejeti za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti javne porabe, pa se bodo ocenjevali vsako leto.

Naložba 1 (C7.I1): Digitalizacija podjetij

Za posodobitev podjetij se bosta izvajala dva podukrepa.

Prvi podukrep bo nadaljevanje obstoječe pobude „France Num“ in bo podpiral podjetja pri njihovi digitalni preobrazbi za digitalni razvoj njihovega poslovanja. Pobuda „France Num“ bo ponujala več shem podpore: 17 500 digitalnih diagnoz in do 5 000 spremljajočih se gospodarskih zbornic (CCI) in obrtnih zbornic (CMA); Izvedlo se bo 150 000 usposabljanj ter produkcija in oddajanje televizijskih programov za širšo javnost, da se poveča ozaveščenost mikropodjetij, ki še niso digitalno opremljena.

Drugi podukrep bo podpiral naložbe v industrijska MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo z nadgradnjo in podpiranjem njihove srednjeročne/dolgoročne strategije digitalizacije s sprejetjem novih tehnologij. Pomoč bo v obliki subvencije za nakup nepremičnine, ki bo registrirana kot osnovno opredmeteno sredstvo in dodeljena industrijski dejavnosti v vnaprej določenih upravičenih kategorijah: robotska oprema, aditivna proizvodnja, virtualna ali razširjena resničnost, programska oprema za oblikovanje, integrirani stroji za visokozmogljivostno računalništvo, numerično krmiljeni proizvodni stroji ter programska oprema ali oprema, za uporabo katerih je potrebna umetna inteligenca.

Naložba 2 (C7.I2): Digitalna nadgradnja države in ozemelj

S to naložbo se bodo opredelili inovativni digitalni pristopi, ki omogočajo izboljšanje učinkovitosti javnih ukrepov in kakovosti delovnega okolja javnih uslužbencev, vključno z e-mobilnostjo.

V ta namen se bo s skladom „Public Agent Digital Backpack“ za projekte posodobilo delovne postaje državnih uradnikov, „sklad za inovacije in digitalno preobrazbo“ pa bo podpiral digitalne pobude z velikim učinkom v državi in lokalnih organih, in hkrati digitalni sektor.

Da bi državnim uslužbencem zagotovili učinkovitejše, bolj kolaborativno in bolj mobilno digitalno delovno okolje, bodo financirani projekti spadali pod pet tem: večjo učinkovitost omrežij za prenos podatkov; razvoj združene digitalne identifikacije državnih uradnikov; varnih rešitev za oddaljeni dostop do digitalnih orodij; enotnih komunikacijskih rešitev na medresorski ravni; ter podporo vodstvenim delavcem in ekipam za pridobivanje digitalnih delovnih metod.

Da bi spodbudili digitalne inovacije in pospešili digitalno preobrazbo države, bodo financirani projekti spadali pod osem tem: kakovostna dematerializacija upravnih postopkov, ki jih državljani in podjetja najpogosteje uporabljajo; nove lokalne digitalne javne politike; razvoj najboljših digitalnih praks, ki se pojavljajo v lokalnih državnih službah; profesionalizacija javnih digitalnih sektorjev; razvoj uporabe podatkov v službi javnih ukrepov; preučevanje in preskušanje uporabe nastajajočih digitalnih tehnologij in pristopov; digitalna preobrazba lokalnih organov; podpora strukturiranju projektov, pri katerih se mobilizira več vzvodov za preobrazbo.

Naložba 3 (C7.I3): Kibernetska varnost državnih storitev

Naložbe bodo podpirale krepitev zmogljivosti na področju kibernetske varnosti za javne storitve; spodbujajo razvoj konkurenčne in inovativne ponudbe kibernetske varnosti v korist gospodarstva in družbe ter okrepijo sposobnost preprečevanja kibernetskih napadov in odzivanja nanje.

Izvedli se bodo zlasti naslednji projekti:

·ustanovitev skupin za odzivanje na incidente na ozemljih;

·uvedbo diagnostičnih in varnostnih paketov za upravičence,

·nakup varnostnih proizvodov v korist države in javnih služb;

·povečanje nacionalnih zmogljivosti za odkrivanje kibernetskih napadov.

Naložba 4 (C7.I4): Digitalna nadgradnja države: digitalna identiteta

Izvedla se bosta dva podukrepa: digitalna nacionalna osebna izkaznica in razvoj sistema digitalne identifikacije z državnim jamstvom. Ta dva ukrepa bosta prispevala tudi k izboljšanju varnosti in interoperabilnosti.

Da bi podprli uvedbo novih osebnih izkaznic, ne da bi pri tem ovirali storitve za uporabnike, se bodo sistemi, oprema in povezana informacijska omrežja prilagodili. Nadgradilo se bo zlasti te sisteme: Aplikacijo Titres électroniques sécurisés (in naknadno nadgradnjo kibernetske varnosti), uvedbo naprav za zbiranje prstnih odtisov in uporabniški portal nacionalne agencije za varne naslove (Agence nationale des titres sécurisés), da se uporabnikom omogoči dostop do njihovih postopkov.

Razvoj sistema digitalne identifikacije z državnim jamstvom bo nadomestil prakso uporabniškega imena/gesla z varnejšim sistemom digitalne identifikacije. Razvoj novega sistema bo potekal v evropskem okviru digitalne interoperabilnosti (uredba eIDAS). Rešitev bo omogočila razvoj novih občutljivih javnih in zasebnih uporab ter boj proti spletnim goljufijam in kraji identitete.

Naložba 5 (C7.I5): Oprema in infrastruktura Ministrstva za notranje zadeve

Ukrep bo razvil aplikacije ministrstva za notranje zadeve in zagotavljal njihovo odpornost. Projekti, ki so prejeli podporo, zadevajo zlasti več tehničnih infrastruktur:

·Državna medministrska mreža: postopno opuščanje telefonskega omrežja Rimbaud in podvojitev obstoječih omrežnih povezav;

·Baza ozemeljske uprave države: izgradnja baze in nove organizacije za usklajevanje mreže medresorskih storitev informacijskih in komunikacijskih sistemov med ministrstvi;

·Načrt policijske prefekture za zaščito videoposnetkov: razvoj in zagotavljanje novih skladiščnih in omrežnih zmogljivosti za video-varnostni sistem na sedežu pariške policije, zlasti v zvezi z olimpijskimi igrami leta 2024;

·Varnost omrežij: krepitev digitalne varnosti ministrstva (kibernetska obramba);

·Odpornost podatkovnih centrov: infrastrukturna dela za zagotavljanje energetske odpornosti podatkovnih centrov ministrstva;

·Sistem opozarjanja in obveščanja prebivalstva: razviti sistem opozarjanja in obveščanja prebivalstva, zlasti z namenom izvajanja novega sistema FR-Alert (glej tudi ukrep „aplikacije ministrstva za notranje zadeve“).

Naložba 6 (C7.I6): Aplikacije ministrstva za notranje zadeve

S tem ukrepom se bodo razvile nove ali nadgradile obstoječe digitalne aplikacije za ministrstvo za notranje zadeve:

·SI Elections: aplikacija bo prenovila računalniški sistem, zasnovan za volitve, tako da bo povečala splošno trdnost sistema in se povezala zlasti z drugimi aplikacijami, kot je nacionalni imenik izvoljenih funkcionarjev.

·Spletna pritožba: aplikacija bo uporabniku v nekaterih primerih omogočala, da omeji svoje gibanje in vloži pritožbo neposredno prek spleta. Projekt bo zagotavljal prvo fazo spletne podpore uporabniku/žrtvi, za katerega je potovanje morda sprva težavno.

·FR-Alert: z aplikacijo se bo izvajala Direktiva 2018/1972 o vzpostavitvi sistema opozarjanja prek mobilnega telefona pred 30. junijem 2022. Ta aplikacija bo uporabniku pošiljala takojšnja opozorila.

·Marcus 112: Projekt Marcus 112 bo uvedel ukrepe in poskuse, potrebne za racionalizacijo več telefonskih številk za klic v sili, ki trenutno obstajajo v Franciji;

·Sistem registracije vozil (SIV): ta aplikacija bo prenovila sistem registracije vozil, tako da bo optimizirala uporabniško izkušnjo in izboljšala učinkovitost;

·LOG MI: ta aplikacija bo zagotavljala centralizirani logistični sistem, ki bo skupen vsem akterjem ministrstva za notranje zadeve.

·Priprava projekta IT za prihodnost: ta aplikacija bo olajšala izvajanje preiskav z novimi digitalnimi sredstvi in krepila mobilnost agentov na terenu.

Naložba 7 (C7.I7): Mobilnost in delo na daljavo na Ministrstvu za notranje zadeve

Ta naložba bo podpirala vrsto ukrepov, namenjenih spodbujanju razvoja mobilnosti in dela na daljavo v okviru ministrstva za notranje zadeve. Izvedeni bodo trije ukrepi:

·Izboljšanje digitalnega okolja in razvoj dela na daljavo: spodbujanje razvoja sodelovalnih delovnih rešitev, nakup delovnih postaj na daljavo in uvedba sistemov, ki uradnikom omogočajo delo na daljavo.

·Radijsko omrežje prihodnosti: razvoj dolgoročnega razvojnega omrežja za javne in zasebne varnostne akterje (kot so državna policija, gasilci, urgentne sile in občinska policija). Zagotavljalo bo učinkovita in odporna komunikacijska sredstva, ki omogočajo prilagojen odziv na potrebe kazenskega pregona in odzivanja na krize.

·Postaje NEO: povečati opremo policije s 40 000 varnimi mobilnimi terminali. Terminali in spremljajoči aplikacijski sistem uradnikom organov kazenskega pregona omogočajo, da med službenim potovanjem na terenu izvajajo ukrepe, ki so jih prej izvajali v poklicnih uradih. Tako omejujejo potovanja tako za agencijo kot za uporabnika ter zagotavljajo večjo splošno učinkovitost.

Naložba 8 (C7.I8): Upravna kontinuiteta: digitalna nadgradnja upravljanja izobraževalnega sistema

S temi naložbami se bo pospešila digitalna preobrazba ministrstva za izobraževanje, mladino in šport, in sicer z razvojem njegovih informacijskih sistemov, ki se bodo bolj opirali na podatke, da bodo učinkovitejši, dostopnejši in varnejši. Ta naložba bo tudi okrepila dematerializacijo postopkov in storitev za uporabnike.

Izvedenih bo pet ukrepov:

·Posodobitev orodij informacijske tehnologije za izobraževanje na prvi stopnji: vzpostavitev informacijskih sistemov za izmenjavo podatkov z lokalnimi skupnostmi in poenostavitev postopkov upravljanja.

·Poenostavitev pilotnih in upravljavskih informacijskih sistemov za drugo stopnjo šolanja

·Razvoj izmenjave podatkov s partnerskimi ministrstvi: na primer pri ministrstvu za finance za upravljanje štipendij za visokošolsko izobraževanje.

·Posplošitev orodij in storitev, ki omogočajo delo na daljavo v varnem okolju za upravne uslužbence, vodstveno in inšpekcijsko osebje, zlasti s prilagoditvijo infrastrukture in namenskih varnih aplikacij.

·Nadgradnja infrastrukture in orodij za izmenjavo podatkov in digitalnih storitev med celotnim šolanjem učencev (na primer z lokalnimi skupnostmi, starši in visokošolskim izobraževanjem), da se vzpostavijo nove organizacije dela, spodbuja učinkovitost akterjev in kakovost življenja na delovnem mestu ter poenostavijo postopki za uporabo in upoštevajo izkušnje uporabnikov.

Naložba 9 (C7.I9): Kontinuiteta izobraževanja: digitalna preobrazba šole

Ta naložba bo podpirala namestitev mobilne digitalne opreme v učilnicah, kar je predpogoj za razvoj hibridnega izobraževanja. Podpirala bo tudi naložbe v videoprojektorje, skupno mobilno opremo, opremo, specifično za osnovno šolo, ter omrežje, ki omogoča poučevanje na kraju samem in na daljavo s posojanjem gradiva učencem. Prav tako bo financirala storitve in vire za izobraževanje prve stopnje ter opremo, ki omogoča hibridno poučevanje v srednji šoli. Ukrep se bo izvajal s konkurenčnimi javnimi razpisi.

Učitelji bodo usposobljeni za obvladovanje novih digitalnih orodij in storitev ter novega digitalnega okolja.

Naložba 10 (C7.I10): digitalizacija javnih storitev: razvoj dostopa do visokošolskega izobraževanja po vsej državi zahvaljujoč digitalnim

Z naložbo se bosta financirali uvedba dematerializiranih modulov tečajev v visokošolskem izobraževanju ter namestitev potrebne digitalne infrastrukture. Razvoj tečajev učenja na daljavo in ustrezne infrastrukture bo omogočal prilagoditev trenutnemu zdravstvenemu stanju, tako da bo preprečeval prenatrpanost predavanj in predavalnic. Prav tako bo utrl pot dolgoročni strategiji dostopnosti visokošolskega izobraževanja, katere cilj je doseči širšo javnost na celotnem nacionalnem ozemlju, pa tudi v tujini. Poleg tega bo omogočal, da se predlaga bolj raznolika in celovita ponudba usposabljanja, ki ustreza omejitvam nekaterih študentov, ki morajo uskladiti svoj študij s poklicno dejavnostjo.

Naložbe bodo podpirale projekte za:

·oblikovanje digitalnih in dostopnih spletnih modulov v visokošolskih ustanovah

·digitalno usposabljanje učiteljev in raziskovalcev z univerz

·razvoj nacionalnih platform (virtualni razred, spletni seminar, izpiti na daljavo, sistem upravljanja učenja), ki bodo sčasoma ponujale vse module dodiplomskega in magistrskega študija.

·razpis za projekte, namenjene digitalnim storitvam, s poudarkom na uporabniški izkušnji učencev.

Naložba 11 (C7.I11): podpora za kulturne sektorje in obnovo kulturne dediščine

Naložbe bodo podpirale obnovo kulturne dediščine, spodbujale uprizoritvene umetnosti, utrdile glavne francoske kulturne gospodarske sektorje ter vzpostavile strategijo za kulturno in ustvarjalno industrijo.

Naložba bo podprla tri podukrepe: naložbe v kulturno dediščino za obnovo zgodovinskih spomenikov, da se zagotovi njihova trajna sposobnost preživetja in tako prispeva k spodbujanju lokalnih turističnih ekosistemov; naložbe v zaposlovanje in posodobitev usposabljanja ter naložbe v kulturne strateške sektorje.

Naložbe v kulturno dediščino bodo podpirale območja dediščine v regijah ter spodbujale obrtništvo in strokovno znanje. Ta naložba bo podprla pet ukrepov za obnovo:

·„načrt za katedrale“, da se pospešijo potrebna varnostna in varovalna dela ter projekti restavriranja 47 verskih objektov, ki pripadajo državi;

·obnovo zgodovinskih spomenikov, ki pripadajo lokalnim skupnostim in zasebnim lastnikom. To bo vključevalo podporo za obnovo cerkve v Turennu (Nova Akvitanija), grada Meauce (Bourgogne-Franche-Comté) in Palais Rontaunay (Réunion);

·obnovo 14 spomenikov, ki jih upravlja Center zgodovinskih spomenikov, na celotnem ozemlju, kot sta Château d’Angers ali okrožje Mont-Saint-Michel;

·obnovitev gradu Villers-Cotterêts, da postane mednarodno mesto francoskega jezika;

·obnovo objektov kulturne dediščine, kot so regionalni muzeji, departmajski in občinski arhivi, ter centrov za ohranjanje in študij, namenjenih ohranjanju ostankov, ki nastanejo zaradi arheološke izkopavanja.

Naložbe za posodobitev umetniškega zaposlovanja in usposabljanja bodo podprle tri ukrepe:

·„sklad za ekološki prehod“, ki financira projekte v korist ekološkega in digitalnega prehoda, ki jih izvajajo ustanove umetniškega ustvarjanja (znaki in kraji za predvajanje v živo in vizualne umetnosti);

·načrt za posodobitev kulturnih visokošolskih ustanov, ki bo vlagal v energetsko naknadno opremljanje, podpirajo usposabljanje in krepijo digitalizacijo s posodobitvijo svojih učnih orodij in infrastrukture IT;

·izreden program javnega reda in miru, ki bo dal nov zagon ustvarjanju na vseh področjih. Ta program je namenjen zlasti podpori mladim oblikovalcem. Gre torej za enkraten izdatek v korist nabave umetniških del, ki so združena v vseh strokah.

Naložbe v strateške sektorje bodo podprle tri ločene ukrepe, od katerih vsak ustreza strateškemu sektorju: načrt za sektor tiska, načrt za knjižni sektor, načrt za kinematografski sektor.

Načrt za medije bo podprl naslednjih pet podukrepov:

·načrt za preoblikovanje tiskarn, zlasti za regionalno dnevno tiskovno mrežo. To bo vključevalo ad hoc financiranje podpornih ukrepov ter dejavnosti usposabljanja in preusposabljanja za zaposlene v korist pridobivanja novih znanj in spretnosti, da bi našli ustrezno zaposlitev v okviru prestrukturiranja sektorja;

·okrepitev strateškega sklada za razvoj tiska, da se podprejo najrazličnejši projekti medijskih podjetij (naslovi tiska, spletne tiskovne službe in tiskovne agencije) pri uresničevanju naložbenih projektov, ki predstavljajo inovacijo, povečujejo njihovo produktivnost ali izboljšujejo in diverzificirajo uredniško obliko;

·podporo pri posodabljanju radiodifuznih hiš, ki želijo prenoviti svoje prodajne površine ali optimizirati svoje upravljanje tiskanih izdelkov;

·sklad za ekološki prehod za financiranje raziskovalnih in razvojnih projektov, namenjenih zmanjšanju ogljičnega odtisa sektorja in zagotavljanju inovativnih rešitev za podporo prehodu sektorja;

·sklad za boj proti negotovosti pri najranljivejših poklicih (svobodni poklici, fotoreporterji, novinarski karikaturisti) in za izboljšanje njihove odpornosti.

Načrt za knjižni sektor se bo boril proti najbolj trajnim učinkom zdravstvene krize in podpiral potrebne spremembe v sektorju. Podpiral bo tri podukrepe.

·Ukrep „Mladi v knjigarne“ bo spodbujal lokalno kulturno trgovino in mlade spodbujal k nakupu knjig. Gre za umetniški in kulturni izobraževalni program, ki bo mladim omogočal, da odkrivajo knjige in njihovo vlogo pri promociji del in avtorjev.

·Naložbe v posodobitev knjigarn bodo izboljšale njihove sprejemne zmogljivosti za javnost in povečale produktivnost. Spodbujalo se jih bo k razvoju njihovih digitalnih orodij za prodajo na daljavo v razmerah, ko so jih zaporedna omejitev gibanja prisilila k izvajanju teh novih razvojnih strategij.

·Nazadnje se bodo začasno povečala sredstva za decentralizacijo splošne knjižnice, da se podaljša delovni čas in izvedejo strukturne naložbe. S temi naložbami se bodo financirala zlasti obnovitvena dela ter nadgradnja toplotnih in energetskih standardov stavb.

Načrt za kinematografski sektor bo podpiral industrijo z novimi ukrepi, ki ji bodo ob izhodu iz krize omogočili pogled v prihodnost na vseh ravneh proizvodne verige; podpora ustvarjalcem, podpora proizvodnji, posodobitev tehničnih industrij in razvoj internacionalizacije. Načrt za kinematografski sektor bo podpiral osem podukrepov.

·Prvi podukrep bo nadomestil zamudo pri produkciji kinematografov s produkcijo novih del. Samodejna podpora, ki jo lahko uporabijo producenti, se bo povečala, pomoč za produkcijo pa okrepila, da se spodbudi začetek novih del.

·Drugi podukrep bo spodbujal distributerje filmov, da se obrnejo na kinematografe. Sprejeli se bodo posebni ukrepi za spodbujanje distributerjev k izkoriščanju njihovih filmov v dolgem obdobju obnovitve, na primer s povečanjem samodejne podpore.

·Tretji podukrep bo okrepil sposobnost preživetja kinematografov, tako da bo dosegel jutrišnje občinstvo v vseh regijah.

·Četrti podukrep bo nadomestil zamudo pri avdiovizualni produkciji, na primer v kinematografih, s produkcijo novih del s povečanjem avtomatske podpore.

·Peti podukrep bo pospešil posodobitev tehničnih industrij, da se ustvari industrijska struktura, ki bo sposobna ustvarjati vrednost v okviru vse večje ponudbe.

·Šesti podukrep bo posodobil vrednotenje dediščine, za katero se zdi, da povpraševanje javnosti srednje- in dolgoročno narašča.

·Sedmi podukrep bo okrepil internacionalizacijo sektorja z namenom globalne oživitve sektorja. Sprejeli se bodo ciljno usmerjeni ukrepi, da se bo upošteval vse večji pomen platform.

·Osmi podukrep bo spodbujal talente prihodnosti, zlasti z osredotočanjem na avtorje, da bi kriza postala ustvarjalni trenutek. Ti novi ukrepi bodo podpirali strokovnjake z namenom oblikovanja novih umetniških predlogov. To bo vključevalo začetek in okrepitev podpore avtorskemu programu s ponovnim zagonom ustvarjalnih in kulturnih raziskav in razvoja. Načrtujejo se tudi nepovratna sredstva za avtorje in usmerjena podpora za skupine mladih diplomantov.

Nadzor in revizija:

Izvajanje načrta za okrevanje in odpornost spremlja „Secrétariat Général France Relance“ pri predsedniku vlade in ministru za gospodarstvo, finance in okrevanje. Izvajanje se prenese na ministrstva s „konvencijami“ in „chartes de gestion“. Kar zadeva sistem notranje kontrole, se organi, odgovorni za načrt za okrevanje in odpornost, za nadzor nad nacionalnim proračunom opirajo na nacionalni sistem, ki je vzpostavljen v Franciji. CICC (Commission interministérielle de coordination des contrôles) je imenovan za nacionalnega koordinatorja za revizijo in nadzor.

Predsednik vlade bo podpisal okrožnico, v kateri bodo navedeni:

-Organizacijo sistema in obveznosti vsake strukture v smislu zagotavljanja zanesljivosti in nadzora podatkov, ki se nanašajo na kazalnike;

-Postopke za zbiranje in shranjevanje podatkov o vseh vrstah končnih prejemnikov.

Glede na to, da se pričakuje, da bodo v okrožnici opredeljeni pomembni elementi sistema nadzora in revizije, ki do datuma predložitve načrta še niso na voljo, bo mejnik v zvezi s podpisom teh okrožnic pomenil dodatna zagotovila. Poleg tega bo mejnik vključeval tudi poročilo CiCC, v katerem bo podrobno opisana njegova revizijska strategija in predvideno revizijsko delo v zvezi z zahtevki za plačilo.

G.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik / cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilj)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
7–1	C7.R1 zakon 4D	mejnik	Začetek veljavnosti zakona 4D	Začetek veljavnosti				Q1	2022	Začetek veljavnosti zakona 4D, ki je namenjen krepitvi učinkovitosti javnih storitev s spodbujanjem razlikovanja, decentralizacije, dekoncentracije in odprave kompleksnosti.
7–2	C7.R1 zakon 4D	mejnik	Ocena zakona 4D	Ocenjevalno poročilo				Q2	2025	Ocena določb, ki so bile namenjene spodbujanju javnih ukrepov, v skladu s štirimi načeli, določenimi z zakonom (decentralizacija, diferenciacija, dekoncentracija in odprava kompleksnosti).
7–3	C7.R2 Preskušanje organskega prava	mejnik	Začetek veljavnosti zakona, katerega namen je uveljaviti pravico do diferenciacije	Začetek veljavnosti				Q2	2021	Začetek veljavnosti zakona, katerega namen je utrditi pravico do diferenciacije z razširitvijo možnosti lokalnih organov, da uporabijo poskuse, da bi se upoštevale njihove posebnosti (poenostavitev pravnega okvira in namenjanje novih rezultatov eksperimentiranju).
7–4	C7.R2 Preskušanje organskega prava	mejnik	Stanje prvih izvedenih poskusov	Ocenjevalno poročilo				Q2	2025	Vrednotenje prvih poskusov, izvedenih na podlagi naslednjih kazalnikov (vključenih v merjenje): število skupnosti, ki sodelujejo pri vsakem poskusu, odobrenem z zakonom ali drugim predpisom, število dni, potrebnih za objavo posvetovanj, v katerih skupnosti sodelujejo pri poskusih, v Uradnem listu, rok za začetek veljavnosti odstopanj, ki so jih sprejele poskusne skupnosti za vsak poskus, odobren z zakonom ali drugim predpisom).
7–5	C7.R3 preoblikovanje javne uprave	mejnik	Izvajanje ukrepov, opredeljenih v okviru začetih projektov na področju zaposlovanja in enakih možnosti	Poročilo o izvajanju				Q1	2022	Izvajanje načrta za enake možnosti z naslednjimi cilji: povečanje števila mladih vajencev, invalidov, načrtovanje enakosti spolov v višjem državnem vodstvu, obnova dostopa do javnih storitev z novimi konkurenčnimi izpiti, podpora za uspeh mladih talentov na celotnem ozemlju, razvoj inštruiranja in mentorstva za enake možnosti.
7–6	C7.R4 Upravljanje javnih financ	mejnik	Predložitev poročila CAFP (Commission sur l’Avenir de Finances Publiques)	Predložitev poročila				Q1	2021	Predložitev poročila CAFP (Commission sur l’Avenir de Finances Publiques) o proračunski strategiji po krizi in prenovi okvira za upravljanje javnih financ.
7–7	C7.R4 Upravljanje javnih financ	mejnik	Izvajanje izbranih priporočil iz poročila CAFP	Začetek veljavnosti				Q4	2021	Pravočasno izvajanje izbranih priporočil iz poročila CAFP s sprejetjem ekoloških zakonodajnih določb, ki imajo zlasti naslednje cilje, in sicer od proračuna za leto 2023: – podaljšanje pristojnosti HCFP (Haut Conseil des Finances Publiques), – vzpostavitev večletnega pravila o odhodkih kot vodilnega pravila. To pravilo o odhodkih bo zagotavljalo skladnost med letnimi proračunskimi izkazi in večletnimi cilji.
7–8	C7.R4 Upravljanje javnih financ	mejnik	Izvajanje sheme za omejitev dolga zaradi COVID-19	Izvajanje sheme za omejitev dolga zaradi COVID-19				Q4	2021	Izvajanje sheme za omejitev dolga zaradi COVID-19 v osnutku proračunskega načrta.
7–9	C7.R4 Upravljanje javnih financ	mejnik	Novi zakon o načrtovanju javnih financ (LPFP, „Loi de Programmation des Finances Publiques“)	Začetek veljavnosti				Q1	2023	Začetek veljavnosti novega zakona o načrtovanju javnih financ (LPFP, Loi de Programmation des Finances Publiques), s katerim se izvajajo nove sprejete organske zakonodajne določbe in določi dinamika javnih financ, ki omogoča stabilizacijo in nato zmanjšanje deleža dolga.
7–10	C7.R5 Ocena kakovosti javne porabe	mejnik	Objava rezultatov reform produktivnosti	Objava poročila				Q4	2021	Objava rezultatov reform produktivnosti javnih ukrepov, izvedenih v petletnem predsedniškem obdobju.
7–11	C7.R5 Ocena kakovosti javne porabe	mejnik	Poročilo o revizijskem obisku Računskega sodišča o javnih financah	Objava poročila				Q2	2021	Poročilo o revizijskem obisku Računskega sodišča o javnih financah.
7–12	C7.R5 Ocena kakovosti javne porabe	mejnik	Izhodi v sili v sanitarnih razmerah	Izhod iz nujnih ukrepov				Q4	2022	Izredne ukrepe ob izhodu v sanitarnih razmerah na podlagi priporočil iz poročila revizijske misije Računskega sodišča.
7–13	C7.R5 Ocena kakovosti javne porabe	mejnik	Oblikovanje finančnih zakonov, povezanih z ocenami javnih odhodkov, ki zajemajo področje javne uprave v skladu z usmeritvijo odhodkov iz zakona o načrtovanju javnih financ	Oblikovanje finančne zakonodaje				Q4	2022	Oblikovanje finančnih zakonov, povezanih z ocenami javnih odhodkov, ki zajemajo področje javne uprave v skladu z usmeritvijo odhodkov iz zakona o načrtovanju javnih financ.
7–14	C7.R5 Ocena kakovosti javne porabe	mejnik	Letna ocena ukrepov, sprejetih za izboljšanje kakovosti javne porabe, izvedene v proračunskem zakonu iz leta 2023	Objava ocene				Q1	2024	Letna ocena ukrepov, sprejetih za izboljšanje kakovosti javne porabe, izvedene v proračunskem zakonu iz leta 2023.
7–15	C7.I1 Digitalna nadgradnja podjetij	cilj	Število podjetij, ki so prejela subvencijo za spodbujanje digitalnih naložb		število	0	3320	Q1	2022	Število podjetij, ki so prejela podporo za spodbujanje digitalnih naložb v okviru sheme „Industrija prihodnosti“.
7–16	C7.I1 Digitalna nadgradnja podjetij	cilj	Število digitalnih rešitev, zagotovljenih podjetjem		število	0	200 000	Q3	2024	Število digitalnih usposabljanj in digitalnih pregledov, zagotovljenih podjetjem v okviru sheme „FranceNum“.
7–17	C7.I2 Digitalna nadgradnja države in lokalnih organov	cilj	Število podjetij, ki imajo koristi od javnih naročil		število	0	200	Q1	2023	Število podjetij, ki imajo koristi od javnih naročil v okviru skladov „Inovacije in numerična preobrazba“ ter „Sac à dos numérique de l’Agent public“ za digitalno nadgradnjo državnih in lokalnih organov.
7–18	C7.I2 Digitalna nadgradnja države in lokalnih organov	cilj	Odstotek javnih uslužbencev, ki delajo na daljavo		odstotek		95 %	Q3	2023	Odstotek javnih uslužbencev, opremljenih za delo na daljavo, na podlagi letnih študij, opravljenih med javnimi uslužbenci francoske uprave.
7–19	C7.I3 Kibernetska varnost centralne ravni države	mejnik	Naložbe za povečanje vladne kibernetske varnosti	Poročilo, ki ga predloži francoska vlada in ki vsebuje dokazila o dokončanju				Q4	2024	Dokončanje štirih ukrepov za povečanje vladne kibernetske varnosti: ·oblikovanje skupin za odzivanje, ·uvedba diagnostičnih paketov, ·pridobivanje orodij za kibernetsko varnost, ·povečanje zmogljivosti za odkrivanje kibernetskih napadov
7–20	C7.I4 Digitalna nadgradnja države – digitalna identifikacija	cilj	Število izdelanih digitalnih osebnih izkaznic		število		3 000 000	Q1	2022	Število novih osebnih izkaznic, izdelanih in v obtoku.
7–21	C7.I4 Digitalna nadgradnja države – digitalna identifikacija	cilj	Število državljanov, ki uporabljajo aplikacijo za digitalno identifikacijo		število		12 500 000	Q4	2023	Število edinstvenih uporabnikov novo razvite suverene digitalne identitete.
7–22	C7.I5 Oprema Ministrstva za notranje zadeve	mejnik	Naložbe za okrepitev digitalne opreme ministrstva za notranje zadeve	Poročilo, ki ga predloži francoska vlada in ki vsebuje dokazila o dokončanju				Q4	2023	Dokončanje šestih ukrepov za okrepitev digitalne opreme ministrstva za notranje zadeve: • Državno medresorsko mrežo, • Baza ozemeljske uprave države • Načrt za zaščito videoposnetkov policijske prefekture • Varnost omrežij • Odpornost podatkovnih centrov • Sistem opozarjanja in obveščanja prebivalstva
7–23	C7.I6 Vloge Ministrstva za notranje zadeve	mejnik	Naložbe v digitalne aplikacije, ki jih je razvilo ministrstvo za notranje zadeve	Poročilo, ki ga predloži francoska vlada in ki vsebuje dokazila o dokončanju				Q2	2025	Dokončanje sedmih digitalnih aplikacij za ministrstvo za notranje zadeve: • SI Elections • Spletna pritožba • FR-Alert • Marcus 112 • sistem za registracijo vozil • LOG MI • Projekt IT „Priprave na prihodnost“
7–24	C7.I7 Delo na daljavo na Ministrstvu za notranje zadeve	mejnik	Naložbe za okrepitev digitalne povezljivosti ministrstva za notranje zadeve	Poročilo, ki ga predloži francoska vlada in ki vsebuje dokazila o dokončanju				Q4	2023	Zaključek ukrepov za okrepitev digitalne povezljivosti ministrstva za notranje zadeve: • Izboljšanje digitalnega okolja in razvoj dela na daljavo (zaključek) • Postaje NEO (zaključek) • Radijsko omrežje prihodnosti (prvi koraki)
7–25	C7.I8 Digitalna nadgradnja izobraževalnega sistema	mejnik	Naložbe v nadgradnja digitalnih storitev ministrstva za nacionalno izobraževanje	Poročilo, ki ga predloži francoska vlada in ki vsebuje dokazila o dokončanju				Q2	2026	Dokončanje petih ukrepov za posodobitev digitalnih storitev ministrstva za nacionalno izobraževanje: • Posodobitev orodij informacijske tehnologije za izobraževanje 1. stopnje (projekt „Onde“, orodje za upravljanje za voditelje) • Uvedba enotnega sistema avtentikacije za dostop do digitalnih izobraževalnih storitev in virov ter razširitev obsega upravičencev • Uvedba varne rešitve za dostop do digitalnih virov v osnovnih šolah (projekt GAR) • Preoblikovanje in posodobitev akademske infrastrukture in orodij • Posploševanje orodij in storitev, ki omogočajo delo na daljavo
7–26	C7.I9 Digitalna preobrazba šole	cilj	Število digitalno opremljenih šolskih razredov		število	0	45 000	Q4	2022	Število šolskih razredov, digitalno opremljenih z digitalnimi viri v osnovnih razredih, in hibridnih razredov v srednješolskem izobraževanju, skupaj s podporo za spremembo zadevnega osebja.
7–27	C7.I10 Digitalni dostop do visokošolskega izobraževanja	cilj	Število študentov, ki imajo dostop do digitalnega usposabljanja		število	0	1 400 000	Q4	2024	Število študentov, ki imajo dostop do digitalnih zmogljivosti za usposabljanje v visokošolskem sistemu.
7–28	C7.I11 Kultura	cilj	Katedrale in nacionalni zgodovinski spomeniki		število	0	62	Q4	2025	Število zaključenih projektov prenove katedral in nacionalnih zgodovinskih spomenikov, ki pripadajo državi.
7–29	C7.I11 Kultura	mejnik	Spomeniki, ki pripadajo lokalnim organom in zasebnim lastnikom	Poročilo, ki ga predloži francoska vlada in ki vsebuje dokazila o dokončanju				Q4	2025	Dokončanje vseh obnovitvenih del za spomenike, ki pripadajo lokalnim in regionalnim oblastem ter zasebnim lastnikom.
7–30	C7.I11 Kultura	cilj	Število obnovljenih umetniških in arhitekturnih šol		število	0	13	Q4	2024	Število končanih prenovitvenih del v umetniških in arhitekturnih šolah.
7–31	C7.I11 Kultura	mejnik	Sheme za podporo ustvarjanju umetniških del	Poročilo, ki ga predloži francoska vlada in ki vsebuje dokazila o dokončanju				Q4	2024	Zaključek obeh programov za podporo institucijam, ki se osredotočajo na umetniško ustvarjanje in podpiranje umetnikov prek javnega programa pridobivanja umetniških del.
7–32	C7.I11 Kultura	mejnik	Naložbe v „načrt za sektor tiska“	Poročilo, ki ga predloži francoska vlada in ki vsebuje dokazila o dokončanju				Q4	2022	Dokončanje šestih ukrepov za naložbe v sektor tiska („načrt za sektor tiska“) ·Naložbe v prestrukturiranje tiskarn ·Naložbe za posodobitev izdajateljev televizijskega programa ·Načrt preoblikovanja regionalnega tiskanega tiska ·Sklad za boj proti prekarnosti ·Strateški sklad za razvoj tiska ·Sklad za ekološki prehod
7–33	C7.I11 Kultura	mejnik	Naložbe v „načrt za knjižni sektor“	Poročilo, ki ga predloži francoska vlada in ki vsebuje dokazila o dokončanju				Q4	2022	Dokončanje treh ukrepov za naložbe v knjižni sektor („načrt za knjižni sektor“): ·Program „mladi v knjigarne“ ·Naložbe v posodobitev knjigarn ·Naložbe v posodobitev knjigarn v okviru splošne sheme nepovratnih sredstev za decentralizacijo
7–34	C7.I11 Kultura	mejnik	Naložbe v „načrt za kinematografski sektor“	Poročilo, ki ga predloži francoska vlada in ki vsebuje dokazila o dokončanju				Q4	2022	Zaključek osmih ukrepov za naložbe v kinematografski sektor („načrt za kinematografski sektor“): ·Dohitevanje proizvodnje s proizvodnjo novih filmov ·Spodbujati filmske distributerje, da se obrnejo na kinematografe ·Krepitev sposobnosti preživetja kinematografov (mlade javnosti) ·Dohitevanje produkcije z ustvarjanjem novih avdiovizualnih vsebin ·Pospešitev modernizacije tehničnih industrij ·Posodobitev vrednotenja dediščine ·Okrepiti internacionalizacijo kinematografskega sektorja Neposredno podpirati talente prihodnosti
7–35	Nadzorni in revizijski postopki pri izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost	mejnik	Organizacija sistema, obdelava podatkov in organizacija revizij	Podpis okrožnice in poročila CICC				Q4	2021	Vzpostavitev kontrol in revizijskih postopkov z naslednjima elementoma: ·Predsednik vlade bo podpisal okrožnico, v kateri bodo določene vloge in odgovornosti usklajevalnega organa in ministrstev ter postopek zbiranja in shranjevanja podatkov o kazalnikih, vključno z zagotavljanjem njihove zanesljivosti in dostopa do zbranih podatkov vseh vrst končnih prejemnikov; ·Dokončanje poročila, ki bo vsebovalo opis predvidene revizijske strategije, vključno z opisom revizijskega dela v zvezi z zahtevki za plačilo.

H. KOMPONENTA 8: Zaščita delovnega mesta, mladina, invalidnost, poklicno usposabljanje

Leta 2019 je brezposelnost v Franciji dosegla najnižjo raven od krize leta 2008, in sicer 8,1 %. Vendar je bilo po podatkih inštituta INSEE med koncem leta 2019 in koncem leta 2020 zaradi zdravstvene krize izgubljenih 284 000 delovnih mest. Povečanje brezposelnosti so v veliki meri ublažili ukrepi za zadržanje delovne sile, zlasti sheme skrajšanega delovnega časa. Vendar pa je potrebna nadaljnja podpora prebivalstvu, ki je bolj dovzetno za nihanja na trgu dela, da se prepreči strukturno povečanje brezposelnosti s histerezo.

V okviru te komponente francoskega načrta za okrevanje in odpornost so številni ukrepi usmerjeni v podpiranje vstopa mladih na trg dela, vključno s tistimi, ki jim najbolj grozi izključenost.

Poklicno usposabljanje bo z omogočanjem kariernih prehodov in prispevanjem k povečanju produktivnosti gospodarstva imelo ključno vlogo pri zeleni in digitalni preobrazbi gospodarstva. Poleg tega je kriza izpostavila nizko stopnjo digitalizacije poklicnega usposabljanja (čeprav lahko digitalizacija podpira inovativne učne metode, na primer z uporabo virtualne resničnosti za izvajanje posebne strokovne obrtne obrti), ki jo nameravajo organi dodatno podpreti s ciljno usmerjenimi naložbami.

S pomočjo pri blažitvi učinka krize na zaposlovanje in družbo ter spodbujanjem znanj in spretnosti ter podpore iskalcem zaposlitve te naložbe in reforme ustrezajo priporočilu za posamezne države 2020.2. Ti ukrepi prispevajo tudi k podpiranju vključevanja vseh iskalcev zaposlitve na trg dela ter k odpravljanju pomanjkanja znanj in spretnosti ter neusklajenosti med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, kot je določeno v priporočilu za posamezne države za leto 2019.2

H.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C8.R1: storitve zavoda za zaposlovanje (Pôle Emploi)

Ta reforma zadeva reorganizacijo opravljanja storitev s strani Pôle Emploi, glavne javne službe za zaposlovanje.

Ta reforma bo omogočila hitrejše obravnavo in individualno diagnozo položaja iskalcev zaposlitve ter tako olajšala hitro vrnitev ljudi na trg dela. Zagotavljala bo večjo podporo ranljivejši javnosti, za katero se socialne in poklicne težave prekrivajo. Izboljšane poslovne storitve in usposabljanje za iskalce zaposlitve bodo izboljšale usklajevanje ponudbe in povpraševanja po delovni sili ter zmanjšale vse večje napetosti pri zaposlovanju v nekaterih sektorjih.

Izvajanje dveh vidikov se bo natančneje spremljalo: vključevanje zavoda Cap’Emploi, specializiranega za zaposlovanje invalidov, in vključevanje namestnikov za nadomestila v agencije Pôle Emploi.

Reforma C8.R2: prilagoditev shem skrajšanega delovnega časa

Na vrhuncu krize zaradi COVID-19 spomladi 2020 je bila uvedena shema izrednega skrajšanega delovnega časa, da bi se omejil vpliv na zaposlovanje in dohodek zaradi zmanjšane gospodarske dejavnosti v obdobjih omejitve gibanja.

V letu 2021 se bo z izboljšanjem drugega vala pandemije in gospodarskih razmer ta običajna shema skrajšanega delovnega časa, namenjena zmanjšanju ciklične dejavnosti, zaostrila. Zlasti:

-Zaposleni bo prejeli nadomestilo v višini 60 % (namesto trenutno 70 %) svojih prejšnjih bruto dohodkov (približno 72 % njihovih neto dohodkov).

-Delodajalci bodo prejeli nadomestilo v višini 36 % prejšnjih bruto dohodkov zaposlenih, ki so delno zaposleni (namesto trenutno 60 %). Obdobje dovoljenja za uporabo SPS se bo podaljšalo z 12 mesecev na 3 mesece z možnostjo podaljšanja na največ 6 mesecev v referenčnem obdobju 12 mesecev.

-Zaščiteni sektorji in upravno zaprta podjetja čez čas ne bodo več upravičeni do višjih stopenj podpore.

Poleg te splošne sheme skrajšanega delovnega časa (ADPC) je bila oblikovana shema dolgotrajnejšega skrajšanega delovnega časa (APLD) za podporo podjetjem, ki se spopadajo s trajnim šokom, vendar imajo velike možnosti za srednjeročno okrevanje. APLD je začel veljati 1. julija 2020 in je dostopen s sklenitvijo sporazuma o podružnici, družbi ali ustanovitvi. Na podlagi socialnega dialoga so v sporazumih APLD podrobno opredeljene zaveze delodajalcev glede ohranjanja delovnih mest in poklicnega usposabljanja. V letu 2021 se bo raven finančne podpore zmanjšala:

-Delodajalci bodo prejeli nadomestilo v višini 60 % prejšnje bruto plače zaposlenih, ki so bili delno zaposleni, namesto 70 %, ki jih trenutno prejemajo v zaščitenih sektorjih in zaprtih podjetjih.

Reforma C8.R3: varnost in zdravje pri delu

Junija 2020 so se začela medpoklicna pogajanja, da bi se socialni partnerji pozvali k nadaljnjemu razvoju preprečevanja v podjetjih in prilagoditvi tega modela upravljanja. To je privedlo do nacionalnega medpanožnega sporazuma z dne 10. decembra 2020 o boljšem preprečevanju in ponovnem zagotavljanju zdravja pri delu in delovnih pogojev, ki krepi preprečevanje zdravja pri delu v podjetjih in zagotavljanje storitev podjetjem in zaposlenim s strani služb za preprečevanje in zdravje pri delu. Ta medpanožni sporazum je bil prenesen v zakon, ki ga je sprejela Državna skupščina 17. februarja 2021 in katerega namen je bil zagotoviti učinkovitejši in bolj preventiven sistem delovne sile na delovnem mestu ter preprečiti poklicno utrujenost s povezovanjem izpostavljenosti tveganjem in poklicnih poti. Njegov namen je:

-Izboljšanje preprečevanja v podjetjih kot del pristopa k oceni tveganja prek socialnega dialoga, opredelitve letnega preventivnega programa in oblikovanja preventivnega potnega lista;

-Opredeliti storitve, ki jih nudijo preventivne in zdravstvene službe (spodaj) z osnovnim sklopom storitev na področju preprečevanja poklicnih tveganj, individualnega spremljanja in preprečevanja poklicnih odvračilnih dejavnikov;

-Podpora začasnemu osebju ali pogodbenim izvajalcem in samozaposlenim delavcem z nadaljnjim vključevanjem najsodobnejšega osebja;

-Bolje obravnavati poklicno izključenost z namenskimi spustnimi celicami, vzpostavitvijo zdravniških obiskov na sredi kariere in „pred ponovnim začetkom obiskov“ za pripravo na uspešno vrnitev na delo;

-Boljše vključevanje zdravja pri delu v splošni zdravstveni sistem, da se zdravnikom, usposobljenim za usposabljanje na področju zdravja pri delu, omogoči spremljanje zdravja pri delu;

-Krepitev vrhunskih ekip z možnostjo, da usposobljene medicinske sestre delajo v napredni praksi, in razvoj delegacij za naloge v najsodobnejših

Prilagoditi upravljanje zdravja na delovnem mestu z ustanovitvijo nacionalnega odbora za preventivo in zdravje pri delu, katerega naloga je opredeliti obvezne storitve, ki jih ponuja optika, in okvir za certificiranje zdravil.

V okviru načrta za okrevanje in odpornost je ukrep sestavljen iz sprejetja vrste sprememb, katerih cilj je povečati osredotočenost sistema „zdravje pri delu“ na preprečevanje ter reorganizacijo upravljanja in delovanja institucij, odgovornih za „zdravje na delovnem mestu“.

Reforma C8.R4: reforma zavarovanja za primer brezposelnosti

Prvotno je bilo načrtovano, da bo reforma zavarovanja za primer brezposelnosti, namenjena spodbujanju trajnostnega zaposlovanja in omejevanju prekomerne uporabe kratkoročnih pogodb, začela postopoma veljati med novembrom 2019 in marcem 2021, vendar je bila preložena zaradi krize zaradi COVID-19.

Cilj te reforme je okrepiti spodbude za vrnitev k stabilni zaposlitvi ter omejiti menjavanje kratkih pogodb in obdobij brezposelnosti. Za podjetja je cilj omejiti pretirano uporabo kratkih pogodb. Reforma je sestavljena iz 3 glavnih ukrepov v zvezi z nadomestilom in ukrepa bonus-malus, ki določa prispevke delodajalcev v shemo.

Drugi del reforme, ki je bil vključen v načrt za okrevanje in odpornost, zajema naslednje ukrepe:

-Nova metoda za izračun referenčne dnevne plače (SJR), ki je podlaga za določitev zneska dodatka;

-Drsna lestvica za zmanjšanje prejemkov, dodeljenih prejemnikom z visokimi dohodki po šestih mesecih nadomestila;

-Omejitev pogojev za dostop do dajatev (šest mesecev namesto štirih);

-Bonus-malus prispevkov delodajalcev za zavarovanje za primer brezposelnosti, da se prepreči pretirano izkoriščanje kratkoročnih pogodb.

Ti ukrepi ne bodo začeli pred letom 2021, takoj ko bodo dosežene vnaprej določene ravni gospodarske dejavnosti in zaposlenosti, merjene z naslednjimi kazalniki:

-Zmanjšanje števila brezposelnih, registriranih pri Pôle Emploi, za 130 000 (več kot šest mesecev)

-Več kot 2 700 000 prijav za najem za pogodbe, daljše od enega meseca (kumulativno v štirih tekočih mesecih).

Naložba C8.I1: usposabljanje FNE

Usposabljanje FNE je namenjeno usposabljanju zaposlenih, ki so upravičeni do shem skrajšanega delovnega časa. To poklicno usposabljanje je namenjeno spodbujanju izpopolnjevanja in prekvalifikacije. Podjetja, ki svoje zaposlene napotijo v delno zaposlitev, morajo pogosto vlagati v usposabljanje, da bi jim pomagala pri ponovnem zagonu in prilagajanju nedavnim tehnološkim ali gospodarskim spremembam. Čeprav je to potrebno, podjetja težje vlagajo v času krčenja gospodarstva. FNE-Training je namenjen podpori in spodbujanju takšnega usposabljanja, ki koristi tako zaposlenemu, povečanju njegove zaposljivosti kot podjetju, s čimer se izboljšuje njegova konkurenčnost. Širše gledano to koristi tudi gospodarstvu, saj spodbuja razvoj znanj in spretnosti na trgu dela z velikim povpraševanjem.

Z ukrepom se bo financiralo usposabljanje upravičencev v shemah skrajšanega delovnega časa v letu 2020 (od 1. marca navedenega leta) in 2021, pri čemer ravni podpore znašajo od 40 % do 100 %, odvisno od velikosti podjetja in časovnega okvira, v katerem se je usposabljanje začelo.

Naložba C8.I2: prekvalifikacija prek dualnih programov usposabljanja (Pro-A)

Glede na velike spremembe na trgu dela program Pro-A zaposlenim, zlasti tistim z nezadostnimi kvalifikacijami, omogoča, da se osredotočijo na svoj poklicni razvoj in olajšajo spremembo poklica z dualnim usposabljanjem, ki vodi do strokovnega potrdila.

Zaposleni se menja med usposabljanjem v formalnem okviru, ki ga izvaja izobraževalni organ, in poklicno dejavnostjo v podjetju za obdobje od 6 do 12 mesecev (po možnosti podaljšano na 24 za nekatere kvalifikacije in ciljne populacije). Usposabljanje lahko poteka med delovnim časom ali po njem. Izvajalec znanj in spretnosti lahko krije del ali vse stroške usposabljanja, stroške prevoza in nastanitve ter plačilo zaposlenega med njegovim Pro-A.

S tem ukrepom se bo financiral poklicni prehod za 90 000 upravičencev med letoma 2021 in 2023.

Naložba C8.I3: subvencije za zaposlovanje vajeništev

Ukrep bo sestavljen iz finančne subvencije za delodajalce vajencev v prvem letu veljavnosti pogodbe, ki znaša največ 8 000 EUR za starejše od 18 let in 5 000 EUR za mladoletnike.

Medtem ko je pomoč na voljo vsem podjetjem, morajo podjetja z 250 ali več zaposlenimi izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:

-leta 2021 doseči 5 % pogodb, ki podpirajo poklicno vključevanje (pogodba o vajeništvu in profesionalizaciji, VIE, CIFRE);

-ali vsaj 3 % delovne sile, ki je sodelovala v dualnih programih usposabljanja (pogodba o vajeništvu in profesionalizaciji) v letu 2021, če je od leta 2020 prišlo vsaj 10-odstotnega povečanja.

Za vsako pogodbo o vajeništvu, ki jo predloži upravitelj kompetenc (Opco), bo služba za storitve in plačila (ASP) plačala podporo mesečno pred plačo in od začetka veljavnosti pogodbe.

Naložba C8.I4: subvencije za zaposlovanje za pogodbe o profesionalizaciji

Te ciljno usmerjene subvencije za zaposlovanje zagotavljajo podporo delodajalcem, ki zaposlijo zaposlenega, ki pripravlja diplomo, spričevalo ali poklicno kvalifikacijo, navedeno v nacionalni klasifikaciji spričeval.

Ukrep je sestavljen iz mesečne finančne subvencije za delodajalce v prvem letu pogodbe o profesionalizaciji, ki znaša največ 8 000 EUR za zaposlene, stare od 18 do 30 let, in 5 000 EUR za mladoletnike. Ti zneski ustrezajo 50 % plače mlajših od 18 let, 65 % plač 21–30 let in 50 % plač oseb, starih od 21 do 30 let.

Naložba C8.I5: subvencije za zaposlovanje mladih, mlajših od 26 let

Ukrepi vključujejo subvencijo za zaposlovanje mladih, mlajših od 26 let, na zmerno kvalificiranih ali začetnih delovnih mestih (plača, omejena na dvakratno minimalno plačo), ki se izplača za sklenitev pogodbe za določen čas za najmanj tri mesece ali pogodbe za nedoločen čas med 1. avgustom 2020 in 31. marcem 2021. Najvišja raven podpore je 4 000 EUR na leto, s štirimi izplačili letno. Ta ukrep je bil podaljšan do 31. maja 2021, vendar je zdaj omejen na plačo, ki je nižja ali enaka 1,6-kratniku minimalne plače.

Naložba C8.I6: ustvarjanje delovnih mest za mlade v športnem sektorju

Ta ukrep zagotavlja finančno podporo za največ dve leti po ustvarjanju delovnih mest v športnem sektorju, namenjenih zaposlovanju mladih, mlajših od 25 let. 80 % ustvarjenih delovnih mest, ki jih podpira nacionalna športna agencija, traja dlje, kot traja pomoč. Ta ukrep tako podpira ustvarjanje stalnih delovnih mest in delovnih mest, ki jih ni mogoče preseliti, kar mladim pomaga pri trajnem vstopanju na trg dela, hkrati pa spodbuja zdravje in možnosti za telesno dejavnost za splošno prebivalstvo.

Naložba C8.I7: vstopne šole za odličnost

Namen vključevanja v šole odličnosti je učencem, zlasti tistim iz prikrajšanih okolij, zagotoviti okolje, ki je bolj primerno za učenje, razvoj njihovih znanj in spretnosti ter razširitev njihovih izobraževalnih teženj.

Vendar številne obstoječe šole za vkrcanje niso več dobro prilagojene trenutnim potrebam, zaradi česar je stopnja zasedenosti nizka. Obnova bo prispevala k varčevanju z energijo in posodobitvi teh objektov, s čimer se bo povečala privlačnost teh izobraževalnih možnosti. S tem ukrepom se bo financirala prenova ali odprtje 1 500 mest v vstopnih šolah za odličnost do septembra 2022. Uporabila se bo 50-odstotna stopnja sofinanciranja, pri čemer bodo lokalne oblasti financirale polovico stroškov teh prenov.

Naložba C8.I8: „združeni za uspeh“ (Cordées de la réussite)

Program „združeni za uspeh“ je program dolgoročnega inštruiranja med visokošolskimi študenti („učitelji“) in srednješolci z območij z omejenimi možnostmi (prednostno izobraževanje in podeželska območja). Cilj je razširiti ambicije in obzorja teh študentov ter jim pomagati pri oblikovanju lastnega osebnega in poklicnega projekta. To se doseže s kombinacijo osebnega mentorstva in skupinskih dejavnosti, ki spodbujajo nadaljnjo kulturno in družbeno odprtost (npr. obisk muzejev in javnih ustanov, obisk različnih strokovnih sektorjev in delovnih mest, sodelovanje na konferencah, ozaveščanje o stereotipih, razvoj mehkih veščin, kot je javno izražanje). Aktivnosti so prilagojene starosti dijakov, saj se lahko vpišejo v program pri približno 13 letih starosti in se od njih pričakuje, da bodo še naprej sodelovali do zaključka srednješolskega izobraževanja.

Ta program temelji na partnerstvu med univerzami ali visokošolskimi ustanovami (kot so srednje šole, ki ponujajo tudi dvoletni pripravljalni razred po zaključku programa) na eni strani ter srednješolskimi in srednjimi šolami s podeželskih ali prikrajšanih območij na drugi strani, ki se zavežejo, da bodo v program vpisale 30 % svojih študentov v določeni starostni skupini. Ta 3-letna partnerstva izberejo regionalni odbori na podlagi razpisov za projekte.

S tem ukrepom se bo financiralo sodelovanje 185 000 študentov v programu.

Naložba C8.I9: državna jamstva za študentska posojila

Študentska posojila, ki so podprta z državnimi jamstvi, naj bi študentom, mlajšim od 28 let, pomagala financirati študij. Državno poroštvo študentom, ki ne morejo zagotoviti osebnega jamstva, omogoča dostop do posojila, potrebnega za financiranje študija.

Odplačilo posojila se lahko odloži do pridobitve stopnje. Najvišji izposojeni znesek je 15 000 EUR za najmanj dve leti. Povečanje državne pomoči, ki se financira s tem ukrepom, bi moralo petkrat več študentom omogočiti, da izkoristijo ta zajamčena posojila. Zato bi bilo treba s tem ukrepom financirati državna poroštva za vsaj 100 000 študentskih posojil.

Naložba C8.I10: prilagojene poti za mlade, stare od 16 do 18 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo

Ta ukrep zagotavlja kratkoročno podporo osipnikom, zlasti glede na njihove dodatne težave po krizi zaradi COVID-19 in posledičnih omejitev gibanja, njegov cilj pa je pomagati pri dolgoročnem odpravljanju izključenosti nizkokvalificiranih mladih s trga dela.

Ukrep bo zagotavljal prilagojeno podporo mladoletnikom, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. Cilj je, da se vsakemu 16- do 18-letniku, za katerega je bilo ugotovljeno, da ne izpolnjuje obveznosti usposabljanja, ponudi rešitev v skladu z njegovimi potrebami in poklicnim projektom. Namen 15-tedenskega programa je mladim zagotoviti priložnost za delo na mehkih veščinah, iskanje poklicnih možnosti in celovito podporo (socialno, športno, kulturno) v popolnoma poglobljenem programu, ki vključuje hrano in nastanitev.

Naložba C8.I11: ustvarjanje mest v visokošolskem izobraževanju

Izjemni rezultati izpita za maturo so povzročili znatno povečanje števila študentov, ki so začeli visokošolsko izobraževanje jeseni 2020. Ukrep bo vključeval ustvarjanje dodatnih mest za usposabljanje v visokošolskem izobraževanju, katerega cilj je zagotavljanje rešitev za mlade in povečanje ponudbe usposabljanja za gospodarske sektorje, kjer je povpraševanje veliko.

Ukrep bo vključeval odpiranje dodatnih mest za kratko in poklicno usposabljanje; v dodiplomskih šolah, šolah za nego in paramedicinskem usposabljanju, zlasti ob upoštevanju trenutnih razmer in sporazuma Ségur de la Santé.

Naložba C8.I12: načrt za mlade: visokošolsko izobraževanje za študente po maturi

Glede na potrebo po dodatnih mestih v visokošolskem izobraževanju ta naložba dopolnjuje naložbe v ustvarjanje mest v visokošolskem izobraževanju z odpiranjem mest s krajšo dvoletno diplomo in enoletnim usposabljanjem.

Do septembra 2021 se bodo ustvarila dodatna mesta na naslednjih področjih:

-kraji za dvoletni BTS;

-kraji za enoletno SKP;

-odprta mesta za usposabljanje lokalnih pobud in druga dopolnilna usposabljanja;

-kraji za triletno SKP.

Naložba C8.I13: „osebno usmerjanje k zaposlovanju in samostojnosti“ (PACEA) in jamstvo za mlade

Individualizirane smernice za zaposlovanje in samostojnost (PACEA) sestavljajo celostni pogodbeni okvir za podporo mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (16–25) in jim grozi izključenost s trga dela. Začetna diagnoza pomaga opredeliti potrebe in pričakovanja posameznih mladih, sledijo pa jim faze individualne podpore z različnim trajanjem do največ 24 mesecev. Te faze so opredeljene za vsak primer posebej in lahko vključujejo usposabljanje ali delovno prakso, sodelovanje v civilni službi ali prostovoljno delo.

Jamstvo za mlade v okviru PACEA združuje 12-mesečni program, sestavljen iz delovnih izkušenj in usposabljanja ter posamezniku prilagojenega usmerjanja, in mesečno subvencijo za podporo njihovemu sodelovanju v programu.

S tem ukrepom se bodo financirale subvencije, izplačane mladim, ki sodelujejo v PACEA in „jamstvu za mlade“.

Naložba C8.I14: pogodbe za mlade, ki prejemajo pomoč (PEC in CIE)

Mladi, ki vstopajo na trg dela, so med tistimi, ki jih je negativni učinek krize zaradi COVID-19 najbolj prizadel. Pomoč mladim, ki so najbolj oddaljeni od zaposlitve, zato zahteva okrepljene ukrepe, kot so subvencionirane pogodbe, namenjene mladim, tako v neprofitnem kot pridobitnem sektorju (pogodba o pobudi za zaposlovanje).

Te subvencionirane pogodbe, ki trajajo od 6 do 24 mesecev (z izjemo izjem, navedenih v delovnem zakoniku), združujejo ponudbo za zaposlitev z večjim dostopom do usposabljanja in individualiziranim svetovanjem z zaposlitvenim svetovalcem.

V neprofitnem sektorju (PEC) mesečno nadomestilo, izplačano delodajalcu, znaša 65 % bruto minimalne plače za opravljene ure, pri čemer pogodbe v povprečju znašajo 21,3 ure na teden (najmanj dvajset ur).

V pridobitnem sektorju (CIE) znaša nadomestilo, izplačano delodajalcu, 47 % bruto minimalne plače, pri čemer pogodbe v povprečju trajajo 30 ur na teden (najmanj dvajset ur).

S tem ukrepom se bo financiralo 65 000 pogodb, ki prejemajo pomoč (PEC in CIE skupaj), sklenjenih v letih 2020 in 2021.

Naložba C8.I15: podpora delodajalcem pri zaposlovanju invalidov (AMEETH)

Ta ciljno usmerjena subvencija za zaposlovanje se izplača vsakemu delodajalcu, ki je med 1. septembrom 2020 in 30. junijem 2021 zaposlil invalidnega delavca s pogodbo za določen čas za najmanj tri mesece ali pogodbo za nedoločen čas. Subvencija za zaposlovanje se dodeli za delovna mesta s plačami do dvakratne minimalne plače, najvišji znesek podpore pa je 4 000 EUR na leto.

S tem ukrepom se bo financiralo vsaj 12 500 subvencij za zaposlovanje v letu 2021 za zaposlovanje invalidov.

Naložba C8.I16: podaljšanje načrta „vodene zaposlitve“ za invalide

Shema podpore za „vodene zaposlitve“ vključuje zagotavljanje individualiziranih smernic za invalide, da bi pomagali oblikovati prilagojen projekt, ki temelji na pristopu „kraj in vlak“. Delodajalec in zaposleni sta lahko v srednjeročnem obdobju upravičena do podpore na podlagi intenzivnosti potreb (od dveh ur na mesec do več kot dvanajst ur na mesec v najintenzivnejših fazah).

Ta shema podpore je sestavljena iz štirih različnih modulov, ki se lahko prilagodijo posameznemu položaju:

a)Ocena položaja invalidnega delavca ob upoštevanju njegovega poklicnega projekta, njegovih sposobnosti in potreb ter, če je ustrezno, potreb delodajalca

b)Priprava strokovnega projekta in pomoč pri njegovem izvajanju z namenom hitrega vključevanja zaposlovanja v standardno delovno okolje

c)Pomoč upravičencu pri iskanju zaposlitve

d)Podpora med zaposlitvijo, da se olajša dostop do usposabljanja, pa tudi ocenjevanje znanj in spretnosti, in po potrebi zagotavljanje posredovanja delodajalcu, da se delovni pogoji in okolje prilagodijo posebnim potrebam.

Podporo zagotavlja predvsem usposobljeni zaposlitveni trener, ki je referenčna točka za zaposlenega in delodajalca. S tem ukrepom se bo financirala razširitev programa podpore. Čeprav število upravičencev zaradi znatnih razlik v ravni zagotovljene podpore ni znano vnaprej, se bo o njem poročalo naknadno, ko bo razširitev v celoti izvedena.

Naložba C8.I17: tečaji usposabljanja na daljavo

Razvoj tečajev učenja na daljavo prispeva k socialni in teritorialni koheziji, saj zagotavlja možnosti usposabljanja za osebe, ki so bile prej izključene zaradi omejitev mobilnosti (invalidi ali osebe, ki prebivajo na podeželju ali skrbijo za druge osebe), in tako bolje dosega ciljne skupine, vključno z brezposelnimi, ter spodbuja vseživljenjsko učenje. Poleg tega lahko splošna digitalizacija tečajev prispeva k pridobivanju in razvoju osnovnih digitalnih znanj in spretnosti.

S to naložbo se bo financiralo odprtje dodatnih 30 000 tečajev usposabljanja na daljavo, ki jih organizira nacionalna agencija za zaposlovanje Pôle Emploi. Ukrep vključuje tudi plačilo za približno 42 % udeležencev v obdobju osmih mesecev.

Naložba C8.I18: digitalne izobraževalne vsebine: platforme za digitalne vsebine

Kriza zaradi COVID-19 in posledični sanitarni ukrepi so poudarili pomen učenja na daljavo ter digitalnih orodij in modulov. Poklicno usposabljanje bi bilo treba ponuditi z večjo prožnostjo, ki bi združevala možnosti učenja na kraju samem, hibridnega učenja in učenja na daljavo. Da bi izkoristili potencial teh novih digitalnih orodij, bo ukrep vključeval podporo usposabljanju z inovativnimi „poglobljenimi“ moduli. Vključitev poglobljenih modulov (na primer na podlagi virtualne resničnosti) v tečaje se bo razvila na podlagi 15 pilotnih tečajev. To se bo nato razširilo na približno 100 dodatnih tečajev s poglobljenimi moduli. Poleg tega bodo razpisi za prijavo interesa in projekti financirali prehod na modele hibridnega usposabljanja za organe za usposabljanje s podpiranjem inovativnih projektov.

Naložba C8.I19: dodatna sredstva za združenja „Pro transitions“ (AT pro) za financiranje poklicnih prehodov

Poklicni prehodi in preusmeritve omogočajo prerazporejanje virov med gospodarskimi sektorji, saj zaposlenim zagotavljajo znanja in spretnosti, ki so bolje prilagojeni trenutnim gospodarskim razmeram. Poklicne prehode financirajo zlasti namenska združenja „Transition Pro“ (AT Pro), ki krijejo stroške usposabljanja in druge stroške, prejemke in s tem povezane socialne stroške. Povpraševanje po takih vodenih spremembah poklicne poti je veliko, saj je bilo leta 2019 prejetih več kot 35 000 prošenj, financiranih pa je bilo samo 18 231. Ukrep bo zajemal financiranje dodatnih prehodov, za katere obstaja veliko povpraševanje.

Na regionalni ravni so bila združenja „Transition Pro“ zadolžena za pripravo izčrpnega seznama delovnih mest in potrdil, ki so lahko upravičena do financiranja v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Ta seznam bo osredotočen na delovna mesta z visoko stopnjo zaposlenosti v regiji v skladu s prednostnimi nalogami iz načrta za okrevanje in odpornost (zeleni prehod, digitalna preobrazba gospodarstva).

Naložba C8.I20: dopolnitev individualnih učnih računov za digitalna znanja in spretnosti

Da bi spodbudili pridobivanje digitalnih znanj in spretnosti po vsej delovni sili, se bo okrepil dostop do usposabljanj, ki so posebej osredotočena na digitalne spretnosti ali digitalne poklicne poti, in sicer tako, da se posameznikom omogoči udeležba na takih usposabljanjih prek individualnih računov učenja. To ne bo samo povečalo zaposljivosti udeležencev, ampak bo v širšem obsegu prispevalo k reševanju vprašanja neusklajenosti med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih med delovno silo.

Individualnim učnim računom se bo dodal kredit v višini 1 000 EUR, ki se lahko uporabi za usposabljanja, povezana z digitalnimi znanji in spretnostmi ali digitalnimi poklicnimi potmi. Za to uporabo je bilo odobrenih približno 400 usposabljanj, ki se lahko udeležijo med delovnim časom, če se delodajalec s tem strinja. Po končanem usposabljanju se stroški plačajo organu za usposabljanje.

Naložba C8.I21: povečanje sredstev za France Compétences

Ukrep se nanaša na nepovratna sredstva za France Compétences, nacionalni organ, pristojen za urejanje in financiranje vajeništva in poklicnega usposabljanja, pod pogojem, da upravni odbor do 30. novembra 2021 glasuje o uravnoteženem proračunu za leto 2022. Zaradi manjšega števila virov, povezanih z gospodarsko krizo, je bila potrebna dodatna enkratna podpora, da bi se lahko Francija lahko odzvala na zelo povečano povpraševanje po vajeništvih. Z ukrepom se bo do 31. decembra 2023 financiralo pričakovanih dodatnih 160 000 pogodb o vajeništvu.

Ta naložba bo začasno povečala plačila, ki jih je France Compétences izplačal operaterjem znanj in spretnosti (OPCO), ki krijejo zlasti stroške usposabljanja vajencev. Zagotavljanje kritja stroškov izobraževanja je pomemben dejavnik pri uporabi vajeništev za delodajalca.

Naložba C8.I22: povečanje sredstev za Pôle Emploi

Pôle Emploi bo zaposlil 1 000 svetovalcev s pogodbami za določen čas, ki zagotavljajo dodatno podporo iskalcem zaposlitve v času gospodarskih težav. Te dodatne zaposlitve bodo agenciji omogočile, da zagotovi smernice za dodatne iskalce zaposlitve, ki so posledica trenutne gospodarske krize, katerih število naj bi se po postopni odpravi gospodarske podpore podjetjem (kot so sheme skrajšanega delovnega časa) še povečalo.

Poleg tega bodo dodatni svetovalci izvajali nove storitve Pôle Emploi, kot so opredeljene v tristranskem sporazumu za obdobje 2019–2022. To vključuje „sveženj“ za novoregistrirane iskalce zaposlitve, dva-poldnevni uvajalni program, ki nadomešča prejšnji 40-minutni intervju, katerega cilj je zagotoviti učinkovito podporo pri zaposlovanju že od samega začetka. Splošneje, uporaba „globalnega pristopa“, ki zagotavlja intenzivno podporo najbolj ranljivim iskalcem zaposlitve za povprečno 9,5 meseca, zahteva tudi dodatna sredstva, ki jih bo Pôle Emploi zagotovil s temi zaposlitvami.

H.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
8–1	C8.R1: Reforma zagotavljanja storitev s strani agencije za zaposlovanje	cilj	Agencije, ki so vključile storitve Cap’Emploi		število	0	700	Q4	2022	Število agencij Pôle Emploi, ki so vključile storitve Cap’Emploi.
8–2	C8.R1: Reforma zagotavljanja storitev s strani agencije za zaposlovanje	cilj	Agencije s svetovalcem za odškodnine		število	0	700	Q4	2022	Število agencij Pôle Emploi, ki so izvedle ustanovitev „svetovalca za nadomestilo“.
8–3	C8.R2: Reforma shem skrajšanega delovnega časa	mejnik	Reforma sheme skrajšanega delovnega časa za spodbujanje gospodarske dejavnosti s postopnim omejevanjem velikodušnosti in strožjimi pogoji dostopa do shem	Začetek veljavnosti				Q3	2021	Prilagoditve zajemajo: ·Znižanje ravni nadomestil za delodajalce in zaposlene ·Skrajšanje obdobja veljavnosti dovoljenja za uporabo sheme skrajšanega delovnega časa (z 12 mesecev na 3 mesece z možnostjo podaljšanja v 12-mesečnem obdobju) ·Postopno opuščanje povečane stopnje podpore za zaščitene sektorje in upravno zaprta podjetja
8–4	C8.R3: Reforma zdravja in varnosti pri delu	mejnik	Sprejetje sprememb zakona, katerih namen je Franciji zagotoviti učinkovitejši sistem akterjev na področju zdravja pri delu, s poudarkom na preventivi na eni strani ter reorganizaciji upravljanja in delovanja institucij, pristojnih za zdravje pri delu, na drugi strani	Začetek veljavnosti				Q4	2021	Sprejetje sprememb zakona, katerih namen je Franciji zagotoviti učinkovitejši sistem akterjev „zdravja pri delu“, ki se osredotočajo na preprečevanje na eni strani ter reorganizacijo upravljanja in delovanja institucij, pristojnih za zdravje pri delu, na drugi strani.
8–5	C8.R3: Reforma zdravja in varnosti pri delu	cilj	Storitve za zdravje in varnost pri delu, opremljene z varnimi digitalnimi orodji		število	0	165	Q2	2026	Število storitev za zdravje in varnost pri delu, opremljenih z varnimi digitalnimi orodji.
8–6	C8.R4: reforma zavarovanja za primer brezposelnosti	mejnik	Začetek veljavnosti več ukrepov reforme sistema za brezposelnost	Začetek veljavnosti				Q4	2021	Začetek veljavnosti več ukrepov v zvezi z: ·Nova metoda za izračun referenčne dnevne plače (SJR); ·Drsna lestvica za zmanjšanje prejemkov, dodeljenih prejemnikom z visokimi dohodki po osmih mesecih nadomestila; ·Začetek veljavnosti prvega koraka „bonus malus“
8–7	C8.R4: reforma zavarovanja za primer brezposelnosti	mejnik	Samodejni začetek veljavnosti preostalih ukrepov po izboljšanju gospodarskih razmer	Začetek veljavnosti				Q4	2022	Samodejni začetek veljavnosti preostalih ukrepov, ko se bodo gospodarske razmere izboljšale: ·Omejitev pogojev za dostop do dajatev (šest mesecev namesto štirih) ·Drsna lestvica za zmanjšanje prejemkov, dodeljenih prejemnikom z visokimi dohodki po osmih mesecih nadomestila;
8–8	C8.I1: usposabljanje FNE	cilj	Udeleženci tečajev usposabljanja za oblikovanje FNE		število	0	400 000	Q4	2022	Število usposabljanj in drugih ukrepov (potrditev pravnega reda Skupnosti, ocena usposobljenosti).
8–9	C8.I2: Prekvalifikacija prek dualnih programov usposabljanja (Pro A)	cilj	Zaposleni, ki so upravičeni do programa Pro-A		število	0	90 000	Q4	2023	Število zaposlenih, ki sodelujejo v preusposabljanju prek dualnih programov usposabljanja (Pro-A).
8–10	C8.I3: Subvencija za zaposlovanje za pogodbe o vajeništvu	cilj	Subvencije za zaposlovanje, plačane za pogodbe o vajeništvu		število	0	333 374	Q4	2021	Število pogodb o vajeništvu, za katere je bila delodajalcu izplačana subvencija za zaposlovanje.
8–11	C8.I4: Subvencija za zaposlovanje za pogodbe o profesionalizaciji	cilj	Subvencije za zaposlovanje, plačane za pogodbe o profesionalizaciji		število	0	100 000	Q1	2022	Število pogodb o profesionalizaciji, za katere je bila delodajalcu izplačana izredna subvencija za profesionalizacijo.
8–12	C8.I5: Subvencija za zaposlovanje mladih, mlajših od 26 let	cilj	Subvencije za zaposlovanje, plačane za pogodbe o zaposlitvi mladih, mlajših od 26 let		število	0	337 000	Q1	2021	Število pogodb, za katere je bila izplačana subvencija za zaposlovanje mladih delodajalcu.
8–13	C8.I6: ustvarjanje delovnih mest za mlade v športnem sektorju	cilj	Delovna mesta, ustvarjena v športnem sektorju, ki prejemajo subvencijo		število	0	2500	Q3	2023	Število delovnih mest, ustvarjenih v športnem sektorju, ki prejemajo subvencijo.
8–14	C8.I7: Vstopne šole za odličnost	cilj	Zgrajeni ali obnovljeni prostori		število	0	1500	Q3	2022	Število mest, ki so bila zgrajena ali obnovljena v „internatih za odličnost“.
8–15	C8.I8: „Združeni za uspeh“	cilj	Študenti, ki sodelujejo v programu „cordées de la réussite“		število	0	185 000	Q3	2021	Število študentov, ki sodelujejo v programu „cordées de la réussite“.
8–16	C8.I9: državna jamstva za študentska posojila	cilj	Upravičenci študentskih posojil z državnim jamstvom		število	0	100 000	Q4	2022	Število upravičencev študentskih posojil z državnim jamstvom po spremembi sporazuma z Bpifrance, s katerim se je povečala državna pomoč.
8–17	C8.I10: Prilagojeni tečaji za mlade, stare od 16 do 18 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo	cilj	Mladi, ki sodelujejo pri dejavnostih AFPA		število	0	10 500	Q1	2022	Število mladih, starih od 16 do 18 let, ki se udeležujejo prilagojenega tečaja, ki ga ponuja nacionalna agencija za poklicno usposabljanje odraslih (AFPA).
8–18	C8.I11: ustvarjanje mest v visokošolskem izobraževanju	cilj	Ustvarjena mesta v visokošolskem izobraževanju		število	0	30 000	Q4	2022	Število ustvarjenih mest v visokošolskem izobraževanju, kot je bilo sporočeno prek Parcoursup.
8–19	C8.I12: načrt za mlade: visokošolsko izobraževanje	cilj	Ustvarjena mesta v visokošolskem izobraževanju		število	0	16 000	Q3	2021	Število ustvarjenih mest v visokošolskem izobraževanju, kot je bilo sporočeno z anketami akademij.
8–20	C8.I13: PACEA in jamstvo za mlade	cilj	Dodatni upravičenci do jamstev za PACEA in jamstva za mlade od leta 2021		število	0	130 000	Q1	2022	Število mladih, ki so leta 2021 vstopili v PACEA in jamstvo za mlade, o čemer so poročale lokalne misije.
8–21	C8.I14: Pogodbe za mlade, ki prejemajo pomoč (PEC in CIE)	cilj	Dodatne pogodbe, ki prejemajo pomoč		število	0	65 000	Q1	2022	Število dodatnih pogodb, ki prejemajo pomoč, za mlade PEC in za mlade CIE, kot jih je sporočila družba Pôle Emploi.
8–22	C8.I15: podpora delodajalcem pri zaposlovanju invalidov (AMEETH)	cilj	Plačane subvencije		število	0	12 500	Q2	2021	Število subvencij za zaposlovanje, plačanih za zaposlitev invalidnega delavca.
8–23	C8.I16: Podaljšanje načrta „spremljanega zaposlovanja“	mejnik	Polna uvedba podaljšanja načrta „spremljanega zaposlovanja“	Poročilo o dokončanju				Q2	2023	Popolna uvedba podaljšanja načrta „spremljanega zaposlovanja“ za podporo invalidom.
8–24	C8.I17: tečaji usposabljanja na daljavo	cilj	Udeležba v tečajih usposabljanja na daljavo		število	0	30 000	Q4	2023	Število udeležencev v tečajih učenja na daljavo, kot je predlagalo podjetje Pôle Emploi.
8–25	C8.I18: digitalne izobraževalne vsebine: platforme za digitalne vsebine	cilj	Organi za usposabljanje izjavljajo, da imajo usposabljanje udeležencev bodisi delno ali v celoti z učenjem na daljavo		število	0	15 000	Q4	2023	Število organov za usposabljanje, ki so v svojem izkazu o izobraževanju in računovodskih izkazih navedli, da imajo usposobljene udeležence bodisi delno ali v celoti z učenjem na daljavo.
8–26	C8.I18: digitalne izobraževalne vsebine: platforme za digitalne vsebine	mejnik	Podpora za pomoč pri vodenju projektov za podporo oblikovanju in razširjanju digitalnih vsebin	Posredovanje končnih rezultatov				Q4	2022	Končni rezultati, pridobljeni v okviru podpore za pomoč pri vodenju projektov, ki je namenjena podpori zasnovi in razširjanju digitalnih vsebin (vključno s projektnimi datotekami za 15 pilotnih tečajev, ki jih je treba pripraviti)
8–27	C8.I19: Dodatna sredstva za združenja „Pro transitions“ (AT pro) za financiranje poklicnih prehodov	cilj	Financiranje dodatnih poklicnih prehodov		število	15 937	19 837	Q4	2022	Povečanje števila (+3 900) financiranih poklicnih prehodov se je začelo leta 2021 v primerjavi s skupnim številom poklicnih prehodov, financiranih leta 2020.
8–28	C8.I20: dopolnitev individualnih učnih računov za digitalna znanja in spretnosti	cilj	Osebe, ki so uporabile dodatno ILA za vpis v usposabljanje za digitalna znanja in spretnosti, registrirane v nacionalnem arhivu poklicnih znanj in spretnosti		število	0	22 500	Q1	2022	Osebe, ki so uporabile dodatno ILA za vpis v usposabljanje za digitalna znanja in spretnosti, registrirane v nacionalnem arhivu poklicnih spretnosti.
8–29	C8.I21: Povečanje sredstev za France Compétences	mejnik	Podpis sporazuma s France Compétences	Podpis dogovora				Q1	2021	Podpis sporazuma med francosko državo in France Compétences o povečanju finančnih sredstev France Competences za 750 000 000 EUR.
8–30	C8.I21: Povečanje sredstev za France Compétences	cilj	Podpisane dodatne pogodbe o vajeništvu		število	335 421	495 000	Q4	2023	Število podpisanih dodatnih pogodb o vajeništvu (+160 000) med letoma 2021 in 2023 v primerjavi z izhodiščnim letom 2019, kot so jih sporočili upravljavci kompetenc.
8–31	C8.I22: Povečanje sredstev podjetja Pôle Emploi	cilj	Zaposleni svetovalci Pôle Emploi		število	0	1 000	Q4	2022	Število svetovalcev Pôle Emploi, zaposlenih s pogodbami za določen čas.

I. KOMPONENTA 9: Raziskave, zdravje in odvisnost, teritorialna kohezija

Splošni cilj te komponente francoskega načrta za okrevanje in odpornost je okrepiti socialno in teritorialno kohezijo v širšem smislu. Osredotoča se zlasti na zdravje, digitalno področje, raziskave in visokošolsko izobraževanje z osmimi naložbami in tremi reformami.

Komponenta vključuje naložbe v zdravstveni sektor po vsem ozemlju, vključno s posodobitvijo in obnovo infrastrukture ter digitalizacijo zdravstva. Te naložbe bo spremljalo več reform sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, osredotočenih na izboljšanje kariere negovalcev, opredelitev naložbenih politik, poenostavitev organizacije ter reformo oskrbe starejših in njihove samostojnosti.

Ta komponenta vključuje tudi ukrep za pospešitev digitalne povezljivosti na celotnem ozemlju s spodbujanjem naložb v načrt za ultrahitra širokopasovna omrežja „France très haut débit“. Spremljal ga bo ukrep za digitalno vključenost, ki bo vsem omogočil dostop do digitalnih orodij.

Javne raziskave se bodo podpirale z dodatnim financiranjem nacionalne raziskovalne agencije, kar bo omogočilo višjo stopnjo uspešnosti raziskovalnih razpisov za projekte. V okviru naložbe za načrt za prihodnost (PIA4) bodo objavljeni razpisi za projekte za izboljšanje standardov v visokošolskem izobraževanju s spodbujanjem odličnosti, pomočjo pri iskanju financiranja in izboljšanjem organizacije.

Komponenta 9 je odgovor na priporočilo za posamezne države 2020.1.2 o izboljšanju odpornosti zdravstvenega sistema, priporočila za posamezne države 2019.3.3, 2020.3.4 in 2020.3.7 o vlaganju v digitalni prehod in infrastrukture ter priporočili za posamezne države za leti 2019.3.1 in 2020.3.8 o vlaganju v raziskave in razvoj. Obravnava tudi priporočili za posamezne države 2020.3.2 in 2020.3.3 s sproščanjem javnih naložb in spodbujanjem zasebnih naložb.

I.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (C9R1): nacionalna strategija za preoblikovanje zdravstvenega sistema

Nacionalna strategija „Ma Santé2022“ je bila oblikovana julija 2019 s sprejetjem zakona o organizaciji in preoblikovanju zdravstvenega sistema. Njen cilj je boljša organizacija zdravstvenega sistema na lokalni ravni, zlasti z vzpostavitvijo novih lokalnih zdravstvenih struktur, katerih cilj je boljše usklajevanje med segmenti zdravstvenega varstva (kot so teritorialne strokovne zdravstvene skupnosti). Ta nacionalna strategija je bila okrepljena z več zaporednimi reformnimi sklopi, vključno z načrtom „Investir pour l’Hôpital“ (november 2019), načrtom „Ségur de la Santé“ (julij 2020) in zakonom za poenostavitev upravljanja bolnišnic („Loi visant à améliorer le système de santé par la confiance et la simplification“, ki ga je parlament sprejel aprila 2021). Cilj slednjega je kot ukrep v okviru francoskega načrta za okrevanje in odpornost reformirati upravljanje bolnišnic, da se omogoči večja prožnost pri organizaciji in delovanju bolnišnic ter da se bolnišničnim enotam zagotovi večja vloga pri odločanju.

Reforma 2 (C9R2): ustanovitev nove veje socialne varnosti, ki bi krila tveganje izgube samostojnosti

Da bi izboljšali oskrbo starejših in invalidnih oseb, se bo z ukrepom predvidela ustanovitev pete veje splošnega sistema socialne varnosti, ki bi poleg že obstoječih področij (za kritje tveganj bolezni, upokojitve, družinskih nesreč, nesreč pri delu in poklicnih bolezni) krila tveganje izgube samostojnosti. Zakon o financiranju socialne varnosti za leto 2021 opredeljuje prve ukrepe za organizacijo upravljanja in financiranja te pete podružnice. Celotno financiranje zdravstveno-socialnih ustanov se prenese na to peto področje socialne varnosti.

Naložba 1 (C9I1): digitalno zdravstvo

Cilj ukrepa je pospešiti razvoj digitalnih orodij v zdravstvenem sektorju.

Sestavljajo ga štirje podukrepi:

·Državna digitalna infrastruktura na področju zdravja:

Ta naložba bo pospešila uvajanje državnih informacijskih sistemov: skupna zdravstvena evidenca, digitalna zdravstvena platforma, točka „vse na enem mestu“ za vse digitalne storitve za zdravstvene delavce in elektronske identifikacijske kartice za zdravstvene delavce.

·interoperabilnost in varnost programske opreme, ki jo uporabljata javni in zasebni zdravstveni sektor

Namen te naložbe je nadgraditi obstoječo programsko opremo, ki se že uporablja v javnem in zasebnem sektorju, da bo združljiva z zahtevami glede interoperabilnosti in varnosti, ki jih je določila država. Ta naložba bo dajala prednost tehnološkim naložbam za spodbujanje izmenjave zdravstvenih podatkov, kot so dokumenti o izdaji v bolnišnicah, biološka poročila, radiološka poročila in slike, opomini in dopisi za zvezo.

·podpora in spodbujanje zdravstvenih delavcev v digitalnem prehodu

S to naložbo se bo financiral razvoj programske opreme in podpirali uporabniki. Zagotavljala bo tudi finančno podporo za spodbujanje zdravstvenih delavcev k uporabi digitalnih storitev, zlasti skupne zdravstvene kartoteke.

·digitalni zaostanek v socialni medicini

Namen te naložbe je opremiti naprave za socialno medicino z digitalno infrastrukturo, kot so internetna povezava, računalniki in programska oprema. Konkretno bodo strokovnjaki iz iste regije skupaj vlagali v znižanje stroškov in zagotavljanje skladnosti.

Naložba 2 (C9I2): posodobitev in prestrukturiranje bolnišnic ter oskrba z zdravstvenim varstvom

Kot je bilo napovedano v načrtu Health Segur, se je vlada zavezala, da bo povečala naložbeno podporo bolnišnicam in zdravstvenim ustanovam. Del teh naložb se nanaša na popolno prenovo in posodobitev bolnišničnih stavb, tudi z namenom povečanja njihove energijske učinkovitosti (izolacija stavb za izboljšanje toplotnega udobja, boljša učinkovitost tehničnih naprav za zmanjšanje porabe). Drugi naložbeni projekti se nanašajo na gradnjo ambulantnih ustanov ter posodobitev medicinske infrastrukture in opreme (kot sta oprema kirurških prostorov in razvoj ambulantnih storitev).

Z ukrepom se bodo financirale tudi naložbe za izpolnjevanje varnostnih in okoljskih standardov (kot so varnost opreme in zdravstvenih izdelkov, oprema za izboljšanje delovnih pogojev, ravnanje z odpadki).

Regionalne zdravstvene agencije bodo odgovorne za ugotavljanje in preverjanje naložbenih potreb bolnišnic glede na posebne potrebe svojih ozemelj.

Naložba 3 (C9I3): obnova zdravstveno-socialnih ustanov.

Ta naložba je namenjena prenovi, preoblikovanju in opremi francoskega medicinsko-socialnega sektorja, zlasti ustanov za odvisne starejše osebe (EHPAD) v obdobju 2021–2025, da se poveča njihova zmogljivost nastanitve in oskrbe v pričakovanju prihodnjih demografskih sprememb ter da se prispeva k ekološkemu prehodu z energijsko učinkovitimi projekti.

Ta ukrep bo vključeval podporo naložbam v zdravstveno-socialni sektor za obnovo ali obnovo najbolj zastarelih EHPAD, zlasti v javnem sektorju. Primeri naložb vključujejo projekte prenove in razširitve javnih EHPAD, vključno z gradnjo ali prenovo posameznih sob in posameznih sanitarnih prostorov, razvojem sprejemnih prostorov, posodobitvijo objektov glede na standarde dostopnosti ter vzpostavitvijo objektov, prilagojenih ljudem s kognitivnimi motnjami.

Merila za izbor projektov na nacionalni ravni bo določil odbor, ki bo vključeval Caisse nationale de solidarité pour l’autonomie (CNSA) in Generalni direktorat za socialno kohezijo ministrstva za solidarnost in zdravje. Ta ukrep bo izvajala CNSA od 1. januarja 2021 dalje, ki bo vsako leto prenesla delež investicijskih kreditov v petletnem obdobju na regionalne zdravstvene agencije. Vsaka regionalna zdravstvena agencija bo po pregledu projektov, ki jih predložijo upravljavci obratov, izvedla letni program v skladu z merili upravičenosti, določenimi na nacionalni ravni.

Naložba 4 (C9I4): nacionalna dežurna telefonska številka za preprečevanje samomora

Izvajanje nacionalne telefonske linije za preprečevanje samomorov je del nacionalne zdravstvene strategije za obdobje 2018–2022 in je eden od ukrepov, napovedanih v načrtu „Ségur de la santé“. Ukrep bo zajemal vzpostavitev nacionalnega vozlišča in regionalnih platform.

Naložba 5 (C9I5): načrt za visokohitrostne širokopasovne povezave

Prvotni načrt za visokohitrostne širokopasovne povezave („plan France très haut débit“) je bil namenjen izboljšanju povezljivosti na ozemlju in zagotovitvi dostopa „zelo visoke hitrosti“ po vsej državi do leta 2022 s hitrostjo najmanj 30 Mbps. Strategija je bila revidirana, da bi se povečala raven ambicij, izboljšala povezljivost na podeželskih območjih s podporo francoskega načrta za okrevanje in odpornost.

Ukrep bo spodbujal pospešeno uvajanje dostopovnih omrežij naslednje generacije (NGA), zlasti v optičnih vlaknih, s hitrostmi nad 100 Mb/s in na splošno nad 1 Gb/s. Projekti se bodo izvajali na t. i. „omrežjih javnih pobud“, kjer je težko privabiti zasebne naložbe in zadevajo naslednja območja: Aude, Auvergne, Bretagne, Cher, Dordogne, Doubs, Haute-Savoie, Indre, Manche, Mayotte, Sarthe in Seine-et-Marne. Del sredstev se bo namenil tudi za lokacije z zapletenimi tehničnimi povezavami v vsej državi. Glavni cilj vlade je zagotoviti popoln dostop do dostopovnih omrežij naslednje generacije do leta 2025 v skladu s cilji gigabitne družbe.

Naložba 6 (C9I6): digitalna vključenost

Ukrep temelji na obstoječi pobudi za podporo digitalnemu vključevanju in bo omogočil usposabljanje dodatnih 4 000 digitalnih svetovalcev, ki jih gostijo lokalni organi in zasebni akterji iz združenj ali iz socialnega in solidarnostnega gospodarstva (kot so mestne hiše, knjižnice, domovi za ostarele, domovi za nego, centri za socialno delo in lokalna združenja). Ti digitalni svetovalci bodo organizirali delavnice in nudili usposabljanja, da se bo vsem omogočilo, da postopoma prevzamejo odgovornost za vsakodnevne digitalne naloge, kot so varovanje osebnih podatkov, obvladovanje družabnih omrežij, preverjanje virov informacij, priprava življenjepisa, prodaja izdelka, spletni nakup, delo na daljavo ali urnik obiska zdravnika. Usposabljali se bodo pred opravljanjem svojih dejavnosti in stalno, da bi ljudem, ki prejemajo pomoč, nudili kakovostne storitve, pa tudi da bi se pripravili na nadaljevanje svojega poslanstva po dveh letih ob podpori načrta za okrevanje in odpornost.

Ukrep bo hkrati podpiral lokalna omrežja, ki ponujajo digitalne dejavnosti (jasno označevanje, razvoj pripomočkov za usposabljanje, podpora razvoju pedagoških rešitev) ter podpirajo razvoj „digitalnih pomočnikov“ („Aidants Connect“), ki neposredno pomagajo ljudem, ki opravljajo digitalne naloge.

Naložba 7 (C9I7): strategija za obnovo na področju raziskav in razvoja (nacionalna raziskovalna agencija)

Zakon o načrtovanju raziskav (glej komponento 6) določa krivuljo povečanja proračuna nacionalne raziskovalne agencije s 1 190 000 000 EUR v letu 2021 na 1 674 000 000 EUR v letu 2027. Ukrep bo to povečanje dopolnjeval s povečanjem dodeljenih sredstev v letih 2021 in 2022.

S temi dodatnimi naložbami se bo povečala stopnja uspešnosti razpisa za projekte s sedanjih 16 % na 23 %, kar je primerljivo z najboljšimi raziskovalnimi agencijami po vsem svetu. Vmesni korak, tj. da se do leta 2021 doseže 20 %, naj bi pomenil približno 2 300 izbranih projektov od 10 000 do 11 500 projektov, predloženih za to leto. Ukrep bo bolje financiral temeljne raziskave v vseh disciplinah in zlasti zagotavljal financiranje vseh projektov odličnosti, vključno s tveganimi in inovativnimi projekti, na katerih naj bi temeljilo okrevanje.

Naložba 8 (C9I8): podpora izobraževalnim, raziskovalnim, razvojnim in inovacijskim ekosistemom (PIA4)

Ta sredstva PIA4 (Naložbe za prihodnost, Plan d’Investissements d’Avenir) so namenjena podpori inovacijam na področju poučevanja (od vrtca do univerze) in raziskav. Ukrep bo namenjen trem razpisom za projekte.

·Prvi, imenovan „odličnost v vseh oblikah“, bo podpiral projekte preoblikovanja visokošolskih ustanov, da bi dosegli najboljše mednarodne standarde. Preoblikovanje se razume kot vsak pomemben razvoj institucije ali območja, ki prispeva k razvoju njunih potencialov v okviru vseh njihovih nalog ali misij, ki se v okviru strateškega projekta štejejo za najpomembnejše za institucijo ali lokacijo. Cilj je utrditi in okrepiti francoske akademske skupnosti v vsej njihovi raznolikosti ter jim pomagati doseči zastavljene cilje.

·Drugi bo podpiral diverzifikacijo virov financiranja visokošolskih in raziskovalnih ustanov. Zagotavljal bo podporo pri ustvarjanju ali preoblikovanju storitev, namenjenih podpori pri vzpostavljanju projektov, in dopolnjeval finančna sredstva, ki jih prejmejo institucije. Pomenila bi vzvod za spodbujanje institucij k diverzifikaciji njihovih virov (sredstva, pridobljena od Evropske unije, v smislu usposabljanja in sredstev, zbranih v okviru človekoljubne in sponzorske dejavnosti).

·Tretji razpis za projekte je namenjen preoblikovanju šolskega izobraževanja s spodbujanjem inovacij ter novih oblik organizacije in upravljanja. Upoštevalo se bo več prednostnih nalog:

oNujna izobraževalna območja: opredeliti učence, ki opustijo šolanje na ciljnih območjih, da bi okrepili učne vire in jih uskladili.

oNacionalna platforma „biti starš“: ponujanje, zlasti z digitalno tehnologijo, novega pristopa, ki krepi vlogo, povezovanje in predanost staršev v šoli.

oObmočja brez osipa: si prizadeva za popolno zmanjšanje osipa v srednješolskem in visokošolskem izobraževanju z inovativnimi medministrskimi, povezovalnimi in regionalnimi intervencijskimi metodami.

oObmočja učnih poti: skupaj s podjetji znatno poveča usposabljanje na delovnem mestu z razvojem inovativnih rešitev, spodbujanjem rešitev za celostno oskrbo mladih (nastanitev, mobilnost, pogodba o zaposlitvi) in zagotavljanjem spremljanja za mlade, da bi se izognili pretrganju.

Referenčni okvir za prihodnje razpise za projekte kot merilo za upravičenost bo vključeval okoljsko nevtralnost vlog za financirano rešitev na način, ki zagotavlja, da je ukrep skladen z načelom „da se ne škoduje bistveno“ iz Uredbe (EU) 2021/241. To bo dopolnjevalo dejstvo, da so okoljska merila, kadar je to ustrezno, del meril za izbor projektov in da morajo upravljavci pripraviti kritično analizo svojih predlogov na podlagi notranjega in zunanjega strokovnega znanja; da je zeleni prehod po zakonu naveden kot eden od ciljev PIA in da morajo vodstveni organi PIA zagotoviti uporabo teh ciljev, ki se spremlja z namenskim kazalnikom. To vodi do izključitve (i) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo v nadaljnjem proizvodnem procesu 35 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 36 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 37 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 38 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju.

I.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik / cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki za mejnike	Kvantitativni kazalnik za cilj			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
9–1	C9.R1 nacionalna strategija za preoblikovanje zdravstvenega sistema	mejnik	Glasovanje o predlogu zakona za izboljšanje zdravstvenega sistema (poenostavitev upravljanja bolnišnic) in njegova objava.	Začetek veljavnosti				Q4	2021	Začetek veljavnosti zakona za izboljšanje zdravstvenega sistema z zaupanjem in poenostavitvijo, ki bo ustanovam omogočal večjo prožnost pri njihovi organizaciji, ponovno vključitev zdravstvene stroke v upravljanje bolnišnic in večjo vlogo pri odločanju v bolnišnici.
9–2	C9.R1 nacionalna strategija za preoblikovanje zdravstvenega sistema	cilj	Stopnja kreditne obveznosti za nadgradnjo človeških virov v zdravstvu		odstotek		90 %	Q4	2023	Stopnja prevzetih kreditnih obveznosti za nadgradnjo človeških virov v zdravstvu.
9–3	C9.R2 ustanovitev nove veje socialne varnosti, ki bi krila tveganje izgube samostojnosti	mejnik	zakon o ustanovitvi nove veje socialne varnosti, namenjene podpori neodvisnosti starejših in invalidov	Začetek veljavnosti				Q3	2020	Objava zakona št. 2020-991 z dne 7. avgusta 2020 o socialnem dolgu in samostojnosti v Uradnem listu, ki določa ustanovitev nove veje socialne varnosti, namenjene podpori neodvisnosti starejših in invalidov.
9–4	C9.I1 Dohitevanje tehničnih standardov za digitalno zdravje	cilj	Državna digitalna infrastruktura na področju zdravja		število (v milijonih)	9,5	40	Q4	2024	Število pacientov z nacionalnim elektronskim zdravstvenim zapisom in zaščitenim elektronskim naslovom.
9–5	C9.I1 Dohitevanje tehničnih standardov za digitalno zdravje	cilj	Dokončanje interoperabilnosti in varnosti nameščene programske opreme za vozni park ter podpora in spodbujanje zdravstvenega varstva		Število (v milijonih)	3	15	Q4	2024	Digitalni dokumenti, ki jih pripravi zdravstveni delavec (kot so biološka poročila, radiološka poročila, bolnišnična poročila in potrdila) in so shranjeni v novem sistemu.
9–6	C9.I1 Dohitevanje tehničnih standardov za digitalno zdravje	cilj	Digitalni zaostanek v socialni medicini		število	0	410 000	Q4	2024	Število aktivnih elektronskih medicinsko-socialnih evidenc.
9–7	C9.I2 posodobitev in prestrukturiranje bolnišnic ter oskrba z zdravstvenim varstvom	cilj	Ustanove, ki prejemajo podporo pri naložbah v tehnične objekte, opremo ali lahke prenove		število	0	800	Q1	2023	Število ustanov, ki jim je ARS (Regionalna zdravstvena agencija) dodelila sredstva za investicije v tehnične objekte, opremo ali lahke prenove. Kumulativni izračun: število različnih zdravstvenih ustanov, ki so prejele te kreditne točke.
9–8	C9.I2 posodobitev in prestrukturiranje bolnišnic ter oskrba z zdravstvenim varstvom	cilj	Število naložbenih projektov za gradnjo, energetsko prenovo in posodobitev zdravstvenih ustanov (> 20 milijonov EUR) (kumulativno)		število	0	20	Q4	2024	Število ustanov, za katere je ARS (regionalna zdravstvena agencija) potrdila projekt podpore za gradnjo, energetsko prenovo in posodobitev zdravstvenih ustanov v znesku, ki presega 20 000 000 EUR. Kumulativni izračun.
9–9	C9.I2 posodobitev in prestrukturiranje bolnišnic ter oskrba z zdravstvenim varstvom	cilj	Število naložbenih projektov za gradnjo, energetsko prenovo in posodobitev zdravstvenih ustanov (> 20 milijonov EUR)		število	20	30	Q2	2026	Število ustanov, za katere je ARS (regionalna zdravstvena agencija) potrdila projekt podpore za gradnjo, energetsko prenovo in posodobitev zdravstvenih ustanov v znesku, ki presega 20 000 000 EUR. Kumulativni izračun.
9–10	C9.I2 posodobitev in prestrukturiranje bolnišnic ter oskrba z zdravstvenim varstvom	cilj	ustanove, ki prejemajo podporo pri naložbah v tehnične objekte, opremo ali lahke prenove		število		1000	Q4	2025	Število ustanov, ki jim je ARS (Regionalna zdravstvena agencija) dodelila sredstva za investicije v tehnične objekte, opremo ali lahke prenove. Kumulativni izračun: število različnih zdravstvenih ustanov, ki so prejele te kreditne točke.
9–11	C9.I3 Prenova zdravstvenih in socialnih ustanov	cilj	Število domov za nego, ki so prejeli pomoč z opremo za izboljšanje pogojev za sprejem starejših („dnevne naložbe“) (kumulativno)		število		3000	Q4	2022	Število domov za vzdrževane starejše osebe, ki so prejeli sredstva v okviru sheme „dnevne naložbe“
9–12	C9.I3 Prenova zdravstvenih in socialnih ustanov	cilj	Nastanitvene rešitve za starejše, ki so prejeli pomoč za naložbe v nepremičnine				36 000	Q2	2026	Nastanitvene enote, zgrajene ali prenovljene v EHPAD oziroma domovih za starejše ali vzdrževane osebe.
9–13	C9.I4 nacionalna dežurna telefonska številka za preprečevanje samomora	mejnik	Sprožitev telefonske storitve za preprečevanje samomora	Aktiviranje odprte telefonske številke				Q4	2022	Aktiviranje telefonske linije za preprečevanje samomora.
9–14	C9.I5 Načrt za zelo hitre širokopasovne povezave („Plan France très haut débit“)	cilj	Dodatna stanovanja in poslovni prostori, ki so upravičeni do priključitve na optična vlakna		število	0	1 700 000	Q1	2022	Število dodatnih stanovanj (v primerjavi z letom 2020) in poslovnih prostorov, ki so upravičeni do priključitve na optična vlakna v letu 2021.
9–15	C9.I5 Načrt za zelo hitre širokopasovne povezave („Plan France très haut débit“)	cilj	Dodatna stanovanja in poslovni prostori, ki so upravičeni do priključitve na optična vlakna		število	0	2 500 000	Q4	2023	Število dodatnih stanovanj (v primerjavi z letom 2022) in poslovnih prostorov, ki so upravičeni do priključitve na optična vlakna, v letu 2023.
9–16	C9.I6 Digitalno vključevanje	cilj	Usposabljanje digitalnih svetovalcev za digitalne storitve v Franciji		število	0	3600	Q4	2022	Število digitalnih svetovalcev za digitalne storitve v Franciji, ki so se usposabljali v okviru kampanje za usposabljanje in zaposlovanje.
9–17	C9.I7 Strategija za obnovitev raziskav in razvoja – Nacionalna raziskovalna agencija	cilj	Splošna stopnja uspešnosti splošnih in posebnih razpisov za projekte		odstotek	16	20	Q2	2022	Razmerje med številom projektov, ki jih je izbrala nacionalna raziskovalna agencija, in številom projektov, predloženih v splošnih in posebnih razpisih. Razmerje za razpise za projekte, objavljene v letu 2021, se bo izmerilo v drugem četrtletju leta 2022.
9–18	C9.I8 PIA4 – Podpora izobraževalnim, raziskovalnim, promocijskim in inovacijskim ekosistemom	mejnik	Vsi trije razpisi za projekte („odličnost“, „raznolikost virov visokošolskih in raziskovalnih ustanov“ in „Preoblikovanje šolskega izobraževanja s spodbujanjem inovacij ter novih oblik organizacije in upravljanja“)	Objava razpisov na spletni strani				Q4	2021	Vsi razpisi za projekte, ki se začnejo v okviru tega ukrepa, z referenčnimi pogoji, vključno z merili za upravičenost, da se zagotovi okoljska nevtralnost vlog za financirano rešitev.
9–19	C9.I8 PIA4 – Podpora izobraževalnim, raziskovalnim, promocijskim in inovacijskim ekosistemom	mejnik	Oddaja naročil – izvedbeni sklep predsednika vlade	Poročilo „Secrétariat Général pour l’Investissement“ (SGPI)				Q4	2023	Izvedbeni sklep predsednika vlade po zaključku razpisov za zbiranje predlogov/razpisov za prijavo interesa, objavljenih v okviru mejnika 9-18; omogočanje podpisa pogodb z upravičenci z dodeljevanjem sredstev za vse upravičence.

2.Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost

Ocenjeni skupni stroški načrta Francije za okrevanje in odpornost znašajo 40 950 000 000 EUR.

ODDELEK 2: FINANČNA PODPORA

1.Finančni prispevek

1.1.Prvi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

1–1	C1.R1 Stanovanjska politika	mejnik	Reforma APL („aides personnelles au logement“)
1–4	C1.I1 Energetska prenova zasebnih stavb	cilj	Število potrjenih MPR
1–6	C1.I2 Energetska prenova socialnih stanovanj	cilj	Število stanovanj v kategoriji socialnih stanovanj, ki prejmejo nepovratna sredstva za obnovo
1–8	C1.I3 Energetska prenova javnih stavb	cilj	Število projektov prenove javnih mest, ki pripadajo državi in za katere je bila priglašena pogodba o prenovitvi
2–4	C2.I1 Razogljičenje industrije	cilj	Preprečene emisije toplogrednih plinov
2–6	C2.I2 Zgoščevanje mest: trajnostna gradnja	cilj	Število občin, ki so upravičene do pomoči
3–1	C3.R1 Zakonodaja o mobilnosti	mejnik	Člen 35(2) zakona št. 2019-1428 z dne 24. decembra 2019 o mobilnosti
3–2	C3.R1 Zakonodaja o mobilnosti	mejnik	Člen 172 zakona št. 2019-1428 z dne 24. decembra 2019 o mobilnosti
3–4	C3.R2 Zeleni proračun	mejnik	Zeleni proračun z zakonom o financiranju
3–5	C3.I1 Podpora železnicam	mejnik	Sklenitev sporazumov o financiranju
3–15	C3.I2 Podpora za nakup čistih vozil	cilj	Ekološki dodatki
3–18	C3.I3 Dnevna mobilnost	mejnik	Sporazumi o financiranju AFITF
3–21	C3.I4 Pospešitev del na prometni infrastrukturi	mejnik	Sporazumi o financiranju AFITF
3–22	C3.I4 Pospešitev del na prometni infrastrukturi	mejnik	Podpis sporazuma o financiranju novih polnilnih postaj s strani ASP (l’Agence de Services et de Paiement)
3–27	C3.I5 Ozelenitev državnega voznega parka	cilj	Število električnih in priključnih hibridnih vozil, ki jih je kupila francoska uprava
3–29	C3.I6 Ozelenitev pristanišč	mejnik	Sporazumi o financiranju AFITF
4–1	C4.R1: Reforma upravljanja Programme d’investissements d’avenir ( PIA)	mejnik	Revidirano upravljanje Programme d’investissements d’avenir
4–2	C4.I1: Inovacije za zeleni prehod	cilj	Število potrjenih „strategij pospeševanja“
6–5	C6.I2 PIA – Ključne digitalne tehnologije	cilj	Število potrjenih strategij
7–3	C7.R2 Izkušnje z organskim pravom	mejnik	Začetek veljavnosti zakona, katerega namen je uveljaviti pravico do diferenciacije
7–6	C7.R4 Upravljanje javnih financ	mejnik	Predložitev poročila CAFP (Commission sur l’Avenir de Finances Publiques)
7–7	C7.R4 Upravljanje javnih financ	mejnik	Izvajanje izbranih priporočil iz poročila CAFP
7–8	C7.R4 Upravljanje javnih financ	mejnik	Izvajanje sheme za omejitev dolga zaradi COVID-19 v osnutku proračunskega načrta.
7–10	C7.R5 Ocena kakovosti javne porabe	mejnik	Objava rezultatov reform produktivnosti
7–11	C7.R5 Ocena kakovosti javne porabe	mejnik	Poročilo o revizijskem obisku Računskega sodišča o javnih financah
7–35	Nadzorni in revizijski postopki pri izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost	mejnik	Organizacija sistema, obdelava podatkov in organizacija revizij
8–3	C8.R2 Reforma shem skrajšanega delovnega časa	mejnik	Reforma sheme skrajšanega delovnega časa za spodbujanje gospodarske dejavnosti s postopnim omejevanjem velikodušnosti in strožjimi pogoji dostopa do shem
8–4	C8.R3 Reforma zdravja in varnosti pri delu	mejnik	Sprejetje sprememb zakona, katerih namen je Franciji zagotoviti učinkovitejši sistem akterjev na področju zdravja pri delu, s poudarkom na preventivi na eni strani ter reorganizaciji upravljanja in delovanja institucij, pristojnih za zdravje pri delu, na drugi strani
8–6	C8.R4 Reforma zavarovanja za primer brezposelnosti	mejnik	Začetek veljavnosti več ukrepov reforme sistema za brezposelnost
8–10	C8.I3 Subvencija za pripravnike za pogodbe o vajeništvu	cilj	Subvencije za zaposlovanje, plačane za pogodbe o vajeništvu
8–12	C8.I5 Subvencija za mlade, mlajše od 26 let	cilj	Subvencije za zaposlovanje, plačane za pogodbe o zaposlitvi mladih, mlajših od 26 let
8–15	C8.I8 „Združeni za uspeh“	cilj	Študenti, ki sodelujejo v programu „cordées de la réussite“
8–19	C8.I12 Načrt za mlade: visokošolsko izobraževanje	cilj	Ustvarjena mesta v visokošolskem izobraževanju
8–22	C8.I15 Podpora delodajalcem pri zaposlovanju invalidov (AMEETH)	cilj	Plačane subvencije
8–29	C8.I21 Povečanje sredstev France Compétences	mejnik	Podpis sporazuma s France Compétences
9–1	C9.R1 Nacionalna strategija za preoblikovanje zdravstvenega sistema	mejnik	Glasovanje o predlogu zakona za izboljšanje zdravstvenega sistema (poenostavitev upravljanja bolnišnic) in njegova objava.
9–3	C9.R2 Ustanovitev nove veje socialne varnosti, ki krije tveganje izgube samostojnosti	mejnik	Zakon o ustanovitvi nove veje socialne varnosti, namenjene podpori neodvisnosti starejših in invalidov
9–18	C9.I8 PIA4 – Podpora izobraževalnim, raziskovalnim, promocijskim in inovacijskim ekosistemom	mejnik	Vsi trije razpisi za projekte („odličnost“, „raznolikost virov visokošolskih in raziskovalnih ustanov“ in „preoblikovanje šolskega izobraževanja s spodbujanjem inovacij ter novih oblik organizacije in upravljanja“)
		Znesek obroka	8 505 747 126 EUR

1.2.Drugi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

1–3	C1.R2 Revidirana uredba o toplotni izolaciji RE2020	mejnik	Revizija uredbe o toplotni izolaciji (RE2020)
1–5	C1.I1 Energetska prenova zasebnih stavb	cilj	Število potrjenih MPR
1–7	C1.I2 Energetska prenova socialnih stanovanj	cilj	Število stanovanj v kategoriji socialnih stanovanj, ki prejmejo nepovratna sredstva za obnovo
1–9	C1.I3 Energetska prenova javnih stavb	cilj	Število javnih stavb, ki pripadajo lokalnim in regionalnim oblastem in za katere je država ali regionalni svet za energetska prenovitvena dela priglasil subvencijo
2–1	C2.R1 Zakon o podnebju in vzoru; odpornost	mejnik	Zakon o podnebju in odpornosti
2–3	C2.R2 Zakon o krožnem gospodarstvu	mejnik	Odloki o izvajanju zakona o boju proti odpadkom in krožnem gospodarstvu
2–5	C2.I1 Razogljičenje industrije	cilj	Preprečene emisije toplogrednih plinov
2–7	C2.I3 Zgoščevanje mest: degradirana območja	cilj	Število projektov, za katere so bila podpisana nepovratna sredstva za recikliranje odpadnih zemljišč ali urbaniziranih območij
2–9	C2.I4 Biološka raznovrstnost	cilj	Število podprtih projektov na področju ekološke obnove in zavarovanih območij
2–11	C2.I6 Varna vodna omrežja	cilj	Število podprtih linearnih km omrežij pitne vode in sanitarnih omrežij
2–12	C2.I7 Posodobitev centrov za sortiranje	cilj	Število podpisanih pogodb za posodobitev centrov za sortiranje
2–13	C2.I7 Posodobitev centrov za sortiranje	mejnik	Naložbe v sortiranje in zbiranje odpadkov ter ravnanje z medicinskimi odpadki
2–16	C2.I9 Načrt rastlinskih beljakovin	cilj	Število projektov, ki se bodo financirali iz „beljakovinskega načrta“ za naložbe v proizvodnjo beljakovinskih rastlin
3–6	C3.I1 Podpora železnicam	cilj	Stikala
3–7	C3.I1 Podpora železnicam	cilj	Vozni vodi
3–8	C3.I1 Podpora železnicam	cilj	Obnovljene železniške proge
3–9	C3.I1 Podpora železnicam	cilj	Predori
3–10	C3.I1 Podpora železnicam	mejnik	Okoljska obravnava železnic
3–16	C3.I2 Podpora za nakup čistih vozil	cilj	Ekološki dodatki
3–17	C3.I2 Podpora za nakup čistih vozil	cilj	Ekološki dodatki
3–30	C3.I6 Ozelenitev pristanišč	cilj	Nove električne povezave na dokih
4–3	C4.I1: Inovacije za zeleni prehod	mejnik	Objava razpisov za zbiranje predlogov ali razpisov za prijavo interesa
4–5	C4.I2: Razviti razogljičeni vodik	mejnik	Oddaja naročil v okviru mehanizma podpore
4–6	C4.I2: Razviti razogljičeni vodik	cilj	Količina vodika, proizvedenega v okviru podpornega mehanizma
4–8	C4.I2: Razviti razogljičeni vodik	mejnik	Podpis sklepa o dodelitvi finančne podpore zasebnim nosilcem projektov v okviru IPCEI za vodik
4–10	C4.I3: načrt za podporo aeronavtičnemu sektorju	cilj	Število projektov, izbranih za podporo v okviru sklada za podporo naložbam
4–11	C4.I3: načrt za podporo aeronavtičnemu sektorju	cilj	Število izbranih projektov na področju raziskav in razvoja za spodbujanje nizkoogljičnih in energijsko učinkovitih zrakoplovov
5–1	C5.R1 Izvajanje zakona ASAP	mejnik	Zakon št. 2020-1525 (loi ASAP)
5–3	C5.I1 Regionalni investicijski skladi	mejnik	Nepovratna sredstva regionalnim investicijskim skladom
5–4	C5.I1 Regionalni investicijski skladi	cilj	prispevanje v regionalne investicijske sklade
6–2	C6.R1 Zakon o načrtovanju raziskav	cilj	Loi n° 2020-1674 du 24 décembre 2020 – zaposlitve z možnostjo stalne profesure
6–4	C6.I1 Ohranjanje zaposlovanja na področju raziskav in razvoja	cilj	Število osebja na področju raziskav in razvoja, upravičenega do ukrepa
6–8	C6.I3 PIA – inovativna podjetja	mejnik	Objava razpisa za zbiranje predlogov ali interesa
6–10	C6.I4 Vesolje	cilj	Oddaja naročil upravičencem
6–11	C6.I4 Vesolje	cilj	število upravičencev
7–1	C7.R1 Zakon 4D	mejnik	Začetek veljavnosti zakona 4D
7–5	C7.R3 Preoblikovanje javne uprave	mejnik	Izvajanje ukrepov, opredeljenih v okviru začetih projektov na področju zaposlovanja in enakih možnosti
7–12	C7.R5 Ocena kakovosti javne porabe	mejnik	Izhodi v sili v sanitarnih razmerah
7–13	C7.R5 Ocena kakovosti javne porabe	mejnik	Oblikovanje finančnih zakonov, povezanih z ocenami javnih odhodkov, ki zajemajo področje javne uprave v skladu z usmeritvijo odhodkov iz zakona o načrtovanju javnih financ
7–15	C7.I1 Digitalna nadgradnja podjetij	cilj	Število podjetij, ki so prejela subvencijo za spodbujanje digitalnih naložb
7–20	C7.I4 Digitalna nadgradnja države – digitalna identifikacija	cilj	Število izdelanih digitalnih osebnih izkaznic
7–26	C7.I9 Digitalna preobrazba šole	cilj	Število digitalno opremljenih šolskih razredov
7–32	C7.I11 Kultura	mejnik	Naložbe v „načrt za sektor tiska“
7–33	C7.I11 Kultura	mejnik	Naložbe v „načrt za knjižni sektor“
7–34	C7.I11 Kultura	mejnik	Naložbe v „načrt za kinematografski sektor“
8–1	C8.R1 Reforma zagotavljanja storitev s strani agencije za zaposlovanje	cilj	Agencije, ki so vključile storitve Cap’Emploi
8–2	C8.R1 Reforma zagotavljanja storitev s strani agencije za zaposlovanje	cilj	Agencije s svetovalcem za odškodnine
8–7	C8.R4 Reforma zavarovanja za primer brezposelnosti	mejnik	Samodejni začetek veljavnosti preostalih ukrepov po izboljšanju gospodarskih razmer
8–8	C8.I1 Usposabljanje FNE	cilj	Udeleženci tečajev usposabljanja za oblikovanje FNE
8–11	C8.I4 Subvencija za posojila za profesionalizacijo	cilj	Subvencije za zaposlovanje, plačane za pogodbe o profesionalizaciji
8–14	C8.I7 Vodenje šol za odličnost	cilj	Zgrajeni ali obnovljeni prostori
8–16	C8.I9 Jamstva za študentska posojila, ki jih krije država	cilj	Upravičenci študentskih posojil z državnim jamstvom
8–17	C8.I10 Osebni tečaji za mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, starih od 16 do 18 let	cilj	Mladi, ki sodelujejo pri dejavnostih AFPA
8–18	C8.I11 Ustvarjanje visokošolskih mest	cilj	Ustvarjena mesta v visokošolskem izobraževanju
8–20	C8.I13 PACEA in jamstvo za mlade	cilj	Dodatni upravičenci do jamstev za PACEA in jamstva za mlade od leta 2021
8–21	C8.I14 Pogodbe o pomoči za mlade (PEC in CIE)	cilj	Dodatne pogodbe, ki prejemajo pomoč
8–26	C8.I18 Digitalne izobraževalne vsebine: platforme za digitalne vsebine	mejnik	Podpora za pomoč pri vodenju projektov za podporo oblikovanju in razširjanju digitalnih vsebin
8–27	C8.I19 Dodatna sredstva za združenja „Pro transitions“ (AT pro) za financiranje poklicnih prehodov	cilj	Financiranje dodatnih poklicnih prehodov
8–28	C9.I20 Najvišje število individualnih učnih računov za digitalna znanja in spretnosti	cilj	Osebe, ki so uporabile dodatno ILA za vpis v usposabljanje za digitalna znanja in spretnosti, registrirane v nacionalnem arhivu poklicnih znanj in spretnosti
8–31	C8.I22 Povečanje sredstev podjetja Pôle Emploi	cilj	Zaposleni svetovalci Pôle Emploi
9–11	C9.I3 Obnova zdravstvenih in socialnih ustanov	cilj	Število domov za nego, ki so prejeli pomoč z opremo za izboljšanje pogojev za sprejem starejših („dnevne naložbe“) (kumulativno)
9–13	C9.I4 Nacionalna dežurna telefonska številka za preprečevanje samomora	mejnik	Sprožitev telefonske storitve za preprečevanje samomora
9–14	C9.I5 Načrt za zelo hitre širokopasovne povezave („Plan France très haut débit“)	cilj	Dodatna stanovanja in poslovni prostori, ki so upravičeni do priključitve na optična vlakna
9–16	C9.I6 Digitalna vključenost	cilj	Usposabljanje digitalnih svetovalcev za digitalne storitve v Franciji
9–17	C9.I7 Obnovitev raziskav in razvoja	cilj	Splošna stopnja uspešnosti splošnih in posebnih razpisov za projekte
		Znesek obroka	14 597 701 149 EUR

1.3.Tretji obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

1–2	C1.R1 Stanovanjska politika	mejnik	Reforma shem Pinel/PTZ
1–10	C1.I3 Energetska prenova javnih stavb	cilj	Število m² nadstropij javnih mest, ki pripadajo državi, kjer so bila dokončana energetska prenovitvena dela
1–13	C1.I4 Energetska prenova mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij	cilj	Število podjetij, ki so upravičena do davčnih olajšav in shem podpore
2–8	C2.I3 Zgoščevanje mest: degradirano območje	cilj	Število projektov, za katere so bila podpisana nepovratna sredstva za recikliranje odpadnih zemljišč ali urbaniziranih območij
2–10	C2.I5 Preprečevanje potresnih tveganj v DOM	cilj	Število zadevnih stavb – potresna tveganja v DOM
2–17	C2.I10 Gozdovi	cilj	Površina gozdov, za katero je bila dodeljena donacija za izboljšanje, prilagoditev, obnovo ali rekonstitucijo gozda
3–3	C3.R1 Zakonodaja o mobilnosti	mejnik	Člen 3 zakona št. 2019-1428 z dne 24. decembra 2019
3–11	C3.I1 Podpora železnicam	cilj	Lokalne železniške proge
3–12	C3.I1 Podpora železnicam	cilj	Obnovljene proge za tovorni promet
3–23	C3.I4 Pospešitev del na prometni infrastrukturi	cilj	polnilne postaje
3–24	C3.I4 Pospešitev del na prometni infrastrukturi	cilj	Prevoženi kilometri rezerviranih pasov
3–26	C3.I4 Pospešitev del na prometni infrastrukturi	mejnik	Posodobitev omrežja CROSS in računalniškega sistema za pomorske zadeve
3–28	C3.I5 Ozelenitev državnega voznega parka	cilj	Število električnih in priključnih hibridnih vozil, ki jih je kupila francoska uprava
3–31	C3.I6 Ozelenitev pristanišč	mejnik	Nakup plovil
3–32	C3.I7 Krepitev odpornosti elektroenergetskih omrežij	mejnik	Začetek projektov
4–4	C4.I1: Inovacije za zeleni prehod	mejnik	Oddaja naročil – izvedbeni sklep predsednika vlade
5–2	C5.R2 Prispevki podjetij h gospodarskim, socialnim in okoljskim spremembam	mejnik	Člen 244 zakona št. 2020-1721 (loi de finances 2021)
6–1	C6.R1 Zakon o načrtovanju raziskav	cilj	Loi n° 2020-1674 du 24 décembre 2020 – začetek veljavnosti odlokov
6–6	C6.I2 PIA – Ključne digitalne tehnologije	mejnik	Objava razpisa za zbiranje predlogov ali interesa
7–9	C7.R4 Upravljanje javnih financ	mejnik	Novi zakon o načrtovanju javnih financ (LPFP, „Loi de Programmation des Finances Publiques“)
7–17	C7.I2 Digitalna nadgradnja države in lokalnih organov	cilj	Število podjetij, ki imajo koristi od javnih naročil
7–18	C7.I2 Digitalna nadgradnja države in lokalnih organov	cilj	Odstotek javnih uslužbencev, ki delajo na daljavo
7–21	C7.I4 Digitalna nadgradnja države – digitalna identifikacija	cilj	Število državljanov, ki uporabljajo aplikacijo za digitalno identifikacijo
7–22	C7.I5 Oprema Ministrstva za notranje zadeve	mejnik	Naložbe za okrepitev digitalne opreme ministrstva za notranje zadeve
7–24	C7.I7 Delo na daljavo na Ministrstvu za notranje zadeve	mejnik	Naložbe za okrepitev digitalne povezljivosti ministrstva za notranje zadeve
8–9	C8.I2 Preusposabljanje prek dualnih programov usposabljanja (Pro A)	cilj	Zaposleni, ki so upravičeni do programa Pro-A
8–13	C8.I6 Ustvarjanje delovnih mest za mlade v športnem sektorju	cilj	Delovna mesta, ustvarjena v športnem sektorju, ki prejemajo subvencijo
8–23	C8.I16 Podaljšanje načrta „spremljevalnega zaposlovanja“	mejnik	Polna uvedba podaljšanja načrta „spremljanega zaposlovanja“
8–24	C8.I17 Izobraževalni tečaji na daljavo	cilj	Udeležba v tečajih usposabljanja na daljavo
8–25	C8.I18: digitalne izobraževalne vsebine: platforme za digitalne vsebine	cilj	Organi za usposabljanje izjavljajo, da imajo usposabljanje udeležencev bodisi delno ali v celoti z učenjem na daljavo
8–30	C8.I21 Povečanje sredstev France Compétences	cilj	Podpisane dodatne pogodbe o vajeništvu
9–2	C9.R1 Nacionalna strategija za preoblikovanje zdravstvenega sistema	cilj	Stopnja kreditne obveznosti za nadgradnjo človeških virov v zdravstvu
9–7	C9.I2 Posodobitev in prestrukturiranje bolnišnic ter oskrba z zdravstvenim varstvom	cilj	Ustanove, ki prejemajo podporo pri naložbah v tehnične objekte, opremo ali lahke prenove
9–15	C9.I5 Načrt za zelo hitre širokopasovne povezave („Plan France très haut débit“)	cilj	Dodatna stanovanja in poslovni prostori, ki so upravičeni do priključitve na optična vlakna
9–19	C9.I8 PIA4 – Podpora izobraževalnim, raziskovalnim, promocijskim in inovacijskim ekosistemom	mejnik	Oddaja naročil – izvedbeni sklep predsednika vlade
		Znesek obroka	7 931 034 483 EUR

1.4.Četrti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

1–11	C1.I3 Energetska prenova javnih stavb	cilj	Število m² nadstropij javnih mest, ki pripadajo državi, kjer so bila dokončana energetska prenovitvena dela
1–12	C1.I3 Termalna prenova javnih stavb	cilj	Število šol, visokih šol ali srednjih šol, kjer so bila dokončana energetska prenovitvena dela
3–19	C3.I3 Dnevna mobilnost	cilj	Rezervirani pasovi za javni prevoz
3–25	C3.I4 Pospešitev del na prometni infrastrukturi	cilj	Projekti, izvedeni na plovnih poteh
6–7	C6.I2 PIA – Ključne digitalne tehnologije	mejnik	Oddaja naročil – izvedbeni sklep predsednika vlade
6–9	C6.I3 PIA – inovativna podjetja	mejnik	Oddaja naročil – izvedbeni sklep predsednika vlade
6–12	C6.I4 Vesolje	mejnik	Naložbe v Ariane 6
7–14	C7.R5 Ocena kakovosti javne porabe	mejnik	Letna ocena ukrepov, sprejetih za izboljšanje kakovosti javne porabe, izvedene v proračunskem zakonu iz leta 2023
7–16	C7.I1 Digitalna nadgradnja podjetij	cilj	Število digitalnih rešitev, zagotovljenih podjetjem
7–19	C7.I3 Kibernetska varnost centralne ravni države	mejnik	Naložbe za povečanje vladne kibernetske varnosti
7–27	C7.I10 Digitalni dostop do visokošolskega izobraževanja	cilj	Število študentov, ki imajo dostop do digitalnega usposabljanja
7–30	C7.I11 Kultura	cilj	Število obnovljenih umetniških in arhitekturnih šol
7–31	C7.I11 Kultura	mejnik	Sheme za podporo ustvarjanju umetniških del
9–4	C9.I1 Uvod tehničnih standardov za digitalno zdravje	cilj	Državna digitalna infrastruktura na področju zdravja
9–5	C9.I1 Uvod tehničnih standardov za digitalno zdravje	cilj	Dokončanje interoperabilnosti in varnosti nameščene programske opreme za vozni park ter podpora in spodbujanje zdravstvenega varstva
9–6	C9.I1 Uvod tehničnih standardov za digitalno zdravje	cilj	Digitalni zaostanek v socialni medicini
9–8	C9.I2 Posodobitev in prestrukturiranje bolnišnic ter oskrba z zdravstvenim varstvom	cilj	Število naložbenih projektov za gradnjo, energetsko prenovo in posodobitev zdravstvenih ustanov (> 20 milijonov EUR) (kumulativno)
		Znesek obroka	3 793 103 448 EUR

1.5.Peti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

2–2	C2.R1 Zakon o podnebju in vzoru; odpornost	mejnik	Zakon o podnebju in vzoru; odpornost – izvedbeni akt
2–14	C2.I7 Posodobitev centrov za sortiranje	cilj	Število posodobljenih centrov za sortiranje
2–15	C2.I8 Recikliranje in ponovna uporaba	cilj	Količina plastičnih materialov, ki je bila preprečena
3–13	C3.I1 Podpora železnicam	cilj	Lokalne železniške proge
3–14	C3.I1 Podpora železnicam	cilj	Obnovljene proge za tovorni promet
3–20	C3.I3 Dnevna mobilnost	cilj	Rezervirani pasovi za javni prevoz
4–7	C4.I2: Razviti razogljičeni vodik	cilj	Količina vodika, proizvedenega v okviru podpornega mehanizma
4–9	C4.I2: Razviti razogljičeni vodik	cilj	Proizvodna zmogljivost elektrolizatorja
4–12	C4.I3: načrt za podporo aeronavtičnemu sektorju	cilj	Število zaključenih projektov v okviru sklada za podporo naložbam
6–3	C6.R1 Zakon o načrtovanju raziskav	cilj	Loi n° 2020-1674 du 24 décembre 2020 – povečanje javnih sredstev za raziskave
7–2	C7.R1 Zakon 4D	mejnik	Ocena zakona 4D
7–4	C7.R2 Izkušnje z organskim pravom	mejnik	Stanje prvih izvedenih poskusov
7–23	C7.I6 Zahteve Ministrstva za notranje zadeve	mejnik	Naložbe v digitalne aplikacije, ki jih je razvilo ministrstvo za notranje zadeve
7–25	C7.I8 Digitalizacija izobraževalnega sistema	mejnik	Naložbe za posodobitev digitalnih storitev ministrstva za nacionalno izobraževanje
7–28	C7.I11 Kultura	cilj	Katedrale in nacionalni zgodovinski spomeniki
7–29	C7.I11 Kultura	mejnik	Spomeniki, ki pripadajo lokalnim organom in zasebnim lastnikom
8–5	C8.R3 Reforma zdravja in varnosti pri delu	cilj	Storitve za zdravje in varnost pri delu, opremljene z varnimi digitalnimi orodji
9–9	C9.I2 Posodobitev in prestrukturiranje bolnišnic ter oskrba z zdravstvenim varstvom	cilj	Število naložbenih projektov za gradnjo, energetsko prenovo in posodobitev zdravstvenih ustanov (> 20 milijonov EUR)
9–10	C9.I2 Posodobitev in prestrukturiranje bolnišnic ter oskrba z zdravstvenim varstvom	cilj	Ustanove, ki prejemajo podporo pri naložbah v tehnične objekte, opremo ali lahke prenove
9–12	C9.I3 Obnova zdravstvenih in socialnih ustanov	cilj	Nastanitvene rešitve za starejše, ki so prejeli pomoč za naložbe v nepremičnine
		Znesek obroka	4 540 732 267 EUR

ODDELEK 3: DODATNE UREDITVE

1.Ureditve za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

Izvajanje francoskega načrta za okrevanje in odpornost upravno vodi ministrstvo za gospodarstvo, finance in okrevanje v tesnem sodelovanju z generalnim sekretariatom za evropske zadeve (SGAE), ki je del predsednika vlade. Skupina SGAE usklajuje centralne uprave, vključene v načrt, pri izvajanju in spremljanju pa ga podpira „sekretariat za izterjavo“, ki je odgovoren za načrt „France Relance“ (katerega del so naložbe francoskega načrta za okrevanje in odpornost). Sekretariat za okrevanje je neposredno povezan s predsednikom vlade ter ministrom za gospodarstvo, finance in okrevanje. Sekretariat za obnovo spremlja izvajanje načrta na ravni vsakega ukrepa v tesnem sodelovanju z regionalnimi prefekti in vodji posameznih ministrstev.

Izvajanje reform bo podrobneje spremljalo vsako pristojno ministrstvo. Pri vsakem ministru je posebej odgovoren svetovalec za spremljanje in izvajanje reform, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ter poročanje o njih. Medresorsko usklajevanje zagotavlja generalni sekretariat za energijo (SGAE), ki bo skupaj z ministrstvom za gospodarstvo, finance in okrevanje pristojen za zbiranje dokazil, ki dokazujejo, da so bili doseženi mejniki reform, načrtovanih v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

Kontrole mejnikov in ciljnih vrednosti se prenesejo na ministrstva, pristojna za izvajanje komponent prek „konvencije o prenosu pooblastil“. Ta prenos odgovornosti pomeni, da vsako ministrstvo v okviru svojega področja uporabe določi sistem notranje kontrole, ki ga je opredelilo ministrstvo za gospodarstvo, finance in okrevanje. Organizirane bodo misije preverjanja, inšpekcijskih pregledov in revizij, da se bo zagotovila učinkovitost teh sistemov in preverjala kakovost posredovanih podatkov. V „conventions de délégation de gestion“ je podrobno opisana dodelitev proračunskih sredstev, upravljanje in preverjanja, ki jih morajo opraviti resorna ministrstva, pa bodo navedena v „chartes de gestion“, ki se še razvijajo.

2.Ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do osnovnih podatkov

Izpolnjevanje ciljev in mejnikov v zvezi z naložbami bo redno in centralizirano spremljal sekretariat za okrevanje na podlagi informacij, ki jih bodo zbrale in sporočile zadevne javne uprave. Podatki o kazalnikih, priloženi mejnikom in ciljem, se bodo zagotovile v namenskem informacijskem orodju (Propilot), ki ga je vzpostavil sekretariat za okrevanje. Ti podatki se bodo zbirali na lokalni ravni in bodo centralizirani na nacionalni ravni ter se uporabljali za poročanje o doseganju mejnikov in ciljev v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Sekretariat za izterjavo jih bo pridobil iz informacijskega orodja „Propilot“ in jih v rednih časovnih presledkih pošiljal direktoratu za proračun ministrstva za gospodarstvo, finance in izterjavo, da se bodo lahko dokončno oblikovali zahtevki za plačilo, ki se pošljejo Evropski komisiji.

V skladu s členom 24(2) Uredbe (EU) 2021/241 bo Francija po izpolnitvi ustreznih dogovorjenih mejnikov in ciljev iz oddelka 2.1 te priloge Komisiji predložila ustrezno utemeljen zahtevek za plačilo finančnega prispevka. Francija bo zagotovila, da bo imela Komisija na zahtevo popoln dostop do zadevnih osnovnih podatkov, ki podpirajo ustrezno utemeljitev zahtevka za plačilo, tako za oceno zahtevka za plačilo v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) 2021/241 kot za namene revizije in kontrole.

(1) Zakon ELAN pomeni „Loi pour l'évolution du logement, de l'aménagement et du numérique“.

(2) APL: aides personnelles au logements, tj. stanovanjski dodatek za gospodinjstva z nizkimi dohodki; Shema Pinel: znižanje davka od dohodka za naložbe v najem; PTZ: prêt à taux zero, tj. posojilo z ničelno obrestno mero.

(3) BBC pomeni „Bâtiment Basse Consommation“, tj. stavbo z največjo porabo primarne energije 50 kWh na m².

(4) Éco-PLS: éco-prêt logement social (izveden leta 2009, ta shema je bila revidirana leta 2019 in zagotavlja ugodna posojila najemodajalcem socialnih stanovanj za prenovo njihovega stavbnega fonda). CEE (certificats d’économies d’énergie): sistem je bil vzpostavljen leta 2005 in ponudnikom energije nalaga obveznosti prihranka energije s certifikati.

(5) Odlok št. 2019-771 z dne 23. julija 2019 v zvezi z obveznostmi za zmanjšanje porabe končne energije v stavbah za terciarno uporabo

(6) Npr. občine, združenja občin in druge lokalne oblasti, kot so departmaji.

(7) Seznam upravičenih ukrepov se določi v odloku.

(8) Vključenih je 18 mest, ki predstavljajo približno 7 milijonov prebivalcev (več na ravni povodij).

(9) glej. https://www.certificat-air.gouv.fr/docs/tableaux_classement.pdf

(10)

Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti in naprave, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(11) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(12) Uredba (EU) št. 691/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2011 o evropskih okoljsko-ekonomskih računih, člen 2.

(13)

„Autorités organisatrices de la distribution publique d’électricité“ (AODE) v skladu s členom L.322-6 energetskega zakonika.

(14)

Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam na podlagi načela „da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

(15)

Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(16)

Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(17)

Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(18)

Za pomembne projekte skupnega evropskega interesa (IPCEI) veljata obveznost priglasitve in obveznost mirovanja iz člena 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Izbor in posebne značilnosti predlaganih projektov bo morda treba prilagoditi, da se zagotovi skladnost z veljavnimi pravili o državni pomoči.

(19) Loi n°2020-1525 du 7 décembre 2020.

(20) France relance: découvrez les priorités du plan | Gouvernement.fr .

(21) Zajema „emisije obsega 1“ v smislu standarda ISO 14064-1.

(22) Glej npr.: https://travail-emploi.gouv.fr/droit-du-travail/egalite-professionnelle-discrimination-et-harcelement/indexegapro .

(23) Glej npr.: https://www.legifrance.gouv.fr/codes/article_lc/LEGIARTI000037385809/ .

(24) Loi n° 2020-1674 du 24 décembre 2020.

(25)

EdTech – kratica za „Educational technology“ (izobraževalna tehnologija) – združuje tehnološke vire in digitalne rešitve za znanje, prenos, učenje in uporabo.

(26)

(27)

Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(28)

(29)

(30) Glej npr. https://www.insee.fr/fr/metadonnees/definition/c2034 .

(31)

(32)

Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(33)

(34)

(35)

(36)

Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(37)

(38)

Choose the experimental features you want to try