EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.3.2021

COM(2021) 201 final

2021/0077(BUD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Grčiji in Franciji v zvezi z naravnimi nesrečami ter Albaniji, Avstriji, Belgiji, Češki, Črni gori, Estoniji, Franciji, Grčiji, Hrvaški, Irski, Italiji, Latviji, Litvi, Luksemburgu, Madžarski, Nemčiji, Portugalski, Romuniji, Srbiji in Španiji v zvezi z izrednimi razmerami v javnem zdravju

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.Ozadje predloga

Ta sklep zajema uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Solidarnostni sklad EU) v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002 1 (v nadaljnjem besedilu: Uredba) v znesku 484 199 841 EUR za zagotovitev pomoči Grčiji in Franciji po regionalnih naravnih nesrečah, ki so ti državi prizadele v letu 2020, ter 20 državam članicam in pristopnim državam (Albanija, Avstrija, Belgija, Češka, Črna gora, Estonija, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Portugalska, Romunija, Srbija in Španija) v odziv na izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju, ki jih je povzročila pandemija COVID-19 v začetku leta 2020.

Hkrati se predloži tudi predlog spremembe proračuna (PSP) št. 2/2021 2 , s katerim se predlaga prenos 47 981 598 EUR iz naslova neporabljene dodelitve za leto 2020 neposredno v operativno proračunsko vrstico Solidarnostnega sklada EU, ter predlog prerazporeditve proračunskih sredstev DEC št. 03/2021, s katerim se predlaga prerazporeditev 427 543 750 EUR iz rezerve za solidarnost in nujno pomoč v operativno proračunsko vrstico Solidarnostnega sklada EU, in sicer tako v obveznostih kot v plačilih. V skladu s členom 4a(4) uredbe o Solidarnostnem skladu EU je bilo v splošnem proračunu Unije za leto 2021 za plačilo predplačil (v obveznostih in plačilih) predvidenih 50 000 000 EUR. Ta sredstva bodo porabljena za plačilo 8 674 493 EUR v zvezi s predplačili za regionalne naravne nesreče v Grčiji in Franciji. Predplačila v skupnem znesku 132 736 830 EUR za primere, povezane s COVID-19, so bila izplačana iz dodelitve Solidarnostnega sklada EU za leto 2020.

2.Informacije in pogoji

2.1Grčija – poplave v regiji Sterea Ellada avgusta 2020

(1)Grčija je 29. oktobra 2020 zaprosila za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada EU za financiranje nujnih operacij in operacij za okrevanje po poplavah, ki so avgusta 2020 prizadele regijo Sterea Ellada.

(2) Vloga je bila vložena v roku 12 tednov po tem, ko je bila 9. avgusta 2020 zabeležena prva škoda, ki jo je povzročila nesreča, in vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo v členu 4 Uredbe.

(3)Gre za nesrečo naravnega izvora, ki zato spada na področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.

(4)V vlogi je bila nesreča predstavljena kot „regionalna naravna nesreča“, kot je določena v členu 2(3) Uredbe in pomeni katero koli naravno nesrečo v regiji na ravni 2 NUTS upravičene države, ki povzroči neposredno škodo, višjo od 1,5 % bruto domačega proizvoda (BDP) te regije. Grški organi so skupno neposredno škodo ocenili na 132 004 000 EUR. Škoda predstavlja 1,54 % BDP zadevne regije na ravni 2 NUTS, tj. Sterea Ellada, in tako presega prag 128 286 000 EUR (1,5 % regionalnega BDP). Vloga Grčije je zato upravičena do prispevka iz Solidarnostnega sklada EU.

(5)Skupna neposredna škoda je osnova za izračun zneska finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU. Finančni prispevek se lahko uporabi samo za bistvene nujne operacije in operacije za okrevanje, kakor so opredeljene v členu 3(2) Uredbe, z izjemo točke (e).

(6)Grčija je v vlogi z dne 29. oktobra 2020 zaprosila za izplačilo predplačila, kot je določeno v členu 4a Uredbe. Komisija je 2. marca 2021 sprejela Izvedbeni sklep C(2021) 1507 o izplačilu predplačila v višini 330 010 EUR. Znesek predplačila bo upoštevan pri izračunu preostalega zneska prispevka državi upravičenki. Komisija bo izterjala neupravičeno izplačana predplačila.

(7)V vlogi so podrobno opisane poplave in škoda. 9. avgusta 2020 se je poletni nevihtni sistem „Thalia“, ki je dva dni predtem prizadel sever Grčije, okrepil nad osrednjo in jugovzhodno celinsko Grčijo ter povzročil razvoj vertikalne meteorološke dejavnosti in ekstremne vremenske pojave. Te ekstremne vremenske pogoje so spremljale obilne padavine (300 mm padavin v 8 urah), hude nevihte in močni vetrovi. Zaradi hudih nalivov sta dve reki prestopili bregove in povzročili neprevoznost cest ter poplavili 3 000 domov, pri čemer so bili ujeti tako turisti kot lokalni prebivalci. Vseh šest glavnih mostov na reki Lilas se je podrlo in prišlo je do erozije cestnih nasipov. Ta ekstremni vremenski dogodek je povzročil obsežno škodo na omrežju električne energije, javni infrastrukturi in zasebnih stanovanjih, velikega dela regionalnega cestnega omrežja pa začasno ni bilo mogoče uporabljati ali pa je postal trajno neuporabljiv. Zaradi strmega reliefa so nenadne močne padavine povzročile katastrofalne hudourniške poplave in plazove (večinoma v povodju rek), v katerih je življenje izgubilo osem oseb. Poslovni in kmetijski sektor sta prav tako utrpela precejšnjo škodo. Na splošno predstavlja največji delež skupne ocenjene neposredne škode, navedene v vlogi, fizična škoda na omrežni infrastrukturi (omrežje pitne in odpadne vode, prometno omrežje, mostovi, omrežje električne energije in telekomunikacijsko omrežje).

(8)Grčija je stroške nujnih operacij in operacij za okrevanje, ki so upravičene na podlagi člena 3(2) Uredbe, ocenila na 106 124 000 EUR ter jih predstavila ločeno po vrsti operacije. Največji delež (več kot 69 milijonov EUR) se nanaša na stroške za obnovitev prometne infrastrukture (ceste in mostovi), sledijo pa stroški čiščenja območja, ki ga je prizadela naravna nesreča (več kot 27 milijonov EUR).

(9)Grški organi so navedli, da za upravičene stroške ni zavarovalnega kritja.

(10)Kar zadeva izvajanje zakonodaje Unije o preprečevanju in upravljanju tveganj nesreč, trenutno ne poteka noben postopek za ugotavljanje kršitev.

(11)V okviru izvajanja Direktive 2007/60/ES o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti so bili dokončani naslednji ukrepi: poročilo o predhodni oceni poplavne ogroženosti (marec 2012), opredelitev območij z visoko poplavno ogroženostjo na 14 vodnih območjih v državi in posodobitev predhodne ocene poplavne ogroženosti (november 2012). Marca 2017 so bile zaključene ocene poplavne ogroženosti za 14 vodnih območij v Grčiji. Dokončani so bili tudi načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti za vsa vodna območja v državi.

2.2Grčija – ciklon Ianos septembra 2020

(1)Grčija je 9. decembra 2020 zaprosila za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada EU za financiranje nujnih operacij in operacij za okrevanje po škodi, ki jo je septembra 2020 povzročil sredozemski ciklon Ianos.

(2)Vloga je bila predložena v roku 12 tednov po tem, ko je bila 19. septembra 2020 zabeležena prva škoda, ki jo je povzročila nesreča, in vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo v členu 4 Uredbe.

(3)Gre za nesrečo naravnega izvora, ki zato spada na področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.

(4)V vlogi je bila nesreča predstavljena kot „regionalna naravna nesreča“, kot je določena v členu 2(3) Uredbe in pomeni katero koli naravno nesrečo v regiji na ravni 2 NUTS upravičene države, ki povzroči neposredno škodo, višjo od 1,5 % bruto domačega proizvoda (BDP) te regije, ali 1,5 % tehtanega BDP v primeru naravne nesreče, ki prizadene več regij. Vloga se nanaša na pet grških regij na ravni 2 NUTS (Ionia Nisia (EL62), Sterea Ellada (EL64), Ditiki Ellada (EL63), Thessalia (EL61) in Peloponnisos (EL65)). Grški organi so skupno neposredno škodo ocenili na 863 540 756 EUR. Škoda predstavlja 11,08 % tehtanega BDP petih zadevnih regij na ravni 2 NUTS in tako presega prag. Vloga Grčije je zato upravičena do prispevka iz Solidarnostnega sklada EU.

(5)Skupna neposredna škoda je osnova za izračun zneska finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU. Finančni prispevek se lahko uporabi samo za bistvene nujne operacije in operacije za okrevanje, kakor so opredeljene v členu 3(2) Uredbe, z izjemo točke (e).

(6)Grčija je v vlogi z dne 9. decembra 2020 zaprosila za izplačilo predplačila, kot je določeno v členu 4a Uredbe. Komisija je 2. marca 2021 sprejela Izvedbeni sklep C(2021) 1511 o izplačilu predplačila v višini 2 158 852 EUR. Znesek predplačila bo upoštevan pri izračunu preostalega zneska prispevka državi upravičenki. Komisija bo izterjala neupravičeno izplačana predplačila.

(7)V vlogi so podrobno opisani ciklon, poplave in škoda. Ciklon Ianos, znan tudi kot medikan Ianos, je bil redek sredozemski ciklon, podoben tropskemu, ki je med 17. in 20. septembrom 2020 prizadel Grčijo. Ta neobičajni vihar, podoben orkanu, je prešel Grčijo prek osrednje Tesalije, prizadeta območja pa je dosegel z močnimi vetrovi s hitrostjo do 120 km/h. Povzročil je hude nalive in poplave, zaradi katerih so življenje izgubile štiri osebe, ter veliko škodo na hišah in infrastrukturi. Zaradi močnega deževja je v več povodjih s strmim reliefom prišlo do močnih poplavnih valov. Mesti Karditsa in Muzaki sta bili več dni močno poplavljeni. V Karditsi je bilo poplavljenih 5 000 nepremičnin, poškodovanih je bilo 97 % trgovin, 15 vasi na prizadetem območju pa je bilo skoraj popolnoma uničenih. Prišlo je do dolgotrajnih izpadov električne energije, v več vaseh pa je bila motena oskrba z vodo. Železniška infrastruktura in cestno omrežje sta bila močno poškodovana. Na goratem območju je bilo zabeleženih 100 zemeljskih plazov in 40 porušenih mostov. Na tone blata in grušča ter na stotine izkoreninjenih dreves in vej so povzročili težave na cestnem omrežju. Zaradi močnih poplav in izpadov električne energije je bilo za otoke Itaka, Kefalonija in Zakintos razglašeno izredno stanje. Službe za odzivanje na klice v sili so prejele več kot 2 500 klicev ljudi, ujetih v poplavljenih domovih in avtomobilih, grška gasilska služba pa je na prizadetih območjih rešila skoraj 1 000 ljudi.

(8)Grčija je stroške nujnih operacij in operacij za okrevanje, ki so upravičene na podlagi člena 3(2) Uredbe, ocenila na 507 660 619 EUR ter jih predstavila ločeno po vrsti operacije. Največji delež (več kot 293 milijonov EUR) se nanaša na stroške za obnovo prometne infrastrukture, sledijo pa stroški za obnovo infrastrukture za pitno in odpadno vodo (več kot 13 milijonov EUR).

(9)Grški organi so navedli, da za upravičene stroške ni zavarovalnega kritja.

(10)Kar zadeva izvajanje zakonodaje Unije o preprečevanju in upravljanju tveganj nesreč, trenutno ne poteka noben postopek za ugotavljanje kršitev.

(11)V okviru izvajanja Direktive 2007/60/ES o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti so bili dokončani naslednji ukrepi: poročilo o predhodni oceni poplavne ogroženosti (marec 2012), opredelitev območij z visoko poplavno ogroženostjo na 14 vodnih območjih v državi in posodobitev predhodne ocene poplavne ogroženosti (november 2012). Marca 2017so bile zaključene ocene poplavne ogroženosti za 14 vodnih območij v Grčiji. Dokončani so bili tudi načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti za vsa vodna območja v državi.

2.3Grčija – potres na otokih Samos, Ikarija in Hios oktobra 2020

(1)Grčija je 22. januarja 2021 zaprosila za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada EU za financiranje nujnih operacij in operacij za okrevanje po škodi, ki jo je oktobra 2020 na otokih Samos, Ikarija in Hios povzročil potres.

(2)Vloga je bila predložena v roku 12 tednov po tem, ko je bila 30. oktobra 2020 zabeležena prva škoda, ki jo je povzročila nesreča, in vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo v členu 4 Uredbe.

(3)Gre za nesrečo naravnega izvora, ki zato spada na področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.

(4)V vlogi je bila nesreča predstavljena kot „regionalna naravna nesreča“, kot je določena v členu 2(3) Uredbe in pomeni katero koli naravno nesrečo v regiji na ravni 2 NUTS upravičene države, ki povzroči neposredno škodo, višjo od 1,5 % bruto domačega proizvoda (BDP) te regije. Grški organi so skupno neposredno škodo ocenili na 101 252 020 EUR. Škoda predstavlja 39,72 % BDP zadevne regije na ravni 2 NUTS, tj. Voreio Aigaio, in tako presega prag 38 239 500 EUR (1,5 % regionalnega BDP). Vloga Grčije je zato upravičena do prispevka iz Solidarnostnega sklada EU.

(5)Skupna neposredna škoda je osnova za izračun zneska finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU. Finančni prispevek se lahko uporabi samo za bistvene nujne operacije in operacije za okrevanje, kakor so opredeljene v členu 3(2) Uredbe, z izjemo točke (e).

(6)Grčija je v vlogi z dne 22. januarja 2021 zaprosila za izplačilo predplačila, kot je določeno v členu 4a Uredbe. Komisija je 8. marca 2021 sprejela Izvedbeni sklep C(2021) 1623 o izplačilu predplačila v višini 253 131 EUR. Znesek predplačila bo upoštevan pri izračunu preostalega zneska prispevka državi upravičenki. Komisija bo izterjala neupravičeno izplačana predplačila.

(7)V vlogi so podrobno opisani potres in škoda. 30. oktobra 2020 se je 14 km severovzhodno od grškega otoka Samos zgodil potres z magnitudo 7,0. Trdi dni pozneje je bilo zabeleženih 150 popotresnih sunkov različne intenzivnosti. Razpoka, ki je nastala med prvotnim potresom, je povzročila močno spremembo morskega dna ter podmorski plaz. Posledično so prvotnemu potresu sledili trije do 1,5 metra visoki gravitacijski valovi (cunami), ki so preplavili različna območja na severnem delu Samosa. Potres in cunami sta povzročila škodo na Severnih Egejskih otokih Samos, Ikarija in Hios. V nesreči sta zaradi porušenih zgradb in padajočih predmetov dve osebi izgubili življenje, 19 pa jih je bilo ranjenih. Cerkve, šole, muzejske razstave in zasebne hiše so utrpeli obsežno škodo. V mestu Vatí na otoku Samos so naravne nesreče povzročile veliko škodo in 2 000 do 3 000 ljudi je bilo posledično v stanovanjski stiski. Niti ena stara kamena hiša ni ostala nedotaknjena: nekatere so utrpele manjšo škodo, druge pa so bile popolnoma uničene. Potres je pustil posledice na vsega skupaj 300 hišah na otoku Samos. Uničil je tudi pomemben del cestnega omrežja.

(8)Grčija je stroške nujnih operacij in operacij za okrevanje, ki so upravičene na podlagi člena 3(2) Uredbe, ocenila na 23 785 020 EUR ter jih predstavila ločeno po vrsti operacije. Največji delež (več kot 10 milijonov EUR) se nanaša na stroške za obnovo prevozne infrastrukture, sledijo pa stroški za obnovo izobraževalne infrastrukture (več kot 6,6 milijona EUR) in stroški čiščenja območja, ki ga je prizadela naravna nesreča (več kot 4,5 milijonov EUR).

(9)Grški organi so navedli, da za upravičene stroške ni zavarovalnega kritja.

(10)Kar zadeva izvajanje zakonodaje Unije o preprečevanju in upravljanju tveganj nesreč, trenutno ne poteka noben postopek za ugotavljanje kršitev.

(11)Vloga Grčije vsebuje opis izvajanja zakonodaje Unije o preprečevanju in upravljanju tveganj nesreč glede na naravo nesreče. Zaradi močnih potresov, ki so Grčijo prizadeli v obdobju 1978–1981, je grška vlada vzpostavila politiko za preprečevanje in obvladovanje tveganj naravnih nesreč, da bi se izboljšala odpornost lokalnih skupnosti na podlagi okvira za izvajanje politik, namenjenih zmanjšanju znanih tveganj, obvladovanje posledic potresov in postopke/dejavnosti za preprečevanje novih tveganj. Grški zakon o potresno odporni gradnji vsebuje posodobljeno karto potresne nevarnosti.

2.4 Francija – neurje Alex v regiji Provansa - Alpe - Azurna obala oktobra 2020

(1)Francija je 21. decembra 2020 zaprosila za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada EU za financiranje nujnih operacij in operacij za okrevanje po škodi, ki jo je oktobra 2020 povzročilo neurje Alex v regiji Provansa - Alpe - Azurna obala.

(2)Vloga je bila predložena v roku 12 tednov po tem, ko je bila 2. oktobra 2020 zabeležena prva škoda, ki jo je povzročila nesreča, in vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo v členu 4 Uredbe.

(3)Gre za nesrečo naravnega izvora, ki zato spada na področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.

(4)V vlogi je bila nesreča predstavljena kot „regionalna naravna nesreča“, kot je določena v členu 2(3) Uredbe in pomeni katero koli naravno nesrečo v regiji na ravni 2 NUTS upravičene države, ki povzroči neposredno škodo, višjo od 1,5 % bruto domačega proizvoda (BDP) te regije. Francoski organi skupno neposredno škodo ocenjujejo na 2 373 000 000 EUR. Škoda predstavlja 1,5 % BDP zadevne regije na ravni 2 NUTS, tj. Provansa - Alpe - Azurna obala, in tako presega prag 2 372 040 600 EUR (1,5 % regionalnega BDP). Vloga Francije je zato upravičena do prispevka iz Solidarnostnega sklada EU.

(5)Skupna neposredna škoda je osnova za izračun zneska finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU. Finančni prispevek se lahko uporabi samo za bistvene nujne operacije in operacije za okrevanje, kakor so opredeljene v členu 3(2) Uredbe, z izjemo točke (e).

(6)Francija je v vlogi z dne 21. decembra 2020 zaprosila za izplačilo predplačila, kot je določeno v členu 4a Uredbe. Komisija je 22. februarja 2021 sprejela Izvedbeni sklep C(2021) 1340 o izplačilu predplačila v višini 5 932 500 EUR. Znesek predplačila bo upoštevan pri izračunu preostalega zneska prispevka državi upravičenki. Komisija bo izterjala neupravičeno izplačana predplačila.

(7)V vlogi so podrobno opisani neurje in škoda. Neurje Alex je pustošilo po Franciji med 1. in 4. oktobrom 2020. Še zlasti veliko škodo je povzročilo v regiji Provansa - Alpe - Azurna obala, kjer so bile različne alpske doline severno do Nice deležne obilnih padavin z intenzivnostjo, ki ponekod ni bila zabeležena že več kot sto let. Kombinacija obilnih padavin in lokalne morfologije (ki jo zaznamujejo ozke doline s strmimi pobočji) je sprožila več nevarnih procesov, kot so plazovi, naplavine, valovi hudourniških poplav in procesi hude erozije vzdolž vodnih tokov. Padavine so kumulativno dosegle rekordne količine. Posledično so bila vsa infrastrukturna omrežja hudo poškodovana in uničena, zaradi podrtih mostov in poškodovanih glavnih cest pa je bilo več mest odrezanih od sosednjih krajev. Poškodovanih je bilo na stotine hiš in devet oseb je izgubilo življenje. Padavine, ki se po intenzivnosti in količini zgodijo le enkrat na sto let ali redkeje, so spremljali močni vetrovi (s hitrostjo do 161 km/h). Najbolj prizadete občine se nahajajo v dolinah Roya, Tiné in Vésubia. V manjši meri sta bili prizadeti tudi dolini Estéron in Var. V prvih dneh neurja so nastale motnje na vseh omrežjih (vodnemu, električnemu in cestnemu) v dolinah Roya, Tiné in Vésubia, zaradi česar so bili ljudje odrezani od preostalega sveta. Na splošno je neurje povzročilo izredno veliko škodo na javni in zasebni lastnini ter znatno škodo na cestni in železniški infrastrukturi ter električnih omrežjih. Naravna nesreča je močno prizadela podjetja in turistični sektor.

(8)Francija je stroške nujnih operacij in operacij za okrevanje, ki so upravičene na podlagi člena 3(2) Uredbe, ocenila na 1 805 243 000 EUR ter jih predstavila ločeno po vrsti operacije. Največji delež (več kot 663 milijonov EUR) se nanaša na stroške za obnovo cestne infrastrukture, sledijo pa stroški obnove javnih objektov/predmetov (več kot 340 milijonov EUR).

(9)Francoski organi so navedli, da za upravičene stroške ni zavarovalnega kritja.

(10)Kar zadeva izvajanje zakonodaje Unije o preprečevanju in upravljanju tveganj nesreč, trenutno ne poteka noben postopek za ugotavljanje kršitev.

(11)Direktiva 2007/60/ES je bila v francosko pravo prenesena s členom 221 Zakona št. 2010-788 z dne 12. julija 2010 o nacionalni okoljski zavezi in odredbo št. 2011-227 z dne 2. marca 2011 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti. Francoska država se je pri prenosu navedene direktive oprla na nacionalne ukrepe, tako da je pripravila nacionalno strategijo za upravljanje poplavne ogroženosti, ter na teritorialne ukrepe, tako da je na ravni vodnih območjih pripravila načrte za upravljanje poplavne ogroženosti. Nacionalni načrti poplavne ogroženosti so orodje za izvajanje direktive o poplavah na lokalni ravni.

2.5 Albanija, Avstrija, Belgija, Češka, Črna gora, Estonija, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Portugalska, Romunija, Srbija in Španija – izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju, ki jih je povzročila pandemija COVID-19 v začetku leta 2020

Decembra 2019 je bila Svetovna zdravstvena organizacija seznanjena z epidemijo pljučnice neznanega izvora v Wuhanu na Kitajskem. Pozneje je bil identificiran nov sev koronavirusa, ki se prej še ni pojavil pri ljudeh – koronavirusna bolezen 2019 (COVID-19). Svetovna zdravstvena organizacija je 30. januarja 2020 zaradi epidemije koronavirusa razglasila izredne razmere na mednarodni ravni.

Leta 2020 je bila v okviru naložbene pobude v odziv na koronavirus (CRII) uredba o Solidarnostnem skladu EU spremenjena 3 , tako da so bile izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju vključene na področje uporabe načela solidarnosti EU.

Komisija je nato do roka 24. junija 2020 prejela 22 vlog za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada EU. Skupno je za pomoč zaprosilo 19 držav članic EU (Avstrija, Belgija, Hrvaška, Češka, Estonija, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija in Španija) in tri države pristopnice (Albanija, Črna gora in Srbija).

Službe Komisije so vse prejete vloge temeljito proučile v skladu z uredbo o Solidarnostnem skladu EU, zlasti s členi 2, 3 in 4 Uredbe. Povzetek najpomembnejših elementov ocene sledi v nadaljevanju.

(1)Vseh 22 vlog je bilo vloženih do uradnega dokončnega roka 24. junija 2020 za izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju, ki jih je povzročila pandemija COVID-19 (tj. v 12 tednih od začetka veljavnosti uredbe o spremembi (EU) 2020/461).

(2)Pandemija COVID-19 pomeni izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju, zato spada na področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.

(3)22 prejetih vlog vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo po členu 4 Uredbe.

(4)Sedem držav članic EU je v svojih vlogah zaprosilo za predplačilo pričakovanega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU (Grčija, Hrvaška, Irska, Madžarska, Nemčija, Portugalska in Španija). V skladu s členom 4a Uredbe lahko za predplačilo iz Solidarnostnega sklada EU zaprosijo samo države članice. Službe Komisije so opravile predhodno oceno vlog, ki jih je vložilo teh sedem držav članic. Ugotovile so, da so za vseh sedem vlog izpolnjeni pogoji za plačilo predplačila iz Solidarnostnega sklada EU.

(5)Na podlagi predhodne ocene so službe Komisije leta 2020 zgolj za namen določitve predplačila določile skupne začasno sprejete odhodke za Hrvaško, Nemčijo, Grčijo, Madžarsko, Irsko, Portugalsko in Španijo. Z najnovejšo spremembo uredbe o Solidarnostnem skladu EU se je najvišja raven predplačila zvišala na 25 % zneska finančnega prispevek in na največ 100 milijonov EUR.

(6)Komisija je 27. novembra 2020 sprejela Izvedbeni sklep C(2020) 8574 o dodelitvi predplačila iz Solidarnostnega sklada EU v višini 23 279 441 EUR, ki ga je nato izplačala Irski.

(7)Komisija je 2. decembra 2020 sprejela:

–Izvedbeni sklep C(2020) 8686 o dodelitvi predplačila iz Solidarnostnega sklada EU v višini 8 462 280 EUR, ki ga je nato izplačala Hrvaški,

–Izvedbeni sklep C(2020) 8667 o dodelitvi predplačila iz Solidarnostnega sklada EU v višini 15 499 409 EUR, ki ga je nato izplačala Nemčiji,

–Izvedbeni sklep C(2020) 8687 o dodelitvi predplačila iz Solidarnostnega sklada EU v višini 4 535 700 EUR, ki ga je nato izplačala Grčiji,

–Izvedbeni sklep C(2020) 8683 o dodelitvi predplačila iz Solidarnostnega sklada EU v višini 26 587 069 EUR, ki ga je nato izplačala Madžarski,

–Izvedbeni sklep C(2020) 8688 o dodelitvi predplačila iz Solidarnostnega sklada EU v višini 37 528 511 EUR, ki ga je nato izplačala Portugalski,

–Izvedbeni sklep C(2020) 8696 o dodelitvi predplačila iz Solidarnostnega sklada EU v višini 16 844 420 EUR, ki ga je nato izplačala Španiji.

(8)V skladu z Uredbo je bil znesek predplačila upoštevan pri izračunu preostalega zneska prispevka državi upravičenki. Komisija bo izterjala neupravičeno izplačana predplačila.

(9)Vse vloge so bile ocenjene kot en sveženj, da se je zagotovila skladna in enaka obravnava. Komisija je temeljito preučila več vidikov, kot so upravičenost odhodkov (vključno z analizo, ali so prijavljeni odhodki zajemali upravičene operacije in ali so spadali v obdobje upravičenosti), nujno naravo odhodkov in njihovo neposredno povezavo s pandemijo COVID-19 ter skladnost celotne ocene. Po potrebi je države vlagateljice zaprosila za dodatne informacije, pojasnila in utemeljitve.

(10)Prek vrste izmenjav s pristojnimi nacionalnimi organi je Komisija lahko razjasnila vprašanja v zvezi z upravičenostjo določenih vrst prijavljenih odhodkov in dokončala oceno. Na podlagi tega so lahko službe Komisije določile skupne javne odhodke za ukrepe nujnega odziva, ki so jih sprejele v okviru vsake posamezne vloge.

(11)Med oceno odhodkov, ki jih je priglasila Poljska, ter po izmenjavah s poljskimi organi so službe Komisije ugotovile, da so bili skupni javni neposredni odhodki, kot so jih v vlogi za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada EU z dne 22. junija 2020 prijavili poljski organi, previsoko ocenjeni in jih je bilo zato treba v soglasju s poljskimi organi zmanjšati. Ker je leta 2020 prag za izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju za Poljsko znašal 1 430,574 milijona EUR in revidirani skupni javni odhodki ostajajo znatno pod tem pragom, vloga Poljske ni upravičena do podpore iz Solidarnostnega sklada EU.

(12)Med oceno odhodkov, ki jih je priglasila Slovenija, ter po izmenjavah s slovenskimi organi so službe Komisije ugotovile, da so bili skupni javni odhodki, kot so jih v vlogi za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada EU z dne 17. junija 2020 prijavili slovenski organi, previsoko ocenjeni in jih je bilo zato treba zmanjšati. Ker je leta 2020 prag za izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju za Slovenijo znašal 135,102 milijona EUR in revidirani skupni javni odhodki ostajajo pod tem pragom, vloga Slovenije ni upravičena do podpore iz Solidarnostnega sklada EU.

2.6Zaključek

Iz zgornjih razlogov nesreče, omenjene v vlogah, ki sta jih predložili Grčija in Francija, ter 20 vlog v zvezi s pandemijo COVID-19 izpolnjujejo pogoje iz Uredbe.

3.Financiranje iz dodelitev Solidarnostnega sklada EU za leto 2021

Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 4 (v nadaljnjem besedilu: uredba o VFO) ter zlasti člen 9 uredbe o VFO omogoča uporabo Solidarnostnega sklada EU v kontekstu rezerve za solidarnost in nujno pomoč. V točki 10 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 5 ter o novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev, so določeni načini uporabe Solidarnostnega sklada EU v kontekstu rezerve za solidarnost in nujno pomoč.

Ker je bila solidarnost glavni razlog za ustanovitev Solidarnostnega sklada EU, Komisija meni, da bi morala biti pomoč progresivna. To pomeni, da bi morala biti v skladu z dosedanjo prakso intenzivnost pomoči za delež škode, ki presega prag za večjo naravno nesrečo za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU (tj. 0,6 % BND oziroma 3 milijarde EUR v cenah iz leta 2011, pri čemer se upošteva nižji znesek), večja kot za delež škode pod tem pragom. Stopnja, ki se je v preteklosti uporabljala za dodelitev sredstev za večje naravne nesreče, znaša 2,5 % skupne neposredne škode pod pragom in 6 % za del škode nad njim. Za regionalne naravne nesreče in nesreče, ki so bile priznane na podlagi določbe o sosednji državi, se uporablja stopnja 2,5 %.

Prispevek ne sme presegati ocenjenih skupnih stroškov upravičenih operacij. Metodologija za izračun pomoči je bila določena v letnem poročilu o Solidarnostnem skladu EU za obdobje 2002–2003, sprejela pa sta jo tudi Svet in Evropski parlament.

Na podlagi vlog Grčije in Francije je izračun finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU, ki temelji na oceni skupne neposredne škode, naslednji:

V primeru izrednih razmer večjih razsežnosti v javnem zdravju Komisija uporabi podobno metodo za določitev zneskov pomoči kot za naravne nesreče: država prejme 2,5 % skupnega zneska upravičenih javnih odhodkov do zanjo določenega praga za izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju, plus 6 % dela javnih odhodkov, ki presega prag. To je bilo objavljeno tudi na spletišču Komisije 7 . Ker je tako izračunani skupni znesek za vse države presegal razpoložljiva proračunska sredstva, so bili zneski po državah sorazmerno zmanjšani.

Za vloge za prispevek iz Solidarnostnega sklada EU, ki so jih Albanija, Avstrija, Belgija, Češka, Črna gora, Estonija, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Portugalska, Romunija, Srbija in Španija vložile v zvezi z izrednimi razmerami večjih razsežnosti v javnem zdravju, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, službe Komisije proračunskemu organu predlagajo, da uporabi naslednje zneske:

V skladu s členom 9(2) uredbe o VFO je skupna letna zgornja meja rezerve za solidarnost in nujno pomoč 1 200 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 ali 1 273 450 000 EUR v tekočih cenah. Člen 9(4) uredbe o VFO določa, da mora do 1. oktobra 2021 ostati na voljo vsaj 25 % skupne dodelitve rezerve za solidarnost in nujno pomoč za leto 2021 (318 362 500 EUR v tekočih cenah), po tem datumu pa je ta znesek na voljo za vse komponente rezerve za solidarnost in nujno pomoč. Prav tako se lahko v skladu s členom 9(4) uredbe o VFO do 1. septembra iz Solidarnostnega sklada EU uporabi največ 50 % skupne dodelitve rezerve za solidarnost in nujno pomoč, in sicer po odštetju prej omenjenih 25 %. Zato se lahko iz Solidarnostnega sklada EU od dodelitve za leto 2021 do 1. septembra 2021 uporabi največ 477 543 750 EUR. V skladu s členom 4a(4) uredbe o Solidarnostnem skladu EU je bilo v splošnem proračunu Unije za leto 2021 za plačilo predplačil (v obveznostih in plačilih) predvidenih 50 000 000 EUR. Ta znesek bo uporabljen za izplačilo predplačil v zvezi s 4 naravnimi nesrečami, preostali znesek (tj. 41 325 507 EUR) pa bo na voljo za morebitne prihodnje potrebe po predplačilih pozneje v letu.

Poleg tega do konca leta 2020 ni bil porabljen znesek 47 981 598 EUR iz dodeljenih sredstev, ki je bil prenesen v leto 2021.

Zato je na tej točki v okviru Solidarnostnega sklada EU v letu 2021 na voljo največ 525 525 348 EUR, kar zadostuje za kritje zgoraj navedenih potreb iz tega sklepa o uporabi sklada (484 199 841 EUR, od tega 86 744 920 EUR za vloge v zvezi z naravnimi nesrečami v Grčiji in Franciji ter 397 454 921 EUR za vloge v zvezi s COVID-19).

2021/0077 (BUD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Grčiji in Franciji v zvezi z naravnimi nesrečami ter Albaniji, Avstriji, Belgiji, Češki, Črni gori, Estoniji, Franciji, Grčiji, Hrvaški, Irski, Italiji, Latviji, Litvi, Luksemburgu, Madžarski, Nemčiji, Portugalski, Romuniji, Srbiji in Španiji v zvezi z izrednimi razmerami v javnem zdravju

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije 9 in zlasti člena 4(3) Uredbe,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter o novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev 10 in zlasti točke 10 Medinstitucionalnega sporazuma,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Namen Solidarnostnega sklada Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: sklad) je omogočiti Uniji, da se hitro, učinkovito in prožno odziva na izredne razmere in tako izkaže solidarnost s prebivalstvom regij, ki so jih prizadele večje ali regionalne naravne nesreče ali izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju.

(2)Sredstva Sklada ne smejo preseči zgornjih mej, kot so določene v členu 9 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 11 . V skladu s členom 9(2) in (4) uredbe o večletnem finančnem okviru se lahko iz Solidarnostnega sklada EU iz naslova dodelitve za leto 2021 do 1. septembra 2021 uporabi največ 477 543 750 EUR. V skladu s členom 4a(4) uredbe o Solidarnostnem skladu EU je bilo v splošnem proračunu Unije za leto 2021 za plačilo predplačil (v obveznostih in plačilih) predvidenih 50 000 000 EUR. Poleg tega do konca leta 2020 iz naslova dodeljenih sredstev ni bil porabljen znesek v višini 47 981 598 EUR, ki se prenese v leto 2021. Zato je na tej točki v okviru Solidarnostnega sklada EU v letu 2021 na voljo največ 525 525 348 EUR, kar je dovolj, da se pokrijejo potrebe v okviru tega sklepa o uporabi sklada.

(3)Grčija je 29. oktobra 2020 vložila vlogo za uporabo sklada po poplavah v regiji Sterea Ellada avgusta 2020.

(4)Grčija je 9. decembra 2020 vložila vlogo za uporabo sklada po škodi, ki jo je septembra 2020 povzročil ciklon Ianos, ki je prizadel regije Ionia Nisia, Sterea Ellada, Ditiki Ellada, Thessalia in Peloponnisos.

(5)Grčija je 22. januarja 2021 vložila vlogo za uporabo sklada po potresu, ki je oktobra 2020 prizadel otoke Samos, Ikarija in Hios.

(6)Francija je 21. decembra 2020 vložila vlogo za uporabo sklada po škodi, ki jo je oktobra 2020 povzročilo neurje Alex v regiji Provansa - Alpe - Azurna obala.

(5)Albanija, Avstrija, Belgija, Češka, Črna gora, Estonija, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Portugalska, Romunija, Srbija in Španija so do 24. junija 2020 vložile vloge za uporabo sklada v zvezi z izrednimi razmerami večjih razsežnosti v javnem zdravju, ki jih je povzročila pandemija COVID-19 v začetku leta 2020.

(6)Vloge navedenih držav članic izpolnjujejo pogoje za izplačilo finančnega prispevka iz sklada v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 2012/2002.

(7)Zato bi bilo treba sklad uporabiti za zagotovitev finančnega prispevka Grčiji in Franciji v zvezi z naravnimi nesrečami ter Albaniji, Avstriji, Belgiji, Češki, Črni gori, Estoniji, Franciji, Grčiji, Irski, Italiji, Latviji, Litvi, Luksemburgu, Madžarski, Nemčiji, Portugalski, Romuniji, Srbiji in Španiji v zvezi z izrednimi razmerami večjih razsežnosti v javnem zdravju.

(8) Ker za Hrvaško kočni znesek pomoči presega že izplačano predplačilo, ne bo izplačan dodatni znesek, neupravičeni del predplačila pa bo izterjan v skladu s členom 4a Uredbe (ES) št. 2012/2002.

(9)Da bi se lahko sredstva sklada čim prej uporabila, bi bilo treba ta sklep uporabljati od datuma sprejetja –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V okviru splošnega proračuna Unije za proračunsko leto 2021 se v zvezi z naravnimi nesrečami izplačajo naslednja sredstva Solidarnostnega sklada Evropske unije v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil:

(a)znesek v višini 3 300 100 EUR se zagotovi Grčiji v zvezi s poplavami v regiji Sterea Ellada, vključno z zneskom 330 010 EUR v obliki predplačila;

(b)znesek v višini 21 588 519 EUR se zagotovi Grčiji v zvezi s ciklonom Ianos, vključno z zneskom 2 158 852 EUR v obliki predplačila;

(c)znesek v višini 2 531 301 EUR se zagotovi Grčiji v zvezi s potresom na otokih Samos, Hios in Ikarija, vključno z zneskom 253 131 EUR v obliki predplačila;

(d)znesek v višini 59 325 000 EUR se zagotovi Franciji v zvezi z neurjem Alex, vključno z zneskom 5 932 500 EUR v obliki predplačila.

Člen 2

V okviru splošnega proračuna Unije za proračunsko leto 2021 se v zvezi z izrednimi razmerami večjih razsežnosti v javnem zdravju izplačajo naslednja sredstva Solidarnostnega sklada Evropske unije v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil:

(a) znesek v višini 905 271 EUR se zagotovi Albaniji;

(b) znesek v višini 31 755 580 EUR se zagotovi Avstriji;

(c) znesek v višini 37 298 777 EUR se zagotovi Belgiji;

(d) znesek v višini 17 373 205 EUR se zagotovi Češki;

(e) znesek v višini 3 588 755 EUR se zagotovi Estoniji;

(f) znesek v višini 91 365 053 EUR se zagotovi Franciji;

(g) znesek v višini 13 648 386 EUR se zagotovi Nemčiji;

(h) znesek v višini 3 994 022 EUR se zagotovi Grčiji;

(i) znesek v višini 13 136 857 EUR se zagotovi Madžarski;

(j) znesek v višini 20 480 330 EUR se zagotovi Irski;

(k) znesek v višini 76 271 930 EUR se zagotovi Italiji;

(l) znesek v višini 1 177 677 EUR se zagotovi Latviji;

(m) znesek v višini 2 828 291 EUR se zagotovi Litvi;

(n) znesek v višini 2 857 025 EUR se zagotovi Luksemburgu; 

(o) znesek v višini 199 505 EUR se zagotovi Črni gori;

(p) znesek v višini 18 039 670 EUR se zagotovi Portugalski;

(q) znesek v višini 13 926 870 EUR se zagotovi Romuniji;

(r) znesek v višini 11 968 276 EUR se zagotovi Srbiji;

(s) znesek v višini 36 639 441 EUR se zagotovi Španiji. 

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od ... [datum sprejetja] 12***.

V Bruslju,

(1)    Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (UL L 311, 14.11.2002, str. 3), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 661/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 (UL L 189, 27.6.2014, str. 143) in Uredbo (EU) 2020/461 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020 (UL L 99, 31.3.2020, str. 9).

(2)    COM(2021) 200 final.

(3)    Uredba (EU) 2020/461 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020.

(4)    UL L 433I, 22.12.2020, str. 11.

(5)    UL C 433I, 22.12.2020, str. 28.

(6)    Pri ciklonu Ianos, ko je naravna nesreča prizadela več regij, je osnova za izračun praga povprečje BDP teh regij, tehtano glede na delež skupne škode v vsaki regiji, kot je določeno v členu 2(3) uredbe o Solidarnostnem skladu EU.

(7)    https://ec.europa.eu/regional_policy/en/funding/solidarity-fund/covid-19.

(8)    Od Hrvaške bo izterjanih 844 010 EUR.

(9)    UL L 311, 14.11.2002, str. 3.

(10)    UL L 433I, 22.12.2020, str. 28.

(11)    Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 11).

(12) ** Datum vstavi Parlament pred objavo v Uradnem listu.