52021PC0087

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

·Razlogi za predlog in njegovi cilji

Namen Obzorja Evropa – novega okvirnega programa EU za raziskave in inovacije (2021–2027) – je povečati vpliv EU na področju raziskav in inovacij z združevanjem sovlaganja v okviru evropskega partnerstva z dodatnimi sredstvi zasebnega in javnega sektorja na področjih, na katerih lahko obseg in razpon sredstev za raziskave in inovacije pripomore k doseganju prednostnih ciljev programa EU Obzorje Evropa, zlasti v okviru njegovega stebra II – Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost.

[Člen 8(1)(c)] uredbe o programu Obzorje Evropa določa, da se institucionalizirana evropska partnerstva na podlagi členov 185 in 187 PDEU „izvede[jo] samo, če [drugi deli programa Obzorje Evropa, vključno z] drug[imi] oblik[ami] evropskih partnerstev[,] ne bi dosegl[i] ciljev ali ne bi imel[i] potrebnega pričakovanega učinka in če [so partnerstva] upravičena zaradi dolgoročne perspektive in visoke stopnje povezanosti“.

Sozakonodajalca sta v uredbi o programu Obzorje Evropa opredelila tudi osem prednostnih področij za morebitna institucionalizirana evropska partnerstva na podlagi členov 185 ali 187 PDEU. Na tej podlagi je bilo za kandidatke opredeljenih skupno 12 pobud, za katere je bila opravljena usklajena ocena učinka 1 .

Ta predlog zajema devet institucionaliziranih evropskih partnerstev na podlagi člena 187 PDEU, za izvajanje katerih se ustanovijo posamezna skupna podjetja. Poleg tega je Evropska komisija sprejela tudi predlog institucionaliziranega evropskega partnerstva za visokozmogljivostno računalništvo na podlagi člena 187 PDEU (COM(2020) 569 final) in načrtuje sprejetje predloga evropskega partnerstva za meroslovje na podlagi člena 185 PDEU [dodaj sklic]. Med prvotnimi kandidati za institucionalizirana evropska partnerstva sta bili še dve pobudi – ena za sodelovalno, povezano in avtomatizirano mobilnost ter ena za inovativna mala in srednja podjetja. Vendar je bilo v postopku ocene učinka ugotovljeno, da bi bila ustreznejša druga oblika ukrepanja.

· Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Program Obzorje Evropa bo v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 bolj usmerjen k učinkom, pri čemer bo močno poudarjeno zagotavljanje evropske dodane vrednosti. Poleg tega se bo izvajal uspešneje in učinkoviteje, zlasti z zagotavljanjem skladnosti, usklajevanja in dopolnjevanja v okviru programa Obzorje Evropa ter z drugimi pobudami na ravni EU ter na lokalni, regionalni, nacionalni in, kjer je to ustrezno, mednarodni ravni ter z njimi povezanimi viri financiranja 2 .

Namen programa Obzorje Evropa je odgovoriti na globalne izzive, s katerimi se spopada EU in zaradi katerih je potreben „popolnoma nov pristop k razvoju in uporabi novih tehnologij in inovativnih rešitev za državljane in ves planet, in sicer v takem obsegu in tako hitro kot še nikoli prej, ter k prilagoditvi našega okvira politike in gospodarskega okvira, tako da bodo globalne nevarnosti pretvorjene v nove priložnosti za našo družbo in gospodarstvo, državljane in podjetja“. Program Obzorje Evropa je še naprej usmerjen v krepitev znanstveno-tehnoloških temeljev Unije in spodbujanje konkurenčnosti, vendar je pri naložbah v raziskave in inovacije v EU njegov pristop bolj strateški in temelji na učinkih. Posledično je v ciljih programa Obzorje Evropa poudarjena potreba po naslednjih ukrepih: „uresničevanje strateških prednostnih nalog Unije, prispevek k uresničevanju ciljev in politik EU, prispevek k obravnavi globalnih izzivov, vključno s cilji trajnostnega razvoja na podlagi načel Agende 2030 in Pariškega sporazuma“. 3

Evropska partnerstva so ključni pristopi v okviru programa Obzorje Evropa. Dopolnjujejo obstoječi okvir politike z obravnavanjem globalnih izzivov in prednostnih ciljev EU, za katere sta potrebna kritična masa in dolgoročna vizija, o kateri se dogovorijo in ki se ji zavežejo zadevni sektorji. Izzivi podnebnih in okoljskih sprememb, doseganje vodilnega položaja Evrope na tehnološkem področju in odprte strateške avtonomije ter zagotavljanje trajnostnega in vključujočega okrevanja zahtevajo usmerjanje razpršenih prizadevanj na področju raziskav in inovacij v skupno vizijo o potrebnem procesu preobrazbe.

Evropska partnerstva v sodelovanju z javnim in zasebnim sektorjem pomagajo pospešiti uvajanje novih rešitev, zlasti tistih, ki lahko do leta 2030 zmanjšajo emisije toplogrednih plinov v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora, ter pomagajo doseči zeleni in digitalni prehod. Omogočajo sistematično sodelovanje z raznovrstnimi deležniki in končnimi uporabniki, vključno z organi za standardizacijo in mednarodnimi partnerji, da se zagotovi, da se te rešitve uporabijo in da se lahko z njimi dosegajo ambiciozni cilji. Poleg tega pomagajo krepiti evropski raziskovalni prostor z usklajevanjem načrtov za raziskave in inovacije, izboljšanjem znanj in spretnosti ter povečanjem absorpcijskih sposobnosti evropskih podjetij.

Devet institucionaliziranih evropskih partnerstev na podlagi člena 187 PDEU je popolnoma v skladu z novim pristopom politike programa Obzorje Evropa k evropskim partnerstvom, ki je usmerjen k učinkom. So del portfelja 49 kandidatov za evropska partnerstva, s čimer zagotavljajo skladnost ureditve partnerstev. V okviru strateškega načrtovanja je bilo sklenjeno, da se bodo institucionalizirana evropska partnerstva uporabila za cilje in učinke, ki jih ni bilo mogoče doseči z drugimi oblikami evropskih partnerstev, ter za prednostne naloge z dolgoročno perspektivo in visoko stopnjo povezanosti.

·Skladnost z drugimi politikami Unije

Obzorje Evropa – novi okvirni program za raziskave in inovacije – bo imelo v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 osrednjo vlogo pri vodenju družbenega, gospodarskega in okoljskega prehoda, potrebnega za izpolnjevanje prednostnih nalog politike EU. V procesu strateškega načrtovanja v okviru programa Obzorje Evropa je bil razvit prvi strateški načrt za obdobje 2021–2024. Ključne strateške usmeritve za podporo raziskavam in inovacijam, sooblikovane z deležniki, so v celoti skladne s prednostnimi nalogami EU. Ukrepi v okviru stebra II Obzorja Evropa „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ bodo torej usmerjeni v izbrane teme z velikim učinkom, ki lahko pomembno prispevajo k izpolnjevanju prednostnih nalog politike EU.

Evropska partnerstva so oblikovana ob polnem upoštevanju okvira in strukture Obzorja Evropa, v povezavi z družbenimi izzivi, ki tvorijo prednostne naloge na področju raziskav in inovacij v okviru stebra II Obzorja Evropa. Imela bodo pomembno vlogo pri doseganju strateških ciljev Komisije, tj. pospešiti prehod na zeleno, podnebno nevtralno in digitalno Evropo ter hkrati okrepiti odpornost in konkurenčnost evropske industrije. Devet institucionaliziranih evropskih partnerstev, zajetih v predlogu, prispeva k prednostnim nalogam EU naslednje:

Partnerstvo za krožno Evropo na biološki osnovi: Pomembno prispeva k izpolnjevanju podnebnih ciljev do leta 2030, s čimer tlakuje pot za podnebno nevtralnost do leta 2050, ter povečanju trajnostnosti in krožnosti sistemov proizvodnje in porabe v skladu z evropskim zelenim dogovorom. Njegov cilj je razviti in razširiti trajnostno pridobivanje in pretvorbo biomase v izdelke na biološki osnovi z osredotočanjem na večstopenjsko predelavo v biorafinerijah ter z uporabo pristopov krožnega gospodarstva, kot je uporaba bioloških odpadkov iz kmetijstva, industrije in komunalne dejavnosti. Njegov cilj je tudi podpirati uporabo inovacij na biološki osnovi na regionalni ravni z dejavno udeležbo lokalnih akterjev ter za oživitev podeželskih, obalnih in obrobnih regij.

Partnerstvo za čisto letalstvo: Letalstvo postavlja na pot do podnebne nevtralnosti s pospeševanjem razvoja, povezovanjem ter potrjevanjem večinoma prelomnih rešitev na področju raziskav in inovacij, tako da jih je mogoče čim prej uvesti v uporabo. Njegov cilj je tudi razviti naslednjo generacijo visokoučinkovitih nizkoogljičnih zrakoplovov z novimi viri napajanja, motorji in sistemi, ki bodo izvirali iz faze raziskav in predstavitev na visokih ravneh tehnološke pripravljenosti. S podpiranjem raziskav in inovacij v letalstvu se izboljšata konkurenčnost in zaposlovanje v letalskem sektorju, kar bo izjemno pomembno za okrevanje. Nekateri cilji, ki jih je treba doseči do leta 2030: predstaviti prelomne letalske tehnološke inovacije, s katerimi je mogoče neto emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšati za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, in to na poti do doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Partnerstvo za čisti vodik: Pospešilo bo razvoj in uporabo evropske vrednostne verige za tehnologije čistega vodika, s čimer bo prispevalo k trajnostnemu, razogljičenemu in popolnoma povezanemu energetskemu sistemu ter k sporočilu o strategiji za vodik za podnebno nevtralno Evropo (COM(2020) 301 final). Glavna pozornost je namenjena proizvodnji, distribuciji in hrambi čistega vodika ter oskrbi sektorjev, ki jih je težko razogljičiti, kot sta težka industrija in promet težkih vozil. Nekateri cilji do leta 2030: proizvodnja čistega vodika po ceni približno 1,5–3 EUR/kg, za kar bo treba doseči cilje do leta 2030 glede izboljšanja učinkovitosti in znižati stroške naložb v osnovna sredstva. Poleg tega se ob tem predpostavljajo razpoložljivost električne energije iz obnovljivih virov po ugodnih cenah ter omogočanje prodora na množične trge in znižanje stroškov distribucije na manj kot 1 EUR/kg vodika pri velikem obsegu.

Partnerstvo za evropske železnice: Pospešilo bo razvoj in uporabo inovativnih tehnologij (zlasti digitalizacije in avtomatizacije) za dosego popolne preobrazbe železniškega sistema in izpolnitev ciljev evropskega zelenega dogovora, npr. preusmeritev precejšnjega dela 75-odstotnega notranjega tovornega prometa po cesti na promet po železnici in notranjih plovnih poteh. Partnerstvo bo razvijalo rešitve s široko podporo v vsej EU, zaradi česar se bo uvajanje na trg do leta 2030 povečalo za do 75 %, izboljšala se bo konkurenčnost železnic in podprt bo vodilni položaj Evrope na področju železniške tehnologije.

Partnerstvo za svetovno zdravje v okviru tretjega programa partnerstva evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnega preskušanja (EDCTP3): Pridobljene bodo nove rešitve za zmanjšanje bremena nalezljivih bolezni v podsaharski Afriki ter okrepljene raziskovalne zmogljivosti za pripravo in odziv na ponavljajoče se izbruhe nalezljivih bolezni v podsaharski Afriki in drugod po svetu. Do leta 2030 naj bi napredovalo toliko, da bi pridobilo licenco za vsaj dve novi zdravstveni tehnologiji za boj proti nalezljivim boleznim ter da bi podprlo vsaj 100 raziskovalnih inštitutov v 30 državah, da se omogoči učinkovit in hiter raziskovalni odziv za razvoj zdravstvenih tehnologij proti ponavljajočim se epidemijam.

Pobuda za inovativno zdravje: Pomagala bo oblikovati ekosistem na področju zdravstvenih raziskav in inovacij po vsej EU, ki bo olajšal prenos znanstvenih spoznanj v konkretne inovacije. Podprla bo razvoj varnih, učinkovitih, v ljudi usmerjenih in stroškovno učinkovitih proizvodov in storitev, ki so usmerjeni v ključne neizpolnjene potrebe na področju javnega zdravja in spodbujajo medsektorske zdravstvene inovacije za svetovno konkurenčno evropsko zdravstveno industrijo. Vključevala bo preprečevanje, diagnosticiranje, zdravljenje in obvladovanje bolezni. Nekateri od njenih ciljev do leta 2030 naj bi vključevali uvedbo vsaj 30 velikih medsektorskih projektov, ki bodo osredotočeni na zdravstvene inovacije in bodo omogočali povezovanje zdravstvenih proizvodov ali storitev. Pobuda bo prispevala k doseganju ciljev evropskega načrta za boj proti raku 4 , nove industrijske strategije za Evropo 5 in strategije EU za zdravila 6 .

Partnerstvo za ključne digitalne tehnologije: Ključne digitalne tehnologije zajemajo elektronske sestavne dele, njihovo načrtovanje, izdelavo in integracijo v sisteme ter programsko opremo, ki določa njihovo delovanje. Glavni cilj tega partnerstva je podpreti digitalno preobrazbo vseh gospodarskih in družbenih sektorjev, izkoristiti to preobrazbo v dobro Evrope in podpreti evropski zeleni dogovor. Do leta 2030 naj bi vodilna vloga EU pri ključnih digitalnih tehnologijah okrepila industrijska središča, ki bodo izkoristila nastajajoče priložnosti za vzpostavitev tehnološke suverenosti in krepitev konkurenčnosti.

Partnerstvo za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba: Cilj partnerstva je digitalno preobraziti upravljanje zračnega prometa, da bi evropski zračni prostor postal najučinkovitejše in okolju najprijaznejše nebo za letenje na svetu ter da bi podprli konkurenčnost in okrevanje evropskega letalskega sektorja po krizi zaradi COVID-19. Cilji so med drugim: izboljšanje povezljivosti, povezovanje in avtomatizacija zrak–zemlja, povečanje prilagodljivosti in nadgradljivosti upravljanja zračnega prostora ter varno vključevanje brezpilotnih zrakoplovov. Do leta 2030 naj bi bile zagotovljene rešitve, opredeljene v osrednjem načrtu za upravljanje zračnega prometa v Evropi za fazo D na ravni tehnološke pripravljenosti 6.

Partnerstvo za pametna omrežja in storitve: Podpiralo bo tehnološko suverenost pametnih omrežij in storitev v skladu z novo industrijsko strategijo za Evropo in naborom orodij za kibernetsko varnost tehnologije 5G. Njegov namen je pomagati pri reševanju družbenih izzivov ter omogočiti digitalni in zeleni prehod. Kar zadeva krizo zaradi COVID-19, bo podprlo tehnologije, ki so namenjene tako premagovanju zdravstvene krize kot gospodarskemu okrevanju. Partnerstvo bo evropskim akterjem omogočilo razvoj tehnoloških zmogljivosti za sisteme 6G kot podlage za prihodnje digitalne storitve do leta 2030. Pomagalo bo pri razvoju vodilnih trgov za infrastrukturo in storitve 5G, in sicer z usklajevanjem vzpostavitve tehnologije 5G z Instrumentom za povezovanje Evrope 2 – Digitalno (IPE 2 Digitalno).

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

·Pravna podlaga

Ti predlogi za institucionalizirana evropska partnerstva temeljijo na členu 187 PDEU, v skladu s katerim lahko EU ustanovi skupna podjetja ali katero koli drugo strukturo, potrebno za učinkovito izvajanje raziskovalnih, tehnološko razvojnih in predstavitvenih programov EU.

·Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Pristojnost za raziskave si v skladu s PDEU delijo EU in njene države članice. V členu 4(3) je določeno, da lahko EU na področju raziskav, tehnološkega razvoja in vesolja izvaja posebne dejavnosti, vključno z opredelitvijo in izvajanjem programov, ne da bi to države članice oviralo, da delujejo na istih področjih.

Predlagane pobude so osredotočene na področja, na katerih obstaja dokazljiva dodana vrednost pri delovanju na ravni EU zaradi obsega, hitrosti in razpona prizadevanj, potrebnih, da EU doseže dolgoročne cilje Pogodbe ter izpolni prednostne naloge in zaveze iz svoje strateške politike. Predlagane pobude bi morale tudi dopolnjevati in krepiti nacionalne in podnacionalne dejavnosti na istem področju.

Ker evropska partnerstva temeljijo na skupnem dolgoročnem strateškem načrtu za raziskave in inovacije, so zelo primerna za obravnavo kompleksnih čezmejnih izzivov. Obravnavajo lahko sklop sistemskih, tržnih in preobrazbenih neuspehov, kar je osnovni pogoj za pospešitev razvoja in širjenja inovacij. Osredotočajo se na:

·krepitev sodelovanja in izmenjave znanja med ključnimi akterji v evropskem sistemu raziskav in inovacij, vključno z meddisciplinarnim in medsektorskim sodelovanjem ter izboljšanim povezovanjem vrednostnih verig in ekosistemov;

·zagotavljanje usklajenosti in povezanosti evropskih, nacionalnih/regionalnih ter panožnih strategij in programov raziskav in inovacij ter naložb vanje z dogovorjenimi usmeritvami;

·ustvarjanje kritičnega obsega naložb s skupnimi prednostnimi nalogami ter povečevanje zasebnih naložb v raziskave in inovacije;

·zmanjšanje tveganj in negotovosti za industrijo, povezanih z vlaganjem v raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter nove tehnologije/rešitve, z delitvijo tveganj in zagotavljanjem predvidljivosti naložb.

Delovanje na nacionalni ravni ali samo v industriji ne more doseči obsega, hitrosti in razpona podpore raziskavam in inovacijam, ki jih EU potrebuje za dosego dolgoročnih ciljev iz Pogodbe, izpolnitev prednostnih nalog strateške politike (vključno s podnebnimi in energetskimi cilji iz Pariškega sporazuma in evropskega zelenega dogovora) ter prispevanje k reševanju globalnih izzivov in izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja.

·Sorazmernost

Na načelu sorazmernosti temelji celotni pristop, na katerem sloni ta predlog. Od vzpostavitve sedanjih partnerstev so se spremenile politične in pravne okoliščine. Zdaj je večja osredotočenost na potrebi po racionalizaciji ključnih prednostnih nalog politike EU in zagotovitvi, da imajo merljiv učinek. Glede na nove okoliščine je pomembno, da se novo evropsko partnerstvo izbere le, kadar ima resnično in dokazljivo dodano vrednost. Vsako institucionalizirano evropsko partnerstvo mora torej dokazati svojo dodano vrednost, zlasti da njegovih ciljev ni mogoče učinkoviteje doseči s preprostejšimi sredstvi, vključno s privzetim pristopom tradicionalnih razpisov v okviru Obzorja Evropa ali preprostejših oblik partnerstva, kot so „skupaj načrtovana partnerstva“.

Sorazmernost kandidatov za partnerstva je bila ocenjena z naslednjo proučitvijo v dveh korakih:

(1)utemeljitev uporabe partnerskega pristopa na zadevnem področju (vključno z upoštevanjem načela dodatnosti, načela usmerjenosti in povezave s strateškimi prednostnimi nalogami) namesto drugih oblik ukrepanja, ki so na voljo v okviru Obzorja Evropa;

(2)če se šteje, da je partnerski pristop ustrezen, je bilo na podlagi sorazmernosti ocenjeno, katera vrsta partnerstva (skupaj načrtovano, sofinancirano ali institucionalizirano partnerstvo) bi bila najučinkovitejša za doseganje predvidenih ciljev.

·Izbira instrumenta

Namen tega predloga je ustanoviti devet skupnih podjetij na podlagi člena 187 PDEU. Člen 188(1) PDEU določa, da se za tovrstno strukturo sprejme uredba Sveta.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

·Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Pri razvoju Obzorja Evropa so bile temeljito obravnavane ugotovitve preteklih ocenjevanj. Te ugotovitve so bile upoštevane tudi pri novem pristopu k partnerstvom, ki temelji na učinku, in so pripomogle k operacionalizaciji meril za njihovo izbiro, izvajanje, spremljanje in postopno ukinitev. Kot je navedeno v Prilogi 5 k oceni učinka programa Obzorje Evropa, so bile možnosti za izboljšanje naslednje:

·v vmesni oceni programa Obzorje 2020 je bilo ugotovljeno, da je postala skupna ureditev partnerstev preveč zapletena in razdrobljena. Na področju raziskav in inovacij v okviru Obzorja 2020 je skupno približno 100 partnerstev, zajemajo pa v povprečju približno 25 % razpoložljivega proračuna Obzorja 2020, pri čemer javno-zasebna partnerstva zajemajo približno 17,5 % proračuna Obzorja 2020. V vmesni oceni je bila ugotovljena potreba po racionalizaciji skupne ureditve evropskih partnerstev na področju raziskav in inovacij, izboljšanju odprtosti in preglednosti partnerstev ter njihovi povezavi s prihodnjimi strateškimi prednostnimi nalogami na področju raziskav in inovacij v EU in nalogami Obzorja Evropa;

·ocena na podlagi člena 187 je pokazala, da je treba dejavnosti javno-zasebnih partnerstev uskladiti s politikami EU ter nacionalnimi in regionalnimi politikami. Priporočena sta bila pregled ključnih kazalnikov uspešnosti in vključitev širše skupine deležnikov v strukture upravljanja ali v vložene predloge. Poudarjena je bila tudi potreba po izboljšanju in okrepitvi komunikacije, zlasti za zagotovitev učinkovitega razširjanja rezultatov projektov.

Za posamezne pobude je v tematskih delih vsake ocene učinka, ki spremlja ta predlog, pojasnjeno, kako so bila upoštevana tudi spoznanja iz preteklih ocenjevanj, tako pozitivna kot negativna.

·Posvetovanja z deležniki

Ta predlog in spremljajoče ocene učinka so bili predmet širokega posvetovanja z deležniki, tako med pripravo predloga programa Obzorje Evropa kot pozneje za vse kandidate za evropska partnerstva:

–posvetovanja z državami članicami so bila izvedena prek vzporedne strateške sestave Odbora za program Obzorje Evropa;

–med 11. septembrom in 6. novembrom 2019 je potekalo odprto javno posvetovanje za kandidate za institucionalizirana partnerstva na podlagi členov 185 in 187 PDEU, v okviru katerega je bilo podanih več kot 1 600 odgovorov;

–potekala so ciljno usmerjena posvetovanja za pripravo ocen učinka za 12 kandidatov za institucionalizirana partnerstva. Za vsakega kandidata je zunanji svetovalec opravil razgovor z reprezentativnim vzorcem deležnikov, pri čemer jih je prosil za mnenje o potrebnosti in dodani vrednosti ukrepanja EU.

Ugotovitve vseh posvetovanj z deležniki so bile vključene v posamezne ocene učinka, ki spremljajo predlagana partnerstva, in so pripomogle k opredelitvi izbire prednostnega načina izvajanja.

·Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija je za pripravo ocene učinka za ta predlog zunanjega izvajalca prosila, naj opravi študijo o kandidatih za institucionalizirana partnerstva in za zagotovitev primerljivosti razvije skupno metodologijo za ocenjevanje uspešnosti, učinkovitosti in skladnosti pobud ter njihove dodane vrednosti Unije. Zunanja študija je javno dostopna v spletni knjigarni EU Bookshop in je navedena v ocenah učinka za vsako pobudo. Komisija je uporabila dokaze, zbrane za študijo, zlasti o mnenjih deležnikov, rezultate naknadne ocene, opredelitev težav, ki jih je treba obravnavati, in pričakovane učinke možnosti politike, opravila pa je tudi svojo analizo teh informacij glede na nedavne spremembe politike in dodatne dokaze, ki so postali razpoložljivi po koncu študije.

·Ocena učinka

Ko so bili kandidati za institucionalizirana evropska partnerstva opredeljeni, se je začel postopek ocenjevanja učinka za določitev najprimernejše izvedbene ureditve za vsako pobudo izmed naslednjih možnosti politike:

možnost 0, osnovna možnost – tradicionalni razpisi v okviru okvirnega programa,

možnost 1 – skupaj načrtovano evropsko partnerstvo,

možnost 2 – sofinancirano evropsko partnerstvo,

možnost 3 – institucionalizirano partnerstvo,

·podmožnost 3a – institucionalizirana partnerstva na podlagi člena 185 PDEU,

·podmožnost 3b – institucionalizirana partnerstva na podlagi člena 187 PDEU.

Primerjalna ocena utemeljenosti posamezne možnosti je vključevala analizo ustreznosti ukrepanja, njegove sorazmernosti in uspešnosti pri doseganju predvidenih ciljev. Na tej podlagi je bil pripravljen prilagojen pristop za vsakega kandidata, vse od upravno lažjih oblik sodelovanja do institucionaliziranih oblik, odvisno od predvidenih ciljev politike, posebnih izzivov in želenega rezultata, ki so bili opredeljeni za vsakega kandidata.

Posamezne ocene učinka so bile Odboru za regulativni nadzor predstavljene na treh ločenih obravnavah med marcem in junijem 2020. Dve oceni učinka sta v prvi obravnavi prejeli pozitivno mnenje, šest jih je prejelo pozitivno mnenje s pridržki, štiri pa negativno mnenje in jih je bilo treba Odboru znova predložiti. Glavni očitki pri zadevah, ki so prejele negativno mnenje, so se nanašali na: področje uporabe predlaganih pobud, potrebo po razjasnitvi težav in ciljev, ki bi jih predlagana pobuda lahko učinkovito obravnavala v okviru naslednjega okvirnega programa, vpliv prenehanja že obstoječe pobude (kjer je ustrezno) in v nekaterih primerih razliko med prednostno možnostjo in drugimi alternativami.

Štiri ocene učinka z negativnim mnenjem v prvi obravnavi so bile znova predložene. Tri so prejele pozitivno mnenje s pridržki, četrta pa pozitivno mnenje.

·Ustreznost in poenostavitev predpisov

Predlagane pobude so odziv na potrebo po poenostavitvi pristopa k partnerstvom, kot je predstavljena v predlogu programa Obzorje Evropa. Evropski parlament in Svet sta to potrebo potrdila. Zato je bilo dogovorjeno, da bo program Obzorje Evropa podprl tri vrste partnerstev: sofinancirano, skupaj načrtovano in institucionalizirano (na podlagi člena 187 ali 185 PDEU in skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (SZI EIT). To je v skladu z duhom programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT).

V oceni učinka, ki spremlja ta predlog, so vse pobude obravnavane ločeno, vendar je uporabljen tudi medsektorski pristop, da bi se ugotovilo, kako povečati učinkovitost in skladnost ter s tem kar najbolj povečati učinek posameznega partnerstva. Opredeljeni so skupni elementi, ki bodo pripomogli k temu, da se dosežejo cilji vseh pobud, ob tem pa zmanjšajo stroški, npr. s prilagoditvijo ureditve upravljanja za zagotovitev skladnosti z drugimi pobudami. Ta pristop je popolnoma skladen z okvirom za boljše pravno urejanje in prizadevanji za poenostavitev.

Enotni temeljni akt prispeva k cilju racionalizacije področja financiranja ter k strateškemu in k učinkom usmerjenemu pristopu k evropskim partnerstvom. Uredba o programu Obzorje Evropa vključuje več skupnih zahtev za vzpostavitev in izvajanje evropskih partnerstev. Enotni temeljni akt z uporabo modularnega pristopa omogoča skladen prenos skupnih določb za vsa skupna podjetja (v delu 1), ki omogoča zadostno prilagodljivost za zadovoljevanje posebnih potreb vsakega od njih (v delu 2).

·Temeljne pravice

Ta uredba spoštuje temeljne pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Večina predlaganih pobud nima neposrednega vpliva na temeljne pravice. Kadar ga imajo, je v oddelek 6 posamezne ocene učinka vključena posebna ocena.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Najvišji finančni prispevek Unije za skupna podjetja je 9 600 milijonov EUR 7 , vključno s prispevki Efte, in se plača iz odobritev iz splošnega proračuna Unije, dodeljenih posebnemu programu Obzorje Evropa za izvajanje okvirnega programa Obzorje Evropa. Ta prispevek bo plačan iz stebra II „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“. Prispevki drugih članov razen Unije bodo vsaj enaki višini sredstev, ki jih bo dala na voljo Unija za kritje operativnih stroškov.

Upravni stroški skupnih podjetij ne presegajo 501,174 milijona EUR za čas delovanja skupnih podjetij. Ti stroški bodo kriti iz finančnih prispevkov Unije in drugih članov razen Unije.

5.DRUGI ELEMENTI

·Izvedbeni načrti ter ureditve spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Partnerstva se bodo spremljala in ocenjevala v skladu s členoma 45 in 47 uredbe o programu Obzorje Evropa ter Prilogo III k njej. Vmesne in naknadne ocene bodo podprli zunanji izvajalci ter bodo upoštevane pri skupnih ocenah programa Obzorje Evropa. V skladu z merili za evropska partnerstva bosta pri ocenjevanjih ocenjena najučinkovitejši način izvajanja ukrepov politike za kakršen koli prihodnji ukrep in morebitna obnova partnerstva v okviru skupne ureditve evropskega partnerstva. Če se partnerstvo ne obnovi, bodo pripravljeni ustrezni ukrepi za zagotovitev postopne ukinitve financiranja okvirnega programa v skladu s pogoji in časovnim načrtom, dogovorjenimi s partnerji partnerstva.

·Natančnejša pojasnila glede posameznih določb predloga

Institucionalizirana evropska partnerstva so namenjena povečanju skladnosti in doseganju čim večjega učinka na razvijajočem se področju raziskav in inovacij. Predlagana uredba Sveta ima tri dele:

·del 1 vsebuje določbe, ki so skupne vsem skupnim podjetjem, da bi se racionalizirali in uskladili pravni mejni pogoji in zagotovil modularni pristop, ki jih lahko posamezna skupna podjetja uporabijo kot podlago za svojo operativno arhitekturo;

·del 2 vsebuje določbe, ki so specifične za posamezna skupna podjetja in ki omogočajo potrebno prilagodljivost, da se lahko upoštevajo operativne potrebe in potrebe politike;

·del 3 vsebuje končne določbe, ki se uporabljajo za vsa skupna podjetja.

·Člen 4: cilji in načela za skupna podjetja so trdno umeščeni v okviru ciljev in strukture programa Obzorje Evropa ter tesno povezani z doseganjem ciljev politike EU. Na podlagi usklajene ocene učinka je bil opredeljen nabor skupnih ciljev.

·Člen 5: operativni cilji in naloge – pri teh določbah so upoštevani zahteve in izvedbena merila za evropska partnerstva, vključno s potrebo po zagotavljanju sistemskega pristopa k doseganju ciljev, dostopa do rezultatov, spremljanja napredka pri doseganju ciljev politike, spodbujanja vključenosti deležnikov ter udeležbe malih in srednjih podjetij.

·Člen 7: določa skupni postopek za izbiro novih članov, s čimer se zagotavljata preglednost in odprtost v celotni pobudi v skladu z uredbo o programu Obzorje Evropa.

·Člen 11: daje okvir za zagotavljanje prispevkov partnerjev v celotni življenjski dobi pobude ter za zagotavljanje, da si EU in partnerji razen Unije delijo stroške, kar je temeljni pogoj za partnerski pristop. Ta člen določa, da je treba prispevke in zaveze kvalitativno in kvantitativno povečati v skladu z uredbo o programu Obzorje Evropa. Vzpostavlja sistemski pristop k prispevkom panožnih partnerjev v vseh pobudah na podlagi člena 187 PDEU, ki podpira odprtost pobud ter je skladen, pregleden in pravičen, ob tem pa zagotavlja privlačnost pobude za nove člane.

·Postopno ukinjanje: določbe so tesno povezane z doseganjem specifičnih ciljev. Člen 16(2)(y) določa, da upravni odbor realističen načrt za nadaljevanje pobude zunaj okvira institucionaliziranega partnerstva določi do konca leta 2022, pravočasno, da se lahko upošteva pri vmesni oceni programa Obzorje Evropa. S tem bi moralo biti zagotovljeno, da se dejavnosti razširjanja nadaljujejo po koncu udeležbe Unije ter da se vzpostavijo povezave s panožnimi in drugimi politikami za prenos pobude iz raziskav in inovacij v uporabo.

·Določbe o upravljanju: usklajujejo delovanje različnih organov v vseh skupnih podjetjih. Vsako skupno podjetje podpirajo svetovalne skupine, da se zagotovijo znanstveno in strokovno svetovanje, posvetovanje z deležniki in vključenost držav članic (če niso partnerice). Vendar je ureditev prilagodljiva, tako da lahko skupna podjetja za svetovalno funkcijo uporabijo obstoječe sestave ali pa ustanovijo eno sestavo, ki se uporablja za več skupnih podjetij.

·Skladnost in sinergije (členi 5, 16, 18 in 24): uredba o programu Obzorje Evropa določa „usklajevanje in/ali skupne dejavnosti z drugimi ustreznimi raziskovalnimi in inovacijskimi pobudami, da se zagotovijo optimalna raven medsebojnih povezav in učinkovite sinergije“. V skladu s tem je v delu 1 določeno, kako naj bi skupna podjetja sodelovala z drugimi partnerstvi in širšim ekosistemom, zlasti v zvezi s svojimi nalogami in nalogami njihovega upravnega odbora, vlogo skupine predstavnikov držav ter poročanjem v letnem poročilu o dejavnostih. V delu 2 so navedena nekatera prednostna evropska partnerstva, s katerimi naj bi skupna podjetja vzpostavila formalno in redno sodelovanje.

2021/0048 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru programa Obzorje Evropa

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 187 in prvega pododstavka člena 188 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta 8 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 9 ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Za doseganje največjega mogočega učinka financiranja Unije in najučinkovitejšega prispevka k ciljem politike Unije sta bila z Uredbo [XXXX] Evropskega parlamenta in Sveta 10 (v nadaljnjem besedilu: uredba o programu Obzorje Evropa) vzpostavljena okvir politike in pravni okvir za evropska partnerstva s partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja. Evropska partnerstva so ključni element pristopa politike Obzorja Evropa. Vzpostavljena so za uresničevanje prednostnih nalog Unije, h katerim je usmerjen program Obzorje Evropa, ter zagotavljanje jasnega učinka za EU in njene prebivalce, ki ga je mogoče učinkoviteje doseči v partnerstvu, s strateško vizijo, ki je skupna partnerjem in so ji ti zavezani, kot pa bi lahko to storila Unija samostojno.

(2)Evropska partnerstva iz stebra programa Obzorje Evropa „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ imajo zlasti pomembno vlogo pri doseganju strateških ciljev, kot sta pospeševanje prehodov k ciljem trajnostnega razvoja ter zelena in digitalna Evropa, in bi morala prispevati k okrevanju po krizi brez primere zaradi COVID-19. Evropska partnerstva obravnavajo zapletene čezmejne izzive, ki zahtevajo celostni pristop. Omogočajo obravnavanje neuspešne preobrazbe, odpovedi sistema in nedelovanja trga, ki so opisani v oceni učinka, ki spremlja to uredbo, in sicer s povezovanjem širokega razpona akterjev iz vseh vrednostnih verig in ekosistemov, ki si bodo prizadevali za skupno vizijo in njeno pretvorbo v konkretne načrte ter usklajeno izvajanje dejavnosti. Poleg tega omogočajo združevanje prizadevanj in sredstev za skupne prednostne naloge za reševanje kompleksnih izzivov.

(3)Za uresničevanje prednostnih nalog in dosego učinka bi bilo treba evropska partnerstva razviti s široko vključenostjo zadevnih deležnikov po vsej Evropi, vključno z industrijo, raziskovalnimi organizacijami, subjekti, ki opravljajo javne storitve, na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni ter organizacijami civilne družbe, kot so fundacije, ki podpirajo in/ali izvajajo raziskave in inovacije. Morala bi biti tudi eden od ukrepov za krepitev sodelovanja na mednarodni ravni med partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja, tudi z združevanjem programov raziskav in inovacij ter čezmejnih naložb v raziskave in inovacije, ki prinašajo obojestranske koristi ljudem in podjetjem, hkrati pa zagotavljajo, da lahko Unija ohrani svoje interese na strateških področjih.

(4)Vmesna ocena programa Obzorje 2020 je razkrila, da je bil sčasoma uveden precejšen nabor partnerskih instrumentov in pobud, pri čemer v okviru Obzorja 2020 poteka sedem oblik izvajanja in skoraj 120 partnerskih pobud. Poleg kompleksnosti zaradi obilice instrumentov in pobud je bilo ugotovljeno, da njihova zmožnost prispevanja k povezanim politikam na ravni Unije in nacionalni ravni kot celota ne zadostuje, čeprav zagotavljajo številne pozitivne učinke pri napredovanju k ciljem, na primer z določanjem dolgoročnih načrtov, strukturiranjem sodelovanja na področju raziskav in inovacij med sicer razpršenimi akterji ter spodbujanjem dodatnih naložb. V oceni učinka programa Obzorje Evropa je torej ugotovljena potreba po obravnavi in racionalizaciji področja financiranja raziskav in inovacij v Uniji, zlasti v zvezi s partnerstvi, ter po preusmeritvi partnerstev k večjemu učinku in uresničevanju prednostnih nalog Unije.

(5)Da bi program Obzorje Evropa obravnaval taka vprašanja in dosegel ambicioznejše evropske naložbe, bi moral predstaviti večjo poenostavitev in reformo politike Komisije glede partnerstev na področju raziskav in inovacij. Da bi program Obzorje Evropa izražal svojo sistemsko naravo, katere namen je prispevati k vseevropskim preobrazbam v smeri ciljev glede trajnostnosti, bi moral ta partnerstva učinkoviteje izkoristiti z bolj strateškim in usklajenim pristopom, ki je usmerjen k učinkom.

(6)Uredba (EU) 2020/852 11 vzpostavlja splošni okvir za ugotavljanje, ali se gospodarska dejavnost šteje kot okoljsko trajnostna za namene določitve trajnostnih naložb. Ustvarja skupno referenco, ki jo lahko vlagatelji, banke, industrija in raziskovalci uporabijo pri naložbah v projekte in gospodarske dejavnosti, ki pomembno pozitivno vplivajo na podnebje in okolje ter nobenemu od njiju bistveno ne škodujejo. To je referenca za zelene naložbe v Uniji.

(7)Kjer je ustrezno, bi morala partnerstva upoštevati tehnična merila za pregled iz člena 3 in načelo, da se ne škoduje bistveno, iz člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 kot instrumenta za izboljšanje pripravljenosti njihovih projektov in dostopa do zelenega financiranja, ki bosta odločilna za uvajanje na trg ter širšo uporabo inovativnih tehnologij in rešitev, ki bodo z njimi ustvarjene. V jedru tehničnih meril za pregled so znanstveni dokazi. Raziskave in inovacije, s katerimi se ukvarjajo partnerstva, bi morale imeti pomembno vlogo pri pomoči gospodarskim subjektom, da dosežejo ali presežejo standarde in prage, določene v navedeni uredbi, ter pri tem, da se tehnična merila za pregled sproti posodabljajo in usklajujejo s cilji evropskega zelenega dogovora.

(8)Na podlagi uredbe o programu Obzorje Evropa bi morala biti mogoča vzpostavitev evropskih partnerstev z uporabo treh oblik, in sicer sofinanciranega, skupaj načrtovanega in institucionaliziranega partnerstva. Vzpostavitev institucionaliziranih partnerstev bi morala vključevati novo zakonodajo Unije in vzpostavitev namenskih izvedbenih struktur v skladu s členom 185 ali 187 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(9)Uredba o programu Obzorje Evropa opredeljuje osem prednostnih področij, na katerih je mogoče predlagati institucionalizirana partnerstva. Na vseh teh prednostnih področjih so predlagane številne pobude za institucionalizirana partnerstva, v tej uredbi pa jih je zajetih devet.

(10)Raziskovalne in inovacijske dejavnosti skupnih podjetij bi bilo treba financirati iz programa Obzorje Evropa. Skupna podjetja bi morala za dosego čim večjega učinka razviti tesne sinergije z drugimi programi in finančnimi instrumenti Unije, zlasti s tistimi, ki podpirajo uporabo inovativnih rešitev, izobraževanje in regionalni razvoj, da bi se povečala ekonomska in socialna kohezija ter zmanjšala neravnovesja.

(11)Zaradi novega pristopa politike pri evropskih partnerstvih, zlasti pri institucionaliziranih evropskih partnerstvih, je potreben nov način vzpostavljanja pravnega okvira za njihovo delovanje. Izkazalo se je, da je ustanavljanje skupnih podjetij na podlagi člena 187 PDEU za namen programa Obzorje 2020 učinkovito, kar zadeva izvajanje, vendar ga je treba pospešiti. Zato je namen te uredbe povečati skladnost, učinkovitost in uspešnost izvajanja ter njegovo usmerjenost v učinke z usklajenim prenosom določb programa Obzorje Evropa in izkušenj, pridobljenih pri izvajanju programov v okviru Obzorja 2020, v skupne določbe za vsa skupna podjetja. Njen namen je olajšati vzpostavitev sodelovanja in sinergij med evropskimi partnerstvi, da bi se na organizacijski ravni v celoti izkoristile njihove medsebojne povezave. Skupna podjetja bi morala iskati priložnosti za vključitev predstavnikov drugih evropskih partnerstev v razprave med oblikovanjem svojih programov dela, opredeliti področja, na katerih bi bilo mogoče z dopolnjujočimi se ali skupnimi dejavnostmi učinkoviteje in uspešneje obravnavati izzive, preprečevati prekrivanja, časovno uskladiti svoje dejavnosti ter zagotoviti dostop do rezultatov in drugih ustreznih načinov izmenjave znanja.

(12)Skupna podjetja bi si morala po opredelitvi medsebojnih sinergij prizadevati za določitev deležev proračuna, ki se uporabijo za dopolnjujoče se ali skupne dejavnosti skupnih podjetij. Poleg tega je namen te uredbe doseči večjo učinkovitost in usklajenost pravil, in sicer z okrepljenim operativnim sodelovanjem in izkoriščanjem ekonomije obsega, tudi z ustanovitvijo skupne zaledne službe, ki bi morala skupnim podjetjem zagotavljati horizontalne podporne funkcije. Skupna zaledna služba bi morala olajšati doseganje večjega učinka in uskladitve glede skupnih točk, ob tem pa ohranjati določeno stopnjo prilagodljivosti za zadovoljitev posebnih potreb vsakega skupnega podjetja. Strukturo bi bilo treba vzpostaviti z uporabo sporazumov o ravni storitev, ki jih skupaj sklenejo skupna podjetja. Funkcije skupne zaledne službe bi morale zajemati funkcije usklajevanja in upravne podpore na področjih, na katerih se je njen pregled izkazal za učinkovit in stroškovno učinkovit, ter upoštevati skladnost z zahtevo po odgovornosti vsakega posameznega odredbodajalca. Pravni okvir bi moral biti oblikovan tako, da čim bolje zadovoljuje skupne potrebe skupnih podjetij, da zagotavlja njihovo tesno sodelovanje in da se izkoristijo vse mogoče sinergije med evropskimi partnerstvi in posledično med različnimi deli programa Obzorje Evropa ter med drugimi programi, ki jih upravljajo skupna podjetja.

(13)Ocene učinka za vsako skupno podjetje, ustanovljeno s to uredbo, so zagotovile dokaze, ki utemeljujejo izvajanje partnerstev v skladu z uredbo o programu Obzorje Evropa samo, če drugi deli programa Obzorje Evropa, vključno z drugimi oblikami evropskih partnerstev, ne bi dosegli ciljev ali ne bi imeli potrebnih pričakovanih učinkov, pri čemer je tako izvajanje upravičeno zaradi dolgoročne perspektive in visoke stopnje povezanosti.

(14)Program Obzorje Evropa uvaja bolj strateški, usklajen in k učinkom usmerjen pristop k evropskim partnerstvom, ki temelji na spoznanjih iz vmesnega ocenjevanja programa Obzorje 2020. V skladu z novo ambicijo je namen te uredbe učinkovitejša uporaba institucionaliziranih evropskih partnerstev, zlasti z osredotočenjem na jasne cilje, rezultate in učinek, ki jih je mogoče doseči do leta 2030, ter z zagotavljanjem jasnega prispevka k povezanim prednostnim nalogam politike in politikam Unije. Tesno sodelovanje in sinergije z drugimi zadevnimi pobudami na ravni Unije ter na nacionalni in regionalni ravni, zlasti z drugimi evropskimi partnerstvi, so ključni za doseganje večjega učinka in zagotavljanje uporabe rezultatov. Pri ocenjevanju celotnega učinka bi bilo treba upoštevati širše naložbe, ki presegajo prispevke partnerjev in jih začnejo skupna podjetja ter ki prispevajo k doseganju njihovih ciljev.

(15)Ta uredba temelji na načelih in merilih iz uredbe o programu Obzorje Evropa, vključno z odprtostjo in preglednostjo, močnim učinkom finančnega vzvoda in dolgoročnimi finančnimi zavezami vseh udeleženih strani. Eden od ciljev te uredbe je zagotoviti odprtost pobud za širok razpon subjektov, vključno z novinci. Partnerstva bi morala biti odprta za vse subjekte, ki so pripravljeni in sposobni delovati v smeri skupnega cilja, spodbujati široko in dejavno udeležbo deležnikov pri njihovih dejavnostih, članstvu in upravljanju ter zagotavljati, da rezultati koristijo vsem Evropejcem, zlasti z obsežnim razširjanjem rezultatov in dejavnostmi pred uvedbo po vsej Uniji.

(16)Pri ukrepih, povezanih s strateškimi sredstvi Unije, njenimi interesi, avtonomijo ali varnostjo, bi se morali ukrepi iz [člena 16] uredbe o programu Obzorje Evropa uporabljati za programe dela skupnih podjetij.

(17)[Priloga III] k uredbi o programu Obzorje Evropa določa, da mora biti finančni in/ali stvarni prispevek partnerjev razen Unije najmanj 50 % in lahko znaša največ 75 % skupnih proračunskih obveznosti evropskega partnerstva. Zato bi morala ta uredba določati, da je zahtevani prispevek članov skupnih podjetij enak prispevku Unije ali večji od njega. Unija bi morala imeti možnost, da zmanjša svoj prispevek, če drugi člani razen Unije ne izpolnjujejo svojih obveznosti.

(18)V skladu z ambicijami iz uredbe o programu Obzorje Evropa je eden od osnovnih pogojev za vzpostavitev institucionaliziranih partnerstev zagotavljanje prispevkov partnerja v celotni življenjski dobi pobude. V tem okviru bi morali zasebni partnerji pomemben del svojih prispevkov zagotavljati v obliki prispevkov v naravi za operativne stroške skupnega podjetja. Skupna podjetja bi morala imeti možnost, da zahtevajo ukrepe za olajšanje teh prispevkov prek svojih programov dela, zlasti z znižanjem stopenj financiranja. Ti ukrepi bi morali temeljiti na posebnih potrebah skupnega podjetja in osnovnih dejavnostih. V utemeljenih primerih bi moralo biti mogoče uvesti dodatne pogoje, ki zahtevajo udeležbo člana skupnega podjetja ali njegovih subjektov v sestavi ali pridruženih subjektov in ki se nanašajo na dejavnosti, v katerih imajo lahko panožni partnerji skupnega podjetja ključno vlogo, kot na primer pri predstavitvah velikega obsega in vodilnih projektih, ter več prispevajo prek nižjih stopenj financiranja. Raven udeležbe članov bi moral spremljati izvršni direktor, da se upravni odbor pooblasti za sprejemanje ustreznih ukrepov, ki zagotavljajo ravnovesje med zavezo partnerjev in odprtostjo. V utemeljenih primerih se lahko naložba v osnovna sredstva, npr. za predstavitvene projekte velikega obsega ali vodilne projekte, šteje za upravičeni strošek v skladu s pravnim okvirom, ki se uporablja.

(19)V skladu z načelom pravične delitve prispevkov med člani skupnega podjetja bi bilo treba finančne prispevke za upravne stroške skupnih podjetij enakomerno razdeliti med Unijo in drugimi člani razen Unije. Odstopanja od tega načela bi bilo treba uporabiti le v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih, npr. kadar bi bili zaradi velikosti ali članske strukture člana skupnega podjetja razen Unije prispevki na subjekt v sestavi ali pridruženi subjekt, zlasti kadar gre za mala in srednja podjetjih (MSP), tako veliki, da bi resno ogrozili njihovo namero, da postanejo ali ostanejo subjekt v sestavi ali pridruženi subjekt člana skupnega podjetja. V takih primerih bi moral najmanjši delež letnega finančnega prispevka za upravne stroške skupnega podjetja za člane razen Unije znašati 20 % skupnih letnih upravnih stroškov, prispevki MSP pa bi morali biti precej manjši od prispevkov večjih subjektov v sestavi ali pridruženih subjektov. Ko se doseže kritična masa članstva, ki omogoča večji prispevek od 20 % skupnih letnih upravnih stroškov, bi bilo treba letne prispevke na subjekt v sestavi ali pridruženi subjekt ohraniti ali povečati, zato da bi se postopno povečal delež članov razen Unije v celotnem prispevku za letne upravne stroške skupnega podjetja. Člani skupnega podjetja razen Unije bi si morali prizadevati za povečanje števila subjektov v sestavi in pridruženih subjektov, da bi se čim bolj povišal prispevek za 50 % upravnih stroškov skupnega podjetja v njegovi življenjski dobi.

(20)Uredba o programu Obzorje Evropa od partnerjev zahteva, naj pokažejo svojo dolgoročno zavezo, vključno z minimalnim deležem javnih in/ali zasebnih naložb. Zato mora Unija v tej uredbi opredeliti ustanovne člane s sedežem v državah članicah, države, pridružene programu Obzorje Evropa, ali mednarodne organizacije. Vendar bi moralo biti, kjer je to ustrezno, mogoče razširiti članstvo skupnih podjetij po njihovi ustanovitvi s pridruženimi člani, izbranimi po odprtih in preglednih postopkih, ob upoštevanju zlasti novega tehnološkega razvoja ali pridružitve dodatnih držav programu Obzorje Evropa. Tudi pravnim subjektom, ki želijo podpirati cilje skupnih podjetij na svojih posebnih področjih raziskav, ne da bi postali člani, bi bilo treba ponuditi možnost, da postanejo prispevajoči partnerji teh skupnih podjetij.

(21)Ustanovitev skupnega podjetja zagotavlja vzajemno koristno javno-zasebno partnerstvo za udeležene člane, tudi s povečevanjem gotovosti glede večjih proračunskih sredstev za zadevne panoge v sedemletnem obdobju. Ko nekdo postane ustanovni član ali pridruženi član ali eden od njunih subjektov v sestavi ali pridruženih subjektov, mu to omogoči, da pridobi vpliv v upravnem odboru skupnega podjetja, in sicer neposredno ali prek predstavnikov panoge. Upravni odbor je organ odločanja skupnega podjetja, ki odloča o dolgoročni strateški usmeritvi partnerstva in njegovih letnih prednostnih nalogah. Ustanovni člani, pridruženi člani in, če je ustrezno, subjekti v njihovi sestavi bi torej morali imeti možnost, da prispevajo k oblikovanju načrta in prednostnih nalog skupnega podjetja s sprejetjem in morebitno spremembo strateškega načrta za raziskave in inovacije ter s sprejetjem letnega programa dela, vključno z vsebino razpisov za zbiranje predlogov, veljavno stopnjo financiranja za posamezno temo razpisa ter povezanimi pravili o postopkih predložitve, ocenjevanja, izbire, oddaje in pregledovanja.

(22)Primerno je, da se člani razen Unije zavežejo izvajanju te uredbe s pismom o zavezi. Ta pisma o zavezi bi morala biti pravno veljavna v celotni življenjski dobi pobude, skupno podjetje in Komisija pa bi jih morala pozorno spremljati. Skupna podjetja bi morala ustvariti pravno in organizacijsko okolje, ki članom omogoča izpolnjevanje zavez, ob tem pa zagotavlja stalno odprtost pobude in preglednost med njihovim izvajanjem, zlasti za določanje prednostnih nalog in za sodelovanje pri razpisih za zbiranje predlogov.

(23)Nadaljnja poenostavitev je temeljni kamen okvirnega programa Obzorje Evropa. V tem okviru bi moral obstajati poenostavljen mehanizem poročanja za partnerje, ki jim ni več treba poročati o neupravičenih stroških. Prispevki v naravi za operativne dejavnosti bi morali biti obračunani izključno na podlagi upravičenih stroškov. To omogoča samodejni izračun prispevkov v naravi za operativne dejavnosti prek orodij IT v okviru programa Obzorje Evropa, zmanjšuje upravno breme partnerjev in povečuje učinkovitost mehanizma poročanja za prispevke. Skupna podjetja bi morala tesno spremljati prispevke v naravi za operativne dejavnosti in izvršni direktor upravnega odbora bi moral pripravljati redna poročila, da se ugotovi, ali je napredek pri doseganju ciljev v zvezi s prispevki v naravi dovolj zadovoljiv. Upravni odbor bi moral oceniti tako prizadevanja in rezultate, ki jih dosežejo člani, ki prispevajo k operativnim dejavnostim, kot druge dejavnike, kot sta stopnja sodelovanja MSP in privlačnost pobude za novince. Kadar je ustrezno, bi moral sprejeti primerne popravne ukrepe ob upoštevanju načel odprtosti in preglednosti.

(24)Skupna podjetja bi morala zagotavljati sistematične priložnosti in spodbude za člane razen Unije, da kombinirajo svoje raziskovalne in inovacijske dejavnosti z dejavnostmi skupnega podjetja. Dodatne dejavnosti ne bi smele prejeti finančne podpore iz skupnega podjetja. Vendar se lahko upoštevajo kot prispevki članov v naravi, kadar prispevajo k ciljem skupnega podjetja in so neposredno povezane z njegovimi dejavnostmi. Ta povezava je lahko vzpostavljena z uporabo rezultatov posrednih ukrepov, ki jih je financiralo skupno podjetje, ali njegovih preteklih pobud ali z izkazovanjem pomembne dodane vrednosti Unije. Ta uredba bi morala določati konkretnejše določbe v zvezi z obsegom dodatnih dejavnosti za vsako skupno podjetje, kolikor je to potrebno za dosego želene usmerjenosti in učinka. Upravni odbori skupnih podjetij bi morali odločiti tudi, ali je za vrednotenje prispevkov potrebna uporaba poenostavljenih metod, kot so pavšalni zneski ali stroški na enoto, da se dosežejo poenostavitev, stroškovna učinkovitost in ustrezna raven varstva zaupnih poslovnih podatkov.

(25)Vodstva skupnih podjetij bi morala zagotoviti, da so njihovi postopki odločanja primerni sledenju hitro spreminjajočemu se socialno-ekonomskemu in tehnološkemu okolju ter globalnim izzivom. Skupna podjetja bi morala izkoriščati strokovno znanje, svetovanje in podporo vseh zadevnih deležnikov, da bi učinkovito izvajala svoje naloge in zagotavljala sinergije na ravni Unije in nacionalni ravni. Zato bi morala biti skupna podjetja pooblaščena za ustanovitev svetovalnih organov, da bi jim zagotavljali strokovno svetovanje in izvajali vse druge svetovalne naloge, ki so potrebne za doseganje ciljev skupnih podjetij. Skupna podjetja bi morala pri ustanovitvi svetovalnih organov zagotavljati uravnoteženo zastopanost strokovnjakov v okviru dejavnosti skupnega podjetja, vključno z uravnoteženo zastopanostjo spolov. Ti organi bi morali s svojim svetovanjem zagotoviti znanstvene poglede ter poglede nacionalnih in regionalnih organov in drugih deležnikov skupnih podjetij.

(26)Skupna podjetja bi morala imeti možnost ustanoviti svetovalni organ z znanstveno svetovalno funkcijo. Temu organu ali njegovim članom bi moralo biti omogočeno, da zadevnemu skupnemu podjetju zagotavlja neodvisno znanstveno svetovanje in podporo. Znanstveno svetovanje bi se moralo nanašati zlasti na letne delovne načrte, dodatne dejavnosti in kateri koli drugi vidik nalog skupnih podjetij, kot je ustrezno.

(27)Skupna podjetja bi morala zagotavljati, da so države članice dovolj obveščene o dejavnostih skupnih podjetij, da lahko zagotovijo pravočasne informacije o dejavnostih v državah članicah ter da imajo priložnost prispevati k pripravljalnim postopkom in postopkom odločanja. Tak dialog z državami članicami je zlasti pomemben v okviru sinergij in potrebe po zagotavljanju usklajenosti prizadevanj in dejavnosti na nacionalni ravni, regionalni ravni, ravni Unije in evropski ravni, da se doseže večji učinek. Skupna podjetja brez neposrednega ali posrednega sodelovanja držav članic kot partnerjev bi morala ustanoviti skupino predstavnikov držav za uskladitev dejavnosti skupnih podjetij s politikami in ukrepi, sprejetimi na nacionalni in regionalni ravni.

(28)Za zagotovitev, da so skupna podjetja seznanjena s stališči in mnenji deležnikov iz celotne vrednostne verige na svojih področjih, bi morala imeti skupna podjetja možnost, da ustanovijo svoje svetovalne skupine deležnikov, s katerimi se lahko posvetujejo o horizontalnih vprašanjih ali posameznih vprašanjih glede na potrebe posameznega skupnega podjetja. Take skupine bi morale biti odprte za vse javne in zasebne deležnike, vključno z organiziranimi interesnimi skupinami in mednarodnimi interesnimi skupinami iz držav članic, pridruženih držav in drugih držav, dejavnih na področju skupnega podjetja.

(29)Skupna podjetja bi morala delovati odprto in pregledno ter pravočasno zagotavljati vse zadevne informacije svojim ustreznim organom in promovirati svoje dejavnosti, vključno z dejavnostmi obveščanja in razširjanja informacij v širši javnosti.

(30)Skupna podjetja bi morala delovati na podlagi strukture in pravil, ki povečujejo učinkovitost in zagotavljajo poenostavitev. Zato bi morala skupna podjetja sprejeti finančna pravila, posebej primerna za njihove potrebe, v skladu s členom 71 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta 12 .

(31)Delovanje skupnih podjetij bi moralo temeljiti na merilih, določenih za institucionalizirana partnerstva v uredbi o programu Obzorje Evropa. Podprto bi moralo biti z uporabo elektronskih sredstev, ki jih upravlja Komisija. Informacije, povezane s posrednimi ukrepi, ki jih financirajo skupna podjetja, vključno z rezultati, so ključne za razvoj, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje politik ali programov Unije. Zato bi morala skupna podjetja zagotavljati, da imajo institucije Unije in organi, uradi ali agencije Unije dostop do vseh informacij v zvezi s posrednimi ukrepi, ki jih financirajo, vključno z rezultati upravičencev, ki sodelujejo pri posrednih ukrepih. Take pravice dostopa bi morale biti omejene na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo ter bi morale biti v skladu z veljavnimi pravili o zaupnosti. Osebju institucij Unije in organov, uradov ali agencij Unije bi moral biti odobren dostop do teh informacij ob upoštevanju ustreznih standardov varnosti informacijske tehnologije in informacijske varnosti ter v skladu z načeloma nujnosti in sorazmernosti.

(32)Sodelovanje pri posrednih ukrepih, ki jih financirajo skupna podjetja v okviru programa Obzorje Evropa, bi moralo biti v skladu s pravili, določenimi v uredbi o programu Obzorje Evropa. Skupna podjetja bi morala na podlagi ustreznih ukrepov, ki jih sprejme Komisija, zagotavljati dosledno uporabo navedenih pravil. Skupna podjetja bi morala uporabljati vzorčni sporazum o nepovratnih sredstvih za podjetja, ki ga je pripravila Komisija. V zvezi z rokom za nasprotovanje prenosu lastništva rezultatov iz [člena 36(4)] uredbe o programu Obzorje Evropa bi bilo treba upoštevati trajanje inovacijskih ciklov na področjih, ki jih pokrivajo posamezna skupna podjetja.

(33)Eden od glavnih namenov skupnih podjetij je spodbujanje gospodarskih zmogljivosti Unije ter zlasti njene znanstvene in tehnološke neodvisnosti. Poleg tega sta v okviru okrevanja po pandemiji poudarjena potreba po naložbah v ključne tehnologije, kot so tehnologija 5G, umetna inteligenca, tehnologija v oblaku, kibernetska varnost in zelena tehnologija, ter vrednotenje teh tehnologij v Uniji. Rezultati, ki jih bodo ustvarili vsi udeleženci, bodo imeli pomembno vlogo v zvezi s tem in vsi udeleženci bodo imeli korist od financiranja Unije prek rezultatov, ustvarjenih v projektu, in pravice dostopa do njih, vključno z udeleženci, ki niso prejeli finančnih sredstev Unije. Zato bi se morala za zaščito interesov Unije pravica skupnih podjetij, da ugovarjajo prenosu lastništva rezultatov ali podelitvi izključne licence v zvezi z rezultati, uporabljati tudi za udeležence, ki niso prejeli finančnih sredstev Unije. Skupno podjetje bi moralo pri uveljavljanju te pravice do ugovora vzpostaviti pravično ravnotežje med interesi Unije in varstvom temeljnih pravic glede rezultatov udeležencev brez financiranja v skladu z načelom sorazmernosti ob upoštevanju, da ti udeleženci niso prejeli nobenih finančnih sredstev Unije za dejavnost, s katero so bili ustvarjeni rezultati.

(34)Finančni prispevek Unije bi bilo treba upravljati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in pravili o posrednem upravljanju iz Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

(35)Zaradi poenostavitve bi bilo treba za vse strani zmanjšati upravno breme. Izogibati bi se bilo treba dvojnim revizijam ter nesorazmernemu dokumentiranju in poročanju. Revizije prejemnikov sredstev Unije na podlagi te uredbe bi bilo treba izvajati v skladu z uredbo o programu Obzorje Evropa in drugimi ustreznimi programi financiranja Unije.

(36)Finančne interese Unije in drugih članov skupnih podjetij bi bilo treba v celotnem ciklu odhodkov zaščititi s sorazmernimi ukrepi, med katerimi so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi upravne in denarne kazni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046. Glede na posebno naravo dejavnosti, ki jih izvajajo nekatera skupna podjetja, zaradi katerih jih je treba postopno ukinjati več let, bi moralo biti mogoče večletne proračunske obveznosti Komisije in zadevnega skupnega podjetja razdeliti na letne obroke. S tega vidika se lahko proračunske obveznosti skupnih podjetij iz člena 3(1)(b), (d) in (h) razdelijo na letne obroke. Do 31. decembra 2024 skupni znesek teh proračunskih obveznosti ne preseže 50 % najvišjega prispevka Unije iz členov 10 in 145. Od 1. januarja 2025 vsaj 20 % skupnega proračuna za preostala leta ni kritih z letnimi obroki.

(37)Glede na posebno naravo in trenutni status skupnih podjetij bi bilo treba zanje še naprej uporabljati ločen postopek razrešnice. Računsko sodišče bi moralo opraviti revizijo računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij.

(38)V skladu s [členom 8(2)(c)] uredbe o programu Obzorje Evropa bi morala imeti skupna podjetja jasen pristop k življenjskemu ciklu. Za ustrezno zaščito finančnih interesov Unije bi morala biti skupna podjetja ustanovljena za obdobje, ki se konča 31. decembra 2031, da se jim omogoči izvajanje njihovih odgovornosti v zvezi z uporabo nepovratnih sredstev do dokončanja zadnjih uvedenih posrednih ukrepov.

(39)V okviru prednostne naloge Evropske komisije na podlagi evropskega zelenega dogovora 13 , podprte z revidirano strategijo Unije za biogospodarstvo 14 , strategijo EU za biotsko raznovrstnost 15 , sporočilom Čist planet za vse 16 , akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo 17 in novim sporočilom o strategiji „od vil do vilic“ 18 , bi moral evropski sektor na biološki osnovi, vključno z MSP, regijami in primarnimi proizvajalci, postati podnebno nevtralen, bolj krožen in bolj trajnosten, pri tem pa ostati konkurenčen na svetovni ravni. Močan, z viri gospodaren in konkurenčen ekosistem inovacij na biološki osnovi lahko zmanjša odvisnost od neobnovljivih fosilnih surovin in mineralnih virov ter pospeši njihovo nadomeščanje. Z inovacijami na podlagi trajnostnosti in krožnosti lahko razvije obnovljive izdelke na biološki osnovi, materiale, procese in hranila iz odpadkov in biomase. Tak ekosistem lahko ustvarja vrednost tudi iz lokalnih surovin – vključno z odpadki, ostanki in stranskimi tokov – ter s tem zagotavlja delovna mesta, gospodarsko rast in razvoj po vsej Uniji, ne le na mestnih območjih, temveč tudi na podeželskih in obalnih območjih, kjer nastaja biomasa in ki so pogosto obrobne regije, ki imajo redko korist od industrijskega razvoja.

(40)Skupno podjetje industrije na biološki osnovi, ustanovljeno v okviru programa Obzorje 2020, je osredotočeno na trajnostno rabo virov, zlasti v sektorjih z veliko porabo virov in velikim vplivom, kot so kmetijstvo, proizvodnja tekstila in gradbeništvo, pri čemer je zlasti usmerjeno tudi v lokalne gospodarske subjekte, proizvajalce, obrate in tovarne. Njegova vmesna ocena, objavljena oktobra 2017, je vključevala tehten sklop 34 priporočil, ki so upoštevana pri oblikovanju Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi, ustanovljenega s to uredbo. Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi ni neposredno nadaljevanje Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, temveč je program, ki temelji na dosežkih predhodnika in odpravlja njegove pomanjkljivosti. V skladu s priporočili bi moralo Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi vključevati širši razpon deležnikov, vključno s primarnim sektorjem (kmetijstvo, akvakultura, ribištvo in gozdarstvo) ter ponudniki odpadkov, ostankov in stranskih tokov, regionalnimi organi in vlagatelji, da se preprečijo nedelovanje trga in netrajnostni procesi na biološki osnovi. Da bi uresničilo svoje cilje, bi moralo financirati le projekte, ki upoštevajo načela krožnosti, trajnostnosti in omejitev planeta.

(41)Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi bi moralo ustanoviti skupine za uvajanje v uporabo, ki bi morale delovati kot svetovalni organi in dejavno sodelovati v strateških razpravah, s katerimi se vzpostavlja načrt za partnerstvo. Bistveno je, da se ti svetovalni organi vključijo v strukturo upravljanja, da se zagotovijo širša udeležba in večje zasebne naložbe v sektorju krožnega gospodarstva na biološki osnovi. Skupine za uvajanje v uporabo bi morale zlasti zagotavljati podporo pri strateških sestankih upravnega odbora, na katerih se vodilna podjetja v panogi in predstavniki deležnikov, skupaj z visokimi predstavniki Komisije, pridružijo stalnemu upravnemu odboru, da bi razpravljali o strateški usmeritvi partnerstva in jo določili.

(42)Glavni cilj Skupnega podjetja za čisto letalstvo bi moral biti prispevanje k zmanjševanju ekološkega odtisa letalstva s pospeševanjem razvoja podnebno nevtralnih letalskih tehnologij, da bi bile lahko čim prej uvedene, kar bi bil pomemben prispevek k ambicioznim ciljem evropskega zelenega dogovora glede zmanjševanja vpliva na okolje, in sicer 55-odstotnemu zmanjšanju emisij do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 in podnebni nevtralnosti do leta 2050. Ta cilj je mogoče doseči le s pospešitvijo in optimizacijo raziskovalnih in inovacijskih procesov v aeronavtiki ter z izboljšanjem svetovne konkurenčnosti letalske industrije Unije. Skupno podjetje za čisto letalstvo bi moralo tudi zagotavljati, da čistejše letalstvo ostane varno, zanesljivo in učinkovito za prevoz potnikov in blaga po zraku.

(43)Skupno podjetje za čisto letalstvo temelji na izkušnjah, pridobljenih pri Skupnem podjetju Čisto nebo in Skupnem podjetju Čisto nebo 2. Novo partnerstvo bi moralo biti ambicioznejše in se osredotočiti na razvoj prelomnih predstavitvenih projektov. V skladu z ugotovitvami iz vmesne ocene Skupnega podjetja Čisto nebo 2 bi morala nova pobuda zagotoviti, da vsak predstavitveni projekt temelji na poslovnih razlogih, da bi se razvite tehnologije resnično začele čim prej uporabljati, kar je ključna prednostna naloga. Zato bi morala biti nova pobuda osredotočena na povečanje prepoznavnosti posameznih ciljev uporabe ter krepitev zmogljivost skupnega podjetja za spremljanje, upravljanje in poročanje, da bi se odrazila kompleksnost raziskovalnega in inovacijskega dela, potrebnega za to, da partnerstvo doseže cilje.

(44)Skupno podjetje za čisto letalstvo bi moralo temeljiti na raznovrstnem članstvu, ki bi združevalo širok razpon deležnikov in zamisli. Komisija je za določitev najobetavnejših pristopov in subjektov, ki so jih sposobni uporabljati, objavila razpis za prijavo zamisli in morebitnih članov 19 . Upravnemu odboru bi moralo biti omogočeno, da na podlagi rezultatov tega razpisa izbere pridružene člane za zagotovitev hitre razširitve skupine članov.

(45)Za čim večje povečanje in pospešitev vpliva raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti Skupnega podjetja za čisto letalstvo in Skupnega podjetja SESAR 3 na učinkovito zmanjševanje emisij in digitalizacijo letalske industrije bi si morali ti pri dejavnosti partnerstva prizadevati za tesno sodelovanje z Agencijo Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) za zagotovitev zgodnje izmenjave znanja o novih razvitih tehnologijah. To bo pomembno za pospešitev uvajanja na trg z olajšanjem procesa certificiranja posledičnih izdelkov in storitev, kot določa Uredba (EU) 2018/1189 20 .

(46)Za največje mogoče povečanje sinergij med programi na ravni Unije ter na nacionalni in regionalni ravni bi morali člani skupine predstavnikov držav Skupnega podjetja za čisto letalstvo proučiti možnosti za zagotovitev finančne podpore na nacionalni ravni za odlične predloge, ki niso bili izbrani za financiranje iz Skupnega podjetja za čisto letalstvo zaradi prevelikega števila vlog.

(47)Evropa se srečuje z izzivom, da mora igrati vodilno vlogo pri internalizaciji družbenih stroškov emisij toplogrednih plinov v poslovni model letalskega prevoza, pri tem pa zagotavljati enake konkurenčne pogoje za evropske izdelke na svetovnem trgu. Zato bi moralo Skupno podjetje za čisto letalstvo podpreti evropske predstavnike pri prizadevanjih za mednarodno standardizacijo in mednarodnih zakonodajnih prizadevanjih.

(48)Zanimanje za vodik se je v zadnjih petih letih izjemno močno povečalo, saj so vse države članice podpisale in ratificirale Pariški sporazum Konference pogodbenic (COP21). Komisija je ob koncu leta 2019 predstavila evropski zeleni dogovor, katerega namen je Unijo do leta 2050 preoblikovati v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom brez neto emisij toplogrednih plinov. Prednostna področja vključujejo vodik, gorivne celice, druga alternativna goriva in shranjevanje energije. Vodik je pomemben v sporočilih iz julija 2020 o strategiji za vodik za podnebno nevtralno Evropo in strategiji EU za povezovanje energetskega sistema ter za uvedbo evropskega zavezništva za čisti vodik, ki združuje vse deležnike, da bi opredelili tehnološke potrebe, priložnosti za naložbe in regulativne ovire za vzpostavitev ekosistema za čisti vodik v Uniji.

(49)Namenske raziskovalne in inovacijske dejavnosti v zvezi z uporabami vodika se podpirajo od leta 2008, večinoma prek skupnih podjetij za gorivne celice in vodik (Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik ter Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik 2) v okviru sedmega okvirnega programa in programa Obzorje 2020 ter s tradicionalnimi sodelovalnimi projekti, ki zajemajo vse faze/področja vrednostne verige vodika. Skupno podjetje za čisti vodik bi moralo okrepiti in povezati znanstveno zmogljivost Unije, da pospeši razvoj in izboljšanje naprednih uporab čistega vodika, ki so pripravljene za trg, za končno uporabo v energetiki, prometu, gradbeništvu in industriji. To bo mogoče le v povezavi s krepitvijo konkurenčnosti vrednostne verige čistega vodika v Uniji, zlasti MSP.

(50)Za doseganje znanstvenih ciljev Skupnega podjetja za čisti vodik bi morali imeti vsi sektorji, na katere se nanaša ekonomija vodika, možnost sodelovanja pri pripravi in izvajanju strateškega načrta za raziskave in inovacije. Vključen bi moral biti tudi javni sektor, zlasti regionalni in nacionalni organi, saj so zadnji odgovorni za vzpostavljanje podnebnih politik in ukrepov v zvezi s tržnimi mehanizmi, da bi se odpravile vrzeli med razvojem tehnologije, pripravljene za trg, in uvajanjem v uporabo v velikem obsegu.

(51)Ker se vodik lahko uporabi kot gorivo, nosilec energije in za shranjevanje energije, je bistveno, da partnerstvo za čisti vodik vzpostavi strukturirano sodelovanje s številnimi drugimi partnerstvi v okviru programa Obzorje Evropa, zlasti za končno uporabo. Partnerstvo za čisti vodik bi moralo zlasti sodelovati s partnerstvi za brezemisijski cestni promet in vodni promet, evropske železnice, čisto letalstvo, procese v korist planeta in čisto jeklo. Za ta namen bi bilo treba vzpostaviti strukturo za poročanje upravnemu odboru, da se zagotovijo sodelovanje in sinergije med temi partnerstvi na področju vodika. Pobuda za čisti vodik bi bilo edino partnerstvo, osredotočeno na obravnavo tehnologij proizvodnje vodika. Sodelovanje s partnerstvi za končno uporabo bi moralo biti zlasti osredotočeno na predstavitev tehnologije in skupno opredelitev specifikacij.

(52)Železnice prispevajo k enotnemu evropskemu prometnemu prostoru (SETA) in so temeljni element politike strategije dolgoročnega trajnostnega razvoja Unije. Kar zadeva gospodarsko velikost, neposredna bruto dodana vrednost evropskega železniškega sektorja znaša 69 milijard EUR, posredna vrednost pa 80 milijard EUR. V železniškem sektorju je bilo neposredno zaposlenih 1,3 milijona oseb, posredno pa več kot en milijon 21 .

(53)Cilj evropskega zelenega dogovora je preoblikovati Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, v kateri do leta 2050 ne bo več neto emisij toplogrednih plinov in bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Prednostna področja vključujejo pospešitev prehoda na trajnostno in pametno mobilnost.

(54)Sporočilo Komisije o novi industrijski strategiji za Evropo 22 (marec 2020) poudarja, da imajo industrijske panoge, ki se ukvarjajo s trajnostno in pametno mobilnostjo, kot je železniška industrija, tako odgovornost kot potencial, da spodbujajo digitalni in zeleni prehod, podpirajo industrijsko konkurenčnost Evrope in izboljšujejo povezljivost. Zato bi morali cestni, železniški, letalski in vodni promet prispevati k 90-odstotnemu zmanjšanju emisij v prometu do leta 2050. Prednostna naloga je preusmeritev precejšnjega dela 75 % notranjega tovornega prometa, ki trenutno poteka po cestah, na železnice in celinske plovne poti.

(55)Skupno podjetje Shift2Rail je bilo ustanovljeno leta 2014 za upravljanje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti ter dejavnosti potrjevanja v okviru pobude Shift2Rail z združevanjem sredstev iz javnega in zasebnega sektorja, ki jih zagotovijo njegovi člani, ter z uporabo notranjih in zunanjih tehničnih virov. Med deležniki iz celotne vrednostne verige železniškega sektorja in deležniki zunaj tradicionalnega železniškega sektorja je vzpostavilo nove oblike sodelovanja, ki so usklajene s pravili konkurence, ter uporabilo izkušnje in strokovno znanje Agencije Evropske unije za železnice glede vprašanj, povezanih z interoperabilnostjo in varnostjo.

(56)Cilj Skupnega podjetja za evropske železnice bi moral biti, da se vzpostavi visokozmogljivo povezano evropsko železniško omrežje z odpravo ovir za interoperabilnost in zagotovitvijo rešitev za popolno integracijo, ki vključuje upravljanje prometa, vozila, infrastrukturo in storitve. Pri tem bi bilo treba izkoristiti velik potencial za digitalizacijo in avtomatizacijo, da se zmanjšajo stroški železnic ter povečajo zmogljivost, prilagodljivost in zanesljivost, ter delovati na temelju zanesljive referenčne funkcionalne arhitekture sistemov, ki je skupna sektorju, v sodelovanju z Agencijo Evropske unije za železnice.

(57)Skupno podjetje za evropske železnice bi moralo v svojem osrednjem načrtu opredeliti prednostne raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter splošno arhitekturo sistemov in usklajen operativni pristop, vključno s predstavitvenimi dejavnostmi velikega obsega, potrebnimi za pospeševanje prodora povezanih, interoperabilnih in standardiziranih tehnoloških inovacij, s katerimi je treba podpreti enotno evropsko železniško območje.

(58)Železnice so zapleten sistem z zelo tesnim medsebojnim delovanjem med upravljavci infrastrukture, železniškimi podjetji (upravljavci vlakov) in njihovo opremo (infrastruktura in tirna vozila). Inovacij ni mogoče uvesti brez skupnih specifikacij in strategij v vsem železniškem sistemu. Zato bi moral sistemski steber Skupnega podjetja za evropske železnice sektorju omogočati, da se zbliža z enotnim operativnim konceptom in arhitekturo sistemov, vključno z opredelitvijo storitev, funkcionalnih blokov in vmesnikov, ki so osnova za delovanje železniškega sistema. Zagotavljati bi moral splošni okvir za zagotavljanje, da so raziskave usmerjene k zahtevam strank in operativnim potrebam, ki so skupno dogovorjene, ter k skupnim zahtevam strank in operativnim potrebam. Model upravljanja in proces odločanja Skupnega podjetja za evropske železnice bi morala odražati vodilno vlogo Komisije pri poenotenju in povezovanju evropskega železniškega sistema, zlasti s hitrim in učinkovitim zagotavljanjem enotnega operativnega sistema in arhitekture sistemov, ob vključevanju zasebnih partnerjev v vloge svetovanja in tehnične podpore.

(59)Za zagotovitev, da se rezultati raziskav na nizkih ravneh tehnološke pripravljenosti učinkovito uporabijo na višjih ravneh tehnološke pripravljenosti, zlasti v Skupnem podjetju za evropske železnice, bi morala take dejavnosti izvajati programska pisarna Skupnega podjetja za evropske železnice.

(60)Kjer je to potrebno za zagotovitev hitrega prehoda in razširitve članstva, bi moralo biti upravnemu odboru Skupnega podjetja za evropske železnice omogočeno, da izbere pridružene člane na podlagi rezultatov razpisa za prijavo interesa, ki ga objavi Komisija.

(61)V okviru prednostnih nalog Komisije za doseganje ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov, zlasti cilja trajnostnega razvoja 3, in sporočila Za celovito strategijo z Afriko 23 je Komisija zavezana, da prispeva k zagotavljanju zdravega življenja in spodbuja blaginjo za vse, da vzpostavi še trdnejše partnerstvo med našima celinama ter da podpira razvoj raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti v Afriki. Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 bi moralo obravnavati pomanjkanje ustrezne diagnostike, zdravljenj in cepiv, med drugim tako imenovane zdravstvene tehnologije, da bi lahko obravnavalo nalezljive bolezni, kot so HIV, malarija in tuberkuloza ter tudi druge z revščino povezane in zapostavljene nalezljive bolezni, ki prevladujejo v Afriki, zlasti v podsaharski Afriki. Pandemija COVID-19 je razkrila, da se lahko nalezljive bolezni hitro razširijo po vsem svetu zaradi povečane povezljivosti različnih regij po svetu, s svetovno trgovino in turizmom. Razvoj zdravstvenih tehnologij je torej ključen za omejevanje širjenja nalezljivih bolezni in za boj proti njim, ko so že razširjene, da se zaščiti zdravje državljanov v zadevnih državah in Uniji. Da se doseže močnejša vodilna vloga v svetovnem zdravju, kot je pri sedanji pobudi EDCTP2, bi moral biti obseg partnerstva razširjen, tako da bi zajemal odziv na grožnje zaradi novih nalezljivih bolezni, naraščajočih težav zaradi protimikrobne odpornosti in pridruženih motenj pri nenalezljivih boleznih.

(62)Spopadanje z nalezljivimi boleznimi v podsaharski Afriki s sodobnimi tehnološkimi orodji zahteva sodelovanje velike skupine akterjev in dolgoročne zaveze. Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 bi moralo posredovati pri produktivnem in trajnostnem mreženju in sodelovanju na oseh sever–jug in jug–jug ter vzpostavljanju odnosov s številnimi organizacijami iz zasebnega in javnega sektorja za krepitev projektnega in institucionalnega sodelovanja. Program bi moral pripomoči tudi k vzpostavitvi novih sodelovanj na oseh sever–jug in jug–jug za izvajanje študij več držav na več lokacijah v podsaharski Afriki. Poleg tega bi morala redna mednarodna konferenca – forum EDCTP – zagotavljati platformo za znanstvenike in ustrezna omrežja iz Evrope, Afrike in od drugod za izmenjavo ugotovitev in zamisli ter za vzpostavitev povezav za sodelovanje.

(63)Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 bi moralo temeljiti na izkušnjah, pridobljenih pri programih EDCTP in EDCTP2, da se dosežejo rezultati z izkoriščanjem naložb Unije, držav članic, pridruženih držav in afriških držav, ki jih ne bi bilo mogoče doseči samo v okviru posameznih držav ali okvirnega programa Unije za raziskave. Združenje EDCTP, ki zastopa države, udeležene v programu, bi moralo finančno in z dodatnimi dejavnostmi prispevati k programu EDCTP3 in njegovemu izvajanju. Zagotoviti bi moralo pomembno sodelovanje in udeležbo podsaharskih držav v procesu odločanja, kar je bistveno za spopadanje z bremenom bolezni v podsaharskih državah. Pobuda bi morala vključevati druge mednarodne financerje raziskav, kot so dobrodelne organizacije, farmacevtska industrija in druge tretje države, ki bi morale prispevati k partnerstvu kot ad hoc prispevajoči partnerji. Poleg tega bi moralo imeti Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 za povečanje vpliva programa pri posebnih razpisih možnost določiti pravne subjekte, ki bi lahko sodelovali pri posrednih ukrepih. V programu dela bi moralo biti mogoče določiti, da taki pravni subjekti niso upravičeni do financiranja iz skupnega podjetja.

(64)Poglavitno je, da se pri raziskovalnih dejavnostih, ki jih financira Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 ali ki so drugače zajete v njegovem programu dela, v celoti upoštevajo Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in njeni dodatni protokoli, etična načela, vključena v Helsinško deklaracijo Svetovne zdravniške organizacije iz leta 2008, standardi dobre klinične prakse, ki jih je sprejela Mednarodna konferenca o usklajevanju tehničnih zahtev za registracijo farmacevtskih izdelkov za uporabo v humani medicini, zadevna zakonodaja Unije ter lokalne etične zahteve držav, v katerih se bodo izvajale raziskovalne dejavnosti. Poleg tega bi moralo Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 zahtevati, da so inovacije in ukrepanje, razviti na podlagi rezultatov posrednih ukrepov, podprtih v programu, cenovno dosegljivi in dostopni za ranljive skupine prebivalstva.

(65)Da bi bilo Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 uspešno in bi spodbudilo sodelovanje v partnerstvu, bi moralo biti financiranje skupnega podjetja omejeno na pravne subjekte, upravičene do financiranja v okviru programa Obzorje Evropa in ustanovljene v državah v sestavi združenja za partnerstvo evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnega preskušanja (EDCTP). Subjekti s sedežem v drugih državah članicah Unije, pridruženih državah in državah podsaharske Afrike bi morali vseeno imeti možnost sodelovanja pri razpisih brez prejetja finančnih sredstev. Poleg tega bi morali imeti tudi subjekti s sedežem v drugih državah razen članov združenja EDCTP3 možnost, da so upravičeni do financiranja za določene teme razpisa ali v primeru razpisa, ki obravnava izredne razmere v javnem zdravju, kadar je to določeno v programu dela. Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 bi moralo sprejeti vse potrebne ukrepe, vključno s pogodbenimi, za zaščito finančnih interesov Unije. Treba bi si bilo prizadevati za sklenitev znanstvenih in tehnoloških sporazumov s tretjimi državami. Pred njihovo sklenitvijo bi moralo Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 uporabiti alternativne ukrepe za zaščito interesov Unije, kadar subjekti s sedežem v tretji državi brez takega sporazuma sodelujejo pri financiranju v posrednem ukrepu: finančni koordinator ukrepa bi moral imeti sedež v državi članici ali pridruženi državi, znesek predhodnega financiranja in določbe o odgovornosti v sporazumih o nepovratnih sredstvih pa bi morali biti prilagojeni, da bi se ustrezno upoštevala finančna tveganja.

(66)V okviru prednostnih nalog Evropske komisije „gospodarstvo za ljudi“ in „Evropa, pripravljena na digitalno dobo“ bi morala evropska industrija, vključno z MSP, postati bolj zelena, bolj krožna in bolj digitalna, pri tem pa ostati konkurenčna na svetovni ravni. Komisija je poudarila vlogo medicinskih pripomočkov in digitalnih tehnologij, s katerimi se rešujejo nastajajoči izzivi, ter uporabo e-zdravstvenih storitev za zagotavljanje visokokakovostne zdravstvene oskrbe, skupaj s pozivom za zagotavljanje dobave cenovno dostopnih zdravil za zadovoljevanje potreb Unije, ob hkratnem podpiranju inovativne in svetovno vodilne evropske farmacevtske industrije. Namen Skupnega podjetja za pobudo za inovativno zdravje je prispevati h krepitvi konkurenčnosti zdravstvene industrije Unije, ki je temeljni kamen gospodarstva Unije, ki temelji na znanju, k povečani gospodarski dejavnosti pri razvoju zdravstvenih tehnologij, zlasti celostnih rešitev v zdravstvu, ter tako predstavljati orodje za povečanje tehnološke neodvisnosti in spodbujanje digitalne preobrazbe naših družb. Take prednostne naloge politike je mogoče uresničevati s povezovanjem ključnih akterjev: akademskih krogov, različno velikih podjetij in končnih uporabnikov zdravstvenih inovacij pod okriljem javno-zasebnih partnerstev na področju raziskav in inovacij v zdravstvu. Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje bi moralo pripomoči k doseganju ciljev evropskega načrta za boj proti raku 24 in evropskega akcijskega načrta „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom 25 . Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje bi moralo biti usklajeno z novo industrijsko strategijo za Evropo 26 , evropsko strategijo za zdravila 27 in strategijo za MSP za trajnostno in digitalno Evropo 28 .

(67)Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje temelji na izkušnjah, pridobljenih s Skupnim podjetjem za pobudo za inovativna zdravila 2 (Skupno podjetje IMI 2), vključno z delom, opravljenim v okviru te pobude za spopadanje s pandemijo COVID-19. V skladu s priporočili iz vmesne ocene Skupnega podjetja IMI 2 29 bi morala pobuda, ki bo nasledila prejšnjo, „omogočiti aktivno sodelovanje drugih panog industrije s farmacevtsko industrijo, da se izkoristi njihovo strokovno znanje pri razvoju novih ukrepov na področju zdravstvenega varstva“. Sodelovati morajo torej subjekti s področij biofarmacije, biotehnologije in medicinske tehnologije, vključno z družbami z digitalnega področja. Področje uporabe pobude bi moralo zajemati preventivo, diagnostiko, zdravljenje in obvladovanje bolezni ter ga je treba vzpostaviti ob upoštevanju velikega bremena za paciente in/ali družbo zaradi resnosti bolezni in/ali števila prizadetih ljudi ter velikega gospodarskega vpliva bolezni za paciente in zdravstvene sisteme. Financirani ukrepi morajo ustrezati potrebam javnega zdravja v Uniji ter podpirati razvoj prihodnjih zdravstvenih inovacij, ki so varne, usmerjene v ljudi, učinkovite, stroškovno učinkovite in cenovno dostopne za paciente in zdravstvene sisteme.

(68)Za zagotovitev najboljših možnosti za ustvarjanje novih znanstvenih zamisli ter uspešne raziskovalne in inovacijske dejavnosti bi morali biti ključni akterji v Skupnem podjetju za pobudo za inovativno zdravje raziskovalci iz različnih vrst subjektov, javnih in zasebnih. Hkrati bi morali končni uporabniki, kot so državljani Unije, zdravstveni delavci in izvajalci zdravstvene dejavnosti, prispevati k strateškemu oblikovanju in dejavnostim pobude za zagotovitev, da se upoštevajo njihove potrebe. Poleg tega bi morali tudi vseevropski in nacionalni regulativni organi, organi za vrednotenje zdravstvenih tehnologij in plačniki zgodaj prispevati k dejavnostim partnerstva, pri tem pa zagotavljati, da ni navzkrižij interesov, s čimer se poveča verjetnost, da se z rezultati financiranih ukrepov izpolnijo zahteve, potrebne za uvedbo, in se s tem dosežejo pričakovani učinki. Vsi ti prispevki bi morali pomagati pri tem, da se raziskovalna prizadevanja bolje usmerijo na področja, na katerih potrebe niso izpolnjene.

(69)Trenutni zdravstveni izzivi in grožnje so razširjeni po vsem svetu. Zato bi morala biti pobuda odprta za sodelovanje mednarodnih akademskih, industrijskih in regulativnih akterjev, da se izkoristi širši dostop do podatkov in strokovnega znanja, odzove na nastajajoče zdravstvene grožnje in doseže potrebni družbeni učinek, zlasti izboljšani zdravstveni izidi za državljane Unije. Hkrati bi se morala večina dejavnosti partnerstva izvajati v državah članicah Unije in pridruženih državah programa Obzorje Evropa.

(70)Cilji partnerstva bi morali biti osredotočeni na predkonkurenčno področje in s tem ustvariti varno okolje za učinkovito sodelovanje med podjetji, dejavnimi na različnih področjih zdravstvenih tehnologij. Da se izrazi povezovalna narava pobude, pripomore k odpravi ovir med sektorji zdravstvene industrije in okrepi sodelovanje med industrijo in akademskimi krogi, bi morala biti večina projektov, financiranih v okviru pobude, medsektorskih.

(71)Izraz ključne digitalne tehnologije se nanaša na elektronske komponente in sisteme, ki podpirajo vse pomembne gospodarske sektorje. Komisija je poudarila potrebo o obvladovanju teh tehnologij v Evropi, zlasti v okviru uresničevanja prednostnih nalog evropske politike, kot je avtonomija na področju digitalne tehnologije 30 . Zaradi pomembnosti področja in izzivov, s katerimi se srečujejo deležniki v Uniji, je treba nujno ukrepati, da v evropski inovacijski in vrednostni verigi ne bi bilo šibkega člena. Treba bi bilo torej ustanoviti mehanizem na ravni Unije, ki bi združeval in usmerjal zagotavljanje podpore, ki jo za raziskave in inovacije v elektronske komponente in sisteme namenjajo države članice, Unija in zasebni sektor.

(72)Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije bi moralo obravnavati jasno opredeljene teme, ki bi evropskim industrijam v širšem smislu omogočile, da snujejo, izdelujejo in uporabljajo najbolj inovativne tehnologije za elektronske komponente in sisteme. Potrebna je strukturirana in usklajena finančna podpora na evropski ravni, da se raziskovalnim skupinam in evropskim industrijam pomaga ohranjati trenutne prednosti vodilnega položaja v zelo konkurenčnem mednarodnem prostoru ter se odpravi vrzel v tehnologijah, ki so kritične za digitalno preobrazbo Evrope, ki upošteva osrednje vrednote Unije, vključno z zasebnostjo ter zaupanjem, zanesljivostjo in varnostjo. Za razvoj novih tehnologij in hitro uvajanje inovacij na trg je poglavitno sodelovanje med deležniki ekosistema, ki zastopajo vse segmente vrednostnih verig. Za povezovanje ustreznih deležnikov, zlasti MSP, na nastajajočih ali sosednjih področjih tehnologije ali na obeh, sta ključni tudi odprtost in prilagodljivost.

(73)Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije bi moralo združevati finančna in tehnična sredstva, ki so bistvena za obvladovanje vse hitrejšega razvoja inovacij na tem področju, ustvarjanje pomembnih učinkov prelivanja za družbo ter zagotovitev delitev tveganj z uskladitvijo strategij in naložb s skupnim evropskim interesom. Zato bi morali biti člani Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije Unija, države članice in države, prostovoljno pridružene programu Obzorje Evropa, ter združenja kot zasebni člani, ki zastopajo svoja podjetja v sestavi (in druge pravne subjekte, dejavne na področju elektronskih komponent in sistemov v Evropi). Sodelovanje držav članic bo dodatno olajšalo uskladitev z nacionalnimi programi in strategijami, s čimer se bosta zmanjšala prekrivanje in razdrobljenost prizadevanj, ob zagotavljanju sinergij med vsemi deležniki in dejavnostmi.

(74)V skladu s [členom 8(1)(c)] uredbe o programu Obzorje Evropa bi morale sodelujoče države Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije pooblastiti za izvajanje svojih prispevkov, namenjenih njihovim nacionalnim udeležencem v posrednih ukrepih. Upravičenci bi morali s skupnim podjetjem podpisati sporazum o enkratnih nepovratnih sredstvih v skladu s pravili programa Obzorje Evropa, vključno z ustreznim okvirom za pravice intelektualne lastnine, odvisno od programa Unije, ki podpira zadevno dejavnost dodeljevanja nepovratnih sredstev. Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije bi moralo obdelati zahtevke za povračilo stroškov in izvesti plačila upravičencem.

(75)Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije bi moralo pri izvajanju prispevkov sodelujočih držav njihovim nacionalnim udeležencem v posrednih ukrepih upoštevati, da morajo sodelujoče države upoštevati stroga nacionalna proračunska pravila. S tem v zvezi bi morale sodelujoče države in skupno podjetje skleniti pravno zavezujoče sporazume, s katerimi bi se sodelujoče države zavezale plačilu celotnega zneska svojega prispevka za posredne ukrepe v celotni življenjski dobi pobude. Take sporazume bi bilo treba skleniti v okviru letnega proračunskega postopka in načrtovanja programov skupnega podjetja. Upravni odbor bi moral sprejeti letni program dela ob upoštevanju teh sporazumov. Odredbodajalec bi moral šele po tem in v skladu s finančnimi pravili skupnega podjetja sprejeti proračunske in pravne obveznosti za te posredne ukrepe.

(76)Kot nadaljevanje prakse, vzpostavljene v Skupnem podjetju ECSEL, je nujno odstopanje od [člena 30] uredbe o programu Obzorje Evropa, da se omogočijo različne stopnje povračila glede na vrsto udeleženca, in sicer MSP in neprofitne pravne subjekte, in vrsto ukrepa, ki se uporabijo za vse upravičence iz vseh sodelujočih držav. S tem bi bilo treba zagotoviti ustrezno ravnovesje sodelovanja deležnikov pri ukrepih, ki jih financira Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije, in spodbuditi večjo udeležbo MSP, kot je priporočeno v vmesni oceni Skupnega podjetja ECSEL.

(77)Namen pravnega okvira Unije za enotno evropsko nebo 31 je prenoviti sistem upravljanja zračnega prometa v Evropi z institucionalnimi, operativnimi, tehnološkimi in regulativnimi ukrepi za izboljšanje njegovega delovanja, kar zadeva zmogljivost, varnost, učinkovitost in vpliv na okolje.

(78)Namen projekta raziskav in razvoja upravljanja zračnega prometa enotnega evropskega neba (v nadaljnjem besedilu: projekt SESAR) 32 je posodobiti upravljanje zračnega prometa ter združiti tehnološke in operativne inovacije v podporo enotnega evropskega neba. Njegov namen je zagotoviti tehnološke rešitve za zelo učinkovito upravljanje zračnega prometa do leta 2035, da se omogoči delovanje sektorja zračnega prevoza, pri katerem ni prezasedenosti ter ki je še varnejše in bolj okolju prijazno. Projekt SESAR zajema tri medsebojno povezane, neprekinjene in razvijajoče se sodelovalne procese, v katerih se opredeljujejo, razvijajo in uporabljajo inovativni tehnološki sistemi in operativni postopki, na katerih temelji digitalno evropsko nebo, opredeljeno v osrednjem načrtu za upravljanje zračnega prometa v Evropi 33 .

(79)Osrednji načrt za upravljanje zračnega prometa v Evropi je orodje za načrtovanje za posodobitev upravljanja zračnega prometa po vsej Evropi, ki povezuje raziskovalne in inovacijske dejavnosti v zvezi z upravljanjem zračnega prometa s scenariji uvajanja v uporabo v smeri doseganja ciljev uspešnosti enotnega evropskega neba.

(80)Skupno podjetje SESAR je bilo prvič ustanovljeno leta 2007 34 z namenom upravljanja faz opredelitve in razvoja projekta SESAR z združevanjem financiranja iz javnega in zasebnega sektorja, ki so ga zagotovili njegovi člani, ter z uporabo notranjih in zunanjih tehničnih virov ter za izvajanje in, po potrebi, posodobitev osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa v Evropi. Vzpostavilo je novo in učinkovito obliko sodelovanja med deležniki v sektorju, v katerem je napredek mogoč le, če vsi deležniki sinhronizirano uresničujejo nove rešitve. Glede na dobro uveljavljenost blagovne znamke SESAR bi jo moralo novo Skupno podjetje za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba 3 (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje SESAR 3) uporabljati še naprej.

(81)Skupno podjetje SESAR 3 bi moralo temeljiti na izkušnjah Skupnega podjetja SESAR in nadaljevati svojo usklajevalno vlogo pri raziskavah o upravljanju zračnega prometa v Uniji. Glavni cilji Skupnega podjetja SESAR 3 bi morali biti krepitev in nadaljnje povezovanje raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti v Evropi, pomoč pri pospeševanju digitalizacije sektorja ter povečevanje njegove odpornosti in prilagodljivosti nihanjem v prometu. Z inovacijami bi moralo okrepiti konkurenčnost zračnega prevoza s posadko in brez nje ter storitve upravljanja zračnega prometa, da se spodbudita gospodarsko okrevanje in rast. Razviti in pospešiti bi moralo uvajanje inovativnih rešitev na trg za vzpostavitev zračnega prostora enotnega evropskega neba kot najučinkovitejšega in okoljsko prijaznega letalskega neba na svetu.

(82)Novo Skupno podjetje SESAR 3 bi moralo biti sposobno razviti in potrditi tehnične podatke za pomoč Komisiji pri regulativnih dejavnostih na področju upravljanja zračnega prometa, npr. priprava vse tehnične dokumentacije za skupne projekte, vzpostavljene v skladu z uredbo o enotnem evropskem nebu 35 , izvajanje tehničnih študij ali podpiranje dejavnosti standardizacije. Zagotoviti bi moralo tudi skrbništvo nad osrednjim načrtom za upravljanje zračnega prometa v Evropi, ki je bil potrjen s Sklepom Sveta 2009/320/ES, vključno z njegovim spremljanjem, poročanjem o njem in njegovim posodabljanjem. Poleg tega bi morala Komisija imeti glasove sorazmerno s prispevkom Unije k proračunu in vsaj 25 % glasov. Ta ureditev zagotavlja, da Komisija ohrani zelo dobro sposobnost, da z vidika politike usmerja delo, ki ga skupno podjetje opravlja v zvezi s temi nalogami prek mehanizmov okrepljenega nadzora, vzpostavljenih za take organe.

(83)Sodelovanje v Skupnem podjetju SESAR 3 bi moralo biti odprto za najširši možni razpon in zastopanost deležnikov iz vseh držav članic in držav, pridruženih programu Obzorje Evropa, vključno z MSP, na podlagi raznih oblik sodelovanja. Zlasti bi moralo sodelovanje zagotavljati ustrezno ravnotežje med proizvajalci opreme za letalstvo s posadko ali brez posadke, uporabniki zračnega prostora, izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, letališči, vojsko in strokovnim osebjem ter omogočati priložnosti malim in srednjim podjetjem, akademskim krogom in raziskovalnim organizacijam. Komisija je za določitev najobetavnejših pristopov in subjektov, ki so jih sposobni uporabljati, objavila razpis za prijavo interesa za potencialne člane. Upravnemu odboru bi moralo biti omogočeno, da na podlagi rezultatov tega razpisa izbere pridružene člane za zagotovitev hitre razširitve skupine članov.

(84)Pristojbine na zračnih poteh v celoti krijejo uporabniki zračnega prostora, ki posredno prispevajo k raziskavam in razvoju, financiranim s strani pomembnejših deležnikov na področju upravljanja zračnega prometa, kot so izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa ali predelovalna industrija, ki gradi in opremlja letala v uporabi uporabnikov zračnega prostora. Zato bi morali biti uporabniki zračnega prostora ustrezno zastopani v upravnem odboru Skupnega podjetja SESAR 3.

(85)Za zagotovitev, da se rezultati raziskovalnih (na nizkih ravneh tehnološke pripravljenosti) raziskav o upravljanju zračnega prometa učinkovito uporabijo na višjih ravneh tehnološke pripravljenosti, zlasti v Skupnem podjetju SESAR 3, bi morala take dejavnosti upravljati programska pisarna skupnega podjetja.

(86)Agencija organizacije Eurocontrol ima ustrezno infrastrukturo ter potrebne upravne, IT, komunikacijske in logistične podporne storitve. Skupno podjetje SESAR 3 bi moralo izkoristiti tako infrastrukturo in službe organizacije Eurocontrol. V tem okviru bi bilo mogoče z združevanjem upravnih sredstev z drugimi skupnimi podjetji prek skupne zaledne službe pridobiti le malo potencialnih sinergij. Iz tega razloga bi se moralo Skupno podjetje SESAR 3 odločiti za izvzetje iz funkcij skupne zaledne službe, vzpostavljenih s to uredbo.

(87)Za oblikovanje široke baze deležnikov za izpolnjevanje ciljev partnerstva za pametna omrežja in storitve je bilo na temeljih Združenja za infrastrukturo 5G ustanovljeno Združenje za infrastrukturo 5G 36 . To novo panožno združenje naj bi imelo v prvih letih po ustanovitvi le malo subjektov v sestavi in pridruženih subjektov, njegov cilj pa je vključiti nove člane iz skupin deležnikov, ki so dejavne v vrednostni verigi na področju pametnih omrežij in storitev. Glede na njegovo pričakovano skromno velikost ter vpliv na njegove subjekte v sestavi, ki so mala in srednja podjetja, za združenje ni vzdržno, da bi prispevalo k 50 % upravnih stroškov Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve v njegovi celotni življenjski dobi, zlasti v prvih letih po ustanovitvi. Poleg tega je kriza zaradi pandemije COVID-19 in njenih vplivov na gospodarstvo ustvarila izzive za evropske gospodarske akterje, tudi na področju IKT. Zato bi bilo treba zagotoviti, da so zasebni partnerji skupnih podjetij sposobni izpolnjevati svoje zaveze, pri čemer pogoji ostanejo privlačni in spodbujajo nove partnerje k pridružitvi združenju. Najmanjši delež letnega finančnega prispevka za upravne stroške bi moral torej za člane razen Unije znašati 20 % skupnih letnih upravnih stroškov. Zlasti bi moralo biti mogoče, da subjekti v sestavi, ki so mala in srednja podjetja, prispevajo manj kot večja podjetja. Člani skupnega podjetja razen Unije bi si morali prizadevati za povečanje števila subjektov v sestavi in pridruženih subjektov, da bi se čim bolj povečal njihov prispevek 50 % upravnih stroškov skupnega podjetja v njegovi življenjski dobi.

(88)Glede na prednostne naloge Evropske komisije za obdobje 2019–2024 „Evropa, pripravljena na digitalno dobo“ in „gospodarstvo za ljudi“ ter cilje politike, postavljene v okviru njenih sporočil o „oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope“, mora Evropa razviti kritične digitalne infrastrukture na podlagi omrežij 5G in zgraditi svoje tehnološke zmogljivosti v smeri tehnologije 6G, kar naj bi bilo izvedeno do leta 2030. Komisija je v tem okviru poudarila strateški pomen evropskega partnerstva za pametna omrežja in storitve za zagotovitev varnih storitev, ki temeljijo na povezljivosti, za potrošnike in podjetja. Te prednostne naloge je mogoče opraviti s povezovanjem ključnih akterjev, in sicer industrije, akademskih krogov in javnih organov, v okviru evropskega partnerstva, ki temelji na dosežkih pobude javno-zasebnega partnerstva na področju tehnologije 5G, v okviru katere so bili uspešno razviti tehnologija in standardi 5G.

(89)Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve je oblikovano za obravnavo vprašanj politike na področju digitalne infrastrukture ter za razširitev tehnološkega obsega raziskav in inovacij za omrežja 6G. Ob tesnem sodelovanju držav članic bi moralo okrepiti odziv na politiko Unije in družbene potrebe v zvezi z energijsko učinkovitostjo omrežja, kibernetsko varnostjo, tehnološko neodvisnostjo, zasebnostjo in etičnimi vprašanji ter bo obseg raziskav in inovacij razširilo z omrežij na zagotavljanje storitev v oblaku ter komponente in naprave, ki omogočajo storitve za državljane in širok razpon gospodarskih sektorjev, kot so zdravstvo, prevoz, predelovalne dejavnosti in mediji.

(90)Ciljev javne politike v zvezi s pametnimi omrežji in storitvami ne moreta obravnavati izključno industrija in Komisija. Za njihovo celostno in usklajeno obravnavo je zlasti potrebna strateška udeležba držav članic kot dela strukture upravljanja. Zato bi moral upravni odbor kar najbolj upoštevati mnenja skupine predstavnikov držav, zlasti glede strateške usmeritve v zvezi s programi dela in odločitev glede financiranja.

(91)Napredne infrastrukture 5G bodo podlaga za razvoj ekosistemov za digitalni in zeleni prehod ter v naslednjem koraku za pripravljenost Evrope, da uvede tehnologijo 6G. Program Instrument za povezovanje Evrope 2 – Digitalno ter program za digitalno Evropo in program InvestEU omogočajo priložnosti za razvoj digitalnih ekosistemov na podlagi tehnologije 5G in pozneje 6G. Ob upoštevanju širokega nabora javnih in zasebnih deležnikov, ki so udeleženi pri takih projektih uvajanja, je bistveno usklajevati vzpostavitev strateškega načrta, prispevanje k programskemu načrtovanju ter obveščanje in sodelovanje deležnikov v zvezi s takimi programi. Kot strateško podlago za te naloge bi moralo Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve usklajevati razvoj strateških načrtov uvajanja v uporabo za zadevna področja uporabe, kot so sistemi 5G vzdolž cest in železnic. V teh načrtih bi morali biti med drugim določeni časovni načrti uvajanja v uporabo, glavne možnosti za modele sodelovanja in druge strateške zadeve.

(92)[Člen 16(3)] uredbe o programu Obzorje Evropa določa, da Komisija ali organ financiranja po potrebi opravi varnostni pregled za predloge, ob katerih se zastavljajo vprašanja glede varnosti.

(93)V skladu s Sklepi Sveta z dne 3. decembra 2019 in Priporočilom z dne 26. marca 2019 o kibernetski varnosti omrežij 5G za usklajeno ukrepanje na ravni Unije je skupina za sodelovanje držav članic na področju varnosti omrežij in informacij januarja 2020 objavila nabor orodij EU za zmanjševanje tveganja v zvezi s kibernetsko varnostjo omrežij 5G (v nadaljnjem besedilu: nabor orodij). Ta nabor orodij vključuje sklop strateških in tehničnih ukrepov ter podporne dejavnosti za zmanjševanje glavnih tveganj za kibernetsko varnost omrežij 5G, ki so bila opredeljena v poročilu o usklajeni oceni tveganja v Uniji, in zagotovitev smernic za izbiro ukrepov, ki bi morali imeti prednost v načrtih za zmanjšanje tveganja na nacionalni ravni in ravni Unije. Sporočilo Komisije z dne 29. januarja 2020 o izvajanju nabora orodij EU 37 potrjuje vse ukrepe in smernice iz nabora orodij ter poudarja potrebo po omejitvah, vključno s potrebnimi izključitvami, v zvezi z dobavitelji, ki se štejejo za visoko tvegane, na podlagi dejavnikov, opredeljenih v usklajeni oceni tveganja v EU, ter ukrepe za preprečevanje odvisnosti od teh dobaviteljev. Določa tudi sklop posebnih ukrepov Komisije, zlasti za zagotovitev, da bo sodelovanje v programih financiranja EU na ustreznih tehnoloških področjih pogojeno z izpolnjevanjem varnostnih zahtev, in sicer tako, da se bodo v celoti uporabljali in še naprej razvijali pogoji glede varnosti. Zato bi morale biti z izvajanjem te uredbe uvedene ustrezne določbe, da se izrazijo varnostni ukrepi prek ukrepov, ki jih financirajo Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve ter – na podlagi njegovih priporočil – drugi organi za financiranje, ki izvajajo druge programe Unije na področju pametnih omrežij in storitev.

(94)Skupna podjetja v okviru programa Obzorje 2020 so bila ustanovljena za obdobje do 31. decembra 2024. Skupna podjetja bi morala zagotavljati neprekinjeno podporo zadevnim raziskovalnim programom z izvajanjem preostalih ukrepov, začetih ali nadaljevanih na podlagi uredb (EU) št. 560/2014, (EU) št. 558/2014, (EU) št. 559/2014, (EU) št. 557/2014, (EU) št. 561/2014, (EU) št. 642/2014 in Uredbe (ES) št. 219/2007, v skladu z navedenimi uredbami do prenehanja delovanja. Zaradi pravne varnosti in jasnosti bi bilo zato treba navedene uredbe razveljaviti.

(95)Unija bi morala ukrepati le, če obstaja dokazljiva prednost tega, da je ukrepanje na ravni Unije učinkovitejše od ukrepanja na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Pobude so osredotočene na področja, na katerih obstaja dokazljiva dodana vrednost pri delovanju na ravni Unije zaradi obsega, hitrosti in razpona prizadevanj, potrebnih, da Unija doseže dolgoročne cilje Pogodbe ter izpolni prednostne naloge in zaveze strateške politike. Poleg tega bi morale predlagane pobude dopolnjevati in krepiti nacionalne in podnacionalne dejavnosti na istem področju.

(96)Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi preprečevanja nepotrebnega podvajanja, ohranjanja kritične mase in zagotavljanja optimalne porabe javnih sredstev lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

DEL 1

SKUPNE DOLOČBE

NASLOV I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se ustanovi devet skupnih podjetij v smislu člena 187 Pogodbe o delovanju Evropske unije za izvajanje institucionaliziranih evropskih partnerstev, opredeljenih v [členu 2(3)] in navedenih v [členu 8(1)(c)] uredbe o programu Obzorje Evropa. Opredeljuje njihove cilje in naloge, članstvo, organizacijo in druga pravila delovanja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.„član razen Unije“ pomeni vsako sodelujočo državo, zasebnega člana ali mednarodno organizacijo, ki je član/članica skupnega podjetja;

2.„ustanovni član“ pomeni vsak pravni subjekt s sedežem v državi članici, državo, pridruženo programu Obzorje Evropa, ali mednarodno organizacijo, ki je v tej uredbi ali v eni od prilog k tej uredbi opredeljen/opredeljena kot član/članica skupnega podjetja;

3.„pridruženi član“ pomeni vsak pravni subjekt s sedežem v državi članici, državo, pridruženo programu Obzorje Evropa, ali mednarodno organizacijo, ki pristopi k skupnemu podjetju s podpisom pisma o zavezi v skladu s členom 7(4) in ob odobritvi v skladu z navedenim členom;

4.„sodelujoča država“ pomeni vsako državo članico ali državo, pridruženo programu Obzorje Evropa, ob uradnem obvestilu, da bo sodelovala pri dejavnostih Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije, predloženem kot pismo o zavezi;

5.„zasebni član“ pomeni vsakega člana skupnega podjetja, razen Unije, sodelujočih držav ali mednarodnih organizacij;

6.„subjekti v sestavi“ pomenijo subjekte, ki sestavljajo zasebnega člana skupnega podjetja v skladu s statutom zadevnega člana;

7.„prispevajoči partner“ pomeni vsako državo, mednarodno organizacijo ali pravni subjekt, razen člana ali subjekta v sestavi člana ali pridruženega subjekta enega od njiju, ki podpira cilje skupnega podjetja na svojem posebnem področju raziskav in katerega/katere vloga je odobrena v skladu s členom 9(3);

8.„prispevki v naravi za operativne dejavnosti“ pomenijo prispevke zasebnih članov, subjektov v njihovi sestavi, pridruženih subjektov zasebnih članov ali subjektov v njihovi sestavi, mednarodnih organizacij in prispevajočih partnerjev, sestavljene iz upravičenih stroškov, ki jih imajo pri izvajanju posrednih ukrepov, zmanjšanih za prispevek zadevnega skupnega podjetja, sodelujočih držav zadevnega skupnega podjetja in morebitni drug prispevek Unije za navedene stroške;

9.„dodatna dejavnost“ pomeni dejavnost zunaj glavnega dela programa dela, ki ne prejema finančne podpore iz skupnega podjetja, vendar prispeva k njegovim ciljem in je neposredno povezana z uporabo rezultatov projektov v okviru tega skupnega podjetja ali njegovih preteklih pobud ali ustvarja pomembno dodano vrednost Unije;

10.„prispevki v naravi za dodatne dejavnosti“ pomenijo prispevke zasebnih članov, subjektov v njihovi sestavi ali pridruženih subjektov zasebnih članov ali subjektov v njihovi sestavi, sestavljene iz stroškov, ki jih imajo pri izvajanju dodatnih dejavnosti, zmanjšanih za prispevek za te stroške, ki ga dajo Unija in sodelujoče države zadevnega skupnega podjetja;

11.„pretekla pobuda“ pomeni vsako partnerstvo na enem od področij, ki jih pokriva skupno podjetje, ki je prejelo finančno podporo iz enega od prejšnjih okvirnih programov za raziskave;

12.„strateški načrt za raziskave in inovacije“ pomeni dokument, ki zajema trajanje programa Obzorje Evropa, v katerem so opredeljene ključne prednostne naloge ter poglavitne tehnologije in inovacije, potrebne za doseganje ciljev skupnega podjetja;

13.„program dela“ pomeni dokument iz [člena 2(20)] uredbe o programu Obzorje Evropa;

14.„navzkrižje interesov“ pomeni situacijo, ki vključuje finančnega akterja ali drugo osebo iz člena 61 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

Člen 3

Ustanovitev

1.Naslednja skupna podjetja so ustanovljena kot organi Unije za obdobje, ki se konča 31. decembra 2031:

(a)Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi;

(b)Skupno podjetje za čisto letalstvo;

(c)Skupno podjetje za čisti vodik;

(d)Skupno podjetje za evropske železnice;

(e)Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3;

(f)Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje;

(g)Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije;

(h)Skupno podjetje SESAR 3;

(i)Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve.

2.Organi Unije iz odstavka 1 so v nadaljnjem besedilu skupaj imenovani „skupna podjetja“.

3.Da bi upoštevali trajanje programa Obzorje Evropa, se razpisi za zbiranje predlogov v okviru skupnih podjetij objavijo do 31. decembra 2027. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko razpisi za zbiranje predlogov objavijo najpozneje do 31. decembra 2028.

4.Skupna podjetja so pravne osebe. V vseh državah članicah uživajo najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava zakonodaja teh držav članic. Zlasti lahko pridobivajo premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolagajo ter so lahko stranka v sodnem postopku.

5.Sedež skupnih podjetij je v Bruslju v Belgiji.

6.Razen če ni določeno drugače, se določbe iz dela 1 in dela 3 uporabljajo za vsa skupna podjetja. Določbe iz dela 2 se uporabljajo za posamezna skupna podjetja, kot je ustrezno.

7.Razen če ni določeno drugače, za namene delov 1 in 3 te uredbe sklic na posamezno skupno podjetje ali organ pomeni sklic na vsako skupno podjetje ali vsak ustrezni organ posameznih skupnih podjetij in njegove pristojnosti v razmerju do drugih organov istega skupnega podjetja.

NASLOV II

DELOVANJE SKUPNIH PODJETIJ

POGLAVJE 1

Cilji in naloge

Člen 4

Cilji in načela

1.Skupna podjetja iz člena 3 prispevajo k splošnim ciljem uredbe o programu Obzorje Evropa, kot so navedeni v [členu 3] navedene uredbe.

2.Skupna podjetja z udeležbo in zavezanostjo partnerjev snovanju in izvajanju programa raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti uresničujejo naslednje splošne cilje:

(a)krepiti in povezovati znanstvene in tehnološke zmogljivosti Unije, da se podpreta ustvarjanje in razširjanje visokokakovostnega novega znanja, zlasti za spopadanje z globalnimi izzivi, zaščito konkurenčnosti Unije, trajnostnost in prispevanje k okrepljenemu evropskemu raziskovalnemu prostoru;

(b)zagotavljati trajnostno usmerjeno svetovno vodilno vlogo vrednostnih verig Unije in odprto strateško avtonomijo Unije v ključnih tehnologijah in industrijah v skladu z industrijsko strategijo za Evropo;

(c)razvijati in pospeševati uvajanje inovativnih rešitev po vsej Uniji za obravnavo podnebnih, okoljskih, zdravstvenih in drugih globalnih družbenih izzivov, ki prispevajo k strateškim prednostnim nalogam Unije, zlasti za izpolnjevanje ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in doseganje podnebne nevtralnosti v Uniji do leta 2050.

3.Skupna podjetja uresničujejo naslednje posamezne cilje:

(a)povečati kritično maso in znanstvene zmogljivosti v medsektorskih in meddisciplinarnih raziskavah in inovacijah po vsej Uniji;

(b)pospešiti družbeni, ekološki in gospodarski prehod na področjih in v sektorjih, ki so strateškega pomena za prednostne naloge Unije, zlasti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v skladu s cilji, določenimi v okviru evropskega zelenega dogovora;

(c)povečati inovacijske zmogljivosti in uspešnost obstoječih in novih evropskih raziskovalnih in inovacijskih vrednostnih verig, tudi v malih in srednjih podjetjih (MSP);

(d)pospešiti uvajanje, uporabo in razširjanje inovativnih rešitev v okrepljenih evropskih raziskovalnih in inovacijskih ekosistemih, tudi s široko in zgodnjo udeležbo in soustvarjanjem končnih uporabnikov, državljanov ter regulativnih organov in organov za standardizacijo;

(e)zagotavljati izboljšave za okolje in produktivnost pri novih izdelkih in storitvah z izkoriščanjem zmogljivosti in virov Unije.

4.Skupna podjetja imajo tudi dodatne cilje, navedene v delu 2.

5.Skupna podjetja pri izvajanju uredbe o programu Obzorje Evropa upoštevajo načela iz [člena 6(a)] navedene uredbe.

6.Skupna podjetja ravnajo v skladu s pogoji in merili za evropska partnerstva iz [člena 8] uredbe o programu Obzorje Evropa in [Priloge III] k navedeni uredbi.

Člen 5

Operativni cilji in naloge

1.Skupna podjetja uresničujejo naslednje operativne cilje v skladu z merili iz [Priloge III] k uredbi o programu Obzorje Evropa in prispevajo k operativnim ciljem programa Obzorje Evropa, določenim v posebnem programu za izvajanje programa Obzorje Evropa, ki je vzpostavljen s Sklepom Sveta XXX/XXXX/EU 38 :

(a)krepiti in razširjati odličnost, tudi s spodbujanjem širše udeležbe po vsej Uniji;

(b)spodbujati raziskovalne in inovacijske dejavnosti v MSP ter prispevati k oblikovanju in širitvi inovativnih podjetij, zlasti zagonskih podjetij, MSP in v izjemnih primerih malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(c)krepiti povezavo med raziskovalnimi, inovacijskimi in, kadar je ustrezno, izobraževalnimi ter drugimi politikami, vključno z dopolnjevanjem z raziskovalnimi in inovacijskimi politikami in dejavnostmi na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni Unije;

(d)povečati povezave za sodelovanje v evropskih raziskavah in inovacijah ter v vseh sektorjih in disciplinah, vključno z družbenimi in humanističnimi vedami;

(e)okrepiti mednarodno sodelovanje;

(f)povečati ozaveščenost javnosti, sprejemanje, povpraševanje in uporabo novih rešitev z vključevanjem državljanov in končnih uporabnikov v procese skupnega snovanja in soustvarjanja;

(g)spodbujati izkoriščanje rezultatov raziskav in inovacij ter dejavno razširjati in izkoriščati rezultate, zlasti za spodbujanje zasebnih naložb in razvoj politike;

(h)pospeševati industrijsko preobrazbo, tudi z izboljšanimi znanjem in spretnostmi za inovacije;

(i)podpirati izvajanje povezanih politik Unije na podlagi dokazov ter regulativne dejavnosti in dejavnosti za standardizacijo in trajnostne naložbe na evropski in svetovni ravni.

2.Z uporabo sistemskega pristopa k uresničevanju ciljev skupna podjetja opravljajo naslednje naloge:

(a)zagotavljajo finančno podporo, večinoma v obliki nepovratnih sredstev, za posredne ukrepe na področju raziskav in razvoja, izbrane na javnih in konkurenčnih razpisih, razen če ni drugače določeno v njihovem programu dela;

(b)razvijajo tesno sodelovanje in zagotavljajo usklajevanje z drugimi evropskimi partnerstvi, tudi z dodelitvijo dela proračuna skupnega podjetja skupnim razpisom, kjer je ustrezno;

(c)iščejo sinergije z ustreznimi dejavnostmi in programi na ravni Unije ter nacionalni in regionalni ravni, zlasti s tistimi, ki podpirajo uvajanje inovativnih rešitev, izobraževanje in regionalno sodelovanje, kot so skladi kohezijske politike, v skladu s strategijami za pametno specializacijo, ter, kjer je ustrezno, možnosti za nadaljnje financiranje iz takih dejavnosti in programov;

(d)zagotavljajo, da njihovo delovanje prispeva k strateškemu večletnemu načrtovanju, poročanju, spremljanju in ocenjevanju ter drugim zahtevam programa Obzorje Evropa iz [členov 45 in 47] uredbe o programu Obzorje Evropa, kot je izvajanje skupnega okvira za povratne informacije o politiki;

(e)spodbujajo udeležbo MSP v svojih dejavnostih in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje informacij MSP v skladu s cilji programa Obzorje Evropa;

(f)mobilizirajo vire iz javnega in zasebnega sektorja, potrebne za doseganje ciljev iz te uredbe;

(g)spremljajo napredek pri doseganju ciljev iz te uredbe in ciljev iz [člena 45] uredbe o programu Obzorje Evropa in [Priloge V] k navedeni uredbi;

(h)opredelijo in izvajajo svoj program dela;

(i)vzpostavljajo povezave z najširšim razponom deležnikov, med drugim z decentraliziranimi agencijami, raziskovalnimi organizacijami in univerzami, končnimi uporabniki in javnimi organi, zlasti za opredelitev prednostnih nalog in dejavnosti posamezne pobude ter zagotavljanje vključenosti;

(j)izvajajo dejavnosti informiranja, komuniciranja, objavljanja, razširjanja in izkoriščanja rezultatov, pri čemer se smiselno uporablja [člen 46] uredbe o programu Obzorje Evropa, vključno z zagotavljanjem, da so podrobne informacije o rezultatih iz financiranih raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti na voljo in dostopne v skupni elektronski zbirki podatkov programa Obzorje Evropa;

(k)Komisiji zagotavljajo potrebno tehnično, znanstveno in upravno podporo, da lahko opravlja svoje naloge za zagotavljanje ustreznega delovanja in razvoja posebnih področij, ki jih obravnava skupno podjetje, v Uniji;

(l)prispevajo k razvoju učinkovitejšega stičišča znanosti in politike, spodbujanju odprte znanosti z zagotavljanjem boljšega izkoriščanja rezultatov in obravnavi potreb politike ter k spodbujanju hitrejšega širjenja in uporabe rezultatov;

(m)v skladu s skupnim okvirom za povratne informacije o politiki ter strategijami in ukrepi v podporo ciljem evropskega zelenega dogovora opredeljujejo ustrezno znanje, pridobljeno z upravljanjem raziskovalnih in inovacijskih projektov ter njihovih rezultatov, in ga sporočajo Komisiji kot podlago za spremljanje, ocenjevanje in (po potrebi) popravljanje obstoječih ukrepov politike ali oblikovanje novih pobud politike in sklepov;

(n)podpirajo Komisijo pri razvoju in izvajanju zanesljivih tehničnih meril za pregled na znanstveni podlagi v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2020/852 o trajnostnih naložbah s spremljanjem in ocenjevanjem izvajanja tega člena v gospodarskem sektorju, v katerem delujejo, da bi po potrebi zagotovili ad hoc povratne informacije za oblikovanje politike;

(o)spoštujejo načelo, da se ne škoduje bistveno, v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2020/852 in upoštevajo določbe navedene uredbe za izboljšanje dostopa do vzdržnega financiranja, kjer je ustrezno;

(p)opravljajo vse druge naloge, potrebne za doseganje ciljev iz te uredbe.

3.Poleg nalog iz tega člena in dela 2 so lahko skupna podjetja pooblaščena za izvajanje dodatnih nalog, pri katerih je potrebno kumulativno, dopolnilno ali kombinirano financiranje med programi Unije.

POGLAVJE 2

Člani, prispevajoči partnerji in prispevki

Člen 6

Člani

1.Člani skupnih podjetij iz člena 3 so:

(a)Unija, ki jo zastopa Komisija;

(b)sodelujoče države;

(c)ustanovni člani;

(d)pridruženi člani.

2.Članstvo v skupnem podjetju se brez predhodnega soglasja upravnega odbora iz dela 1 poglavja 3 tega naslova ne sme prenesti na tretjo osebo.

Člen 7

Izbira pridruženih članov

1.Skupna podjetja lahko za izbiro pridruženih članov objavijo javni razpis za prijavo interesa. V razpisu za prijavo interesa se navedejo ključne zmogljivosti, potrebne za doseganje ciljev skupnega podjetja. Vsi razpisi se objavijo na spletnem mestu skupnega podjetja ter sporočijo po vseh ustreznih poteh, tudi prek skupine predstavnikov držav, kjer je to ustrezno, da se zaradi uresničevanja ciljev skupnega podjetja zagotovi čim večja udeležba.

2.Izvršni direktor oceni vloge za članstvo ob pomoči neodvisnih strokovnjakov in po potrebi ustreznih organov skupnega podjetja na podlagi dokumentiranega znanja, izkušenj in potencialne dodane vrednosti vložnika za doseganje ciljev skupnega podjetja, finančne trdnosti vložnika ter dolgoročne zavezanosti finančnim prispevkom in prispevkom v naravi k skupnemu podjetju ter ob upoštevanju potencialnih navzkrižij interesov.

3.Upravni odbor oceni in, kadar je ustrezno, odobri vloge za članstvo.

4.Izbrani pridruženi člani in izvršni direktor kot zastopnik skupnega podjetja podpišejo pismo o zavezi, v katerem se podrobno navedejo obseg članstva glede vsebine, dejavnosti in trajanja, prispevek pridruženih članov k skupnemu podjetju, vključno z navedbo predvidenih dodatnih dejavnosti iz člena 11(1)(b), ter določbe v zvezi z zastopanjem in glasovalnimi pravicami pridruženega člana v upravnem odboru.

Člen 8

Spremembe ali prekinitev članstva

1.Vsak član skupnega podjetja lahko prekine članstvo v tem skupnem podjetju. Prekinitev začne veljati in postane nepreklicna šest mesecev po predložitvi uradnega obvestila izvršnemu direktorju skupnega podjetja, ki o tem obvesti druge člane. Od datuma prekinitve je član razrešen vseh obveznosti, razen tistih, ki jih je skupno podjetje odobrilo ali prevzelo pred prekinitvijo članstva, razen če se sporazumno dogovorita drugače.

2.Vsak član skupno podjetje obvesti o morebitni združitvi ali pripojitvi med člani, ki bi verjetno vplivala na skupno podjetje, ali morebitnem prevzemu člana s strani subjekta, ki ni član skupnega podjetja.

3.Upravni odbor odloči, ali se prekine članstvo kateremu koli članu iz odstavka 2, da se zagotovi neprekinjeno poslovanje in zaščiti interes Unije ali skupnega podjetja. prekinitev začne veljati in postane nepreklicna najpozneje v šestih mesecih od sprejetja sklepa upravnega odbora ali na datum, naveden v tem sklepu, kar koli nastopi prej. Zadevni član ali člani ne sodelujejo pri glasovanju upravnega odbora.

4.Vsak zasebni član skupno podjetje obvesti o morebitnih drugih pomembnih spremembah lastništva, nadzora ali sestave. Če Komisija meni, da bi lahko sprememba vplivala na interes Unije ali skupnega podjetja z vidika varnosti ali javnega reda, lahko upravnemu odboru predlaga, naj prekine članstvo zadevnega zasebnega člana. Upravni odbor odloči o prekinitvi članstva zadevnemu članu. Zadevni zasebni član ne sodeluje pri glasovanju upravnega odbora.

5.Prekinitev začne veljati in postane nepreklicna najpozneje v šestih mesecih od sprejetja sklepa upravnega odbora ali na datum, naveden v tem sklepu, kar koli nastopi prej.

6.Upravni odbor lahko prekine članstvo vsakega člana, ki ne izpolni svojih obveznosti v skladu s to uredbo. Smiselno se uporablja postopek iz člena 26(6).

7.Skupno podjetje po vsaki spremembi članstva ali prekinitvi na svojem spletnem mestu takoj objavi posodobljen seznam članov skupaj z datumom začetka veljavnosti take spremembe.

8.Upravni odbor po potrebi in ob upoštevanju člena 15(2) odloči o prerazporeditvi glasovalnih pravic v upravnem odboru.

Člen 9

Prispevajoči partnerji

1.Vsak kandidat za prispevajočega partnerja, kot je opredeljen v členu 2(7), upravnemu odboru predloži potrditveni dopis. V potrditvenem dopisu se navedejo obseg partnerstva glede na predmet, dejavnosti in trajanje ter podrobnosti o prispevku vložnika k skupnemu podjetju.

2.Upravni odbor oceni potrditveni dopis in vlogo odobri ali zavrne.

3.Če se vloga odobri, lahko Unija prispevek prispevajočega partnerja k skupnemu podjetju prizna s sprostitvijo dodatnih finančnih prispevkov do najvišjih zneskov iz členov 100(b) in 116(b).

4.Prispevajoči partnerji nimajo glasovalnih pravic v upravnem odboru skupnega podjetja.

Člen 10

Finančni prispevek Unije

1.Finančni prispevek Unije k skupnim podjetjem, vključno z odobritvami Efte, krije upravne in operativne stroške do najvišjih zneskov, določenih v delu 2. Prispevek Unije iz dela 2 se lahko poveča s prispevki tretjih držav, če so na voljo.

2.Prispevek Unije se plača iz odobritev splošnega proračuna Unije, dodeljenih posebnemu programu za izvajanje programa Obzorje Evropa, ustanovljenem s Sklepom Sveta XXX/XXXX/EU, v skladu členom 62(1)(c)(iv) in členom 154 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 za organe iz člena 71 navedene uredbe.

3.Dodatna sredstva Unije, ki dopolnjujejo prispevek iz odstavka 2, se lahko dodelijo skupnim podjetjem v skladu s členom 62(1)(c)(iv) in členom 154 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

4.Za prispevke, ki ustrezajo dodatnim nalogam, poverjenim skupnemu podjetju v skladu s členom 5(3) ali odstavkom 3 tega člena, se uporabljajo zahteve iz člena 155 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

5.Dodatni prispevki iz programov Unije, ki ustrezajo dodatnim nalogam, ki so skupnemu podjetju poverjene v skladu z odstavkom 3 tega člena ali členom 5(3), se ne upoštevajo pri izračunu največjega finančnega prispevka Unije iz dela 2.

Člen 11

Prispevki članov razen Unije in prispevki prispevajočih partnerjev

1.Prispevki zasebnih članov so sestavljeni iz:

(a)prispevkov v naravi za operativne dejavnosti;

(b)prispevkov v naravi za dodatne dejavnosti, ki jih odobri upravni odbor v skladu s členom 16(2)(l);

(c)finančnih prispevkov.

2.Razen če ni drugače določeno v delu 2, zasebni člani do 31. marca vsako leto svojemu upravnemu odboru sporočijo vrednost prispevkov iz točke (b) odstavka 1, plačanih v vsakem od predhodnih proračunskih let. Za vrednotenje teh prispevkov se stroški določijo v skladu z običajnimi praksami stroškovnega računovodstva zadevnih subjektov, veljavnimi računovodskimi standardi države, v kateri ima subjekt sedež, in veljavnimi mednarodnimi računovodskimi standardi in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Stroške potrdi neodvisni zunanji revizor, ki ga imenuje zadevni subjekt. V primeru morebitne negotovosti v zvezi s to potrditvijo lahko zadevno skupno podjetje preveri metodo, po kateri se je ocenila vrednost prispevkov. Upravni odbor lahko v ustrezno opredeljenih primerih odobri uporabo pavšalnih zneskov ali stroškov na enoto za vrednotenje prispevkov.

3.Skupno podjetje ali kateri koli drug organ Unije za namene te uredbe ne izvaja revizije stroškov, ki nastanejo pri izvajanju dodatnih dejavnosti.

4.Prispevki prispevajočih držav so sestavljeni iz finančnih prispevkov.

5.Prispevki mednarodnih organizacij so sestavljeni iz finančnih prispevkov in prispevkov v naravi za operativne dejavnosti.

6.Prispevki prispevajočih partnerjev ustrezajo zneskom, za katere so prevzeli obveznosti v potrditvenem dopisu, ko so postali prispevajoči partnerji, in so sestavljeni iz:

(a)finančnih prispevkov;

(b)prispevkov v naravi za operativne dejavnosti.

7.Komisija lahko ukine, sorazmerno zmanjša ali začasno ustavi finančni prispevek Unije skupnemu podjetju ali sproži postopek prenehanja iz člena 43 v naslednjih primerih:

(a)če zadevno skupno podjetje ne izpolnjuje pogojev za dodelitev prispevka Unije, ali

(b)če članice razen Unije ali njihovi subjekti v sestavi ali pridruženi subjekti ne prispevajo, prispevajo le delno ali ne spoštujejo rokov iz odstavka 2 glede prispevkov iz odstavkov 1, 4 in 5 tega člena, ali

(c)na podlagi ocenjevanja iz člena 171(2).

8.Odločitev Komisije o ukinitvi, sorazmernem zmanjšanju ali začasni ustavitvi finančnega prispevka Unije ne ovira povračila upravičenih stroškov, ki so jih že imeli člani razen Unije, preden je bilo skupno podjetje obveščeno o odločitvi.

9.Po postopku iz člena 26(6) se vsakemu članu skupnega podjetja, razen Unije, ki ne izpolni svojih obveznosti v zvezi s prispevki iz te uredbe, odvzame glasovalna pravica v upravnem odboru, dokler ne izpolni svojih obveznosti. Če tak član svojih obveznosti ne izpolni do izteka dodatnega šestmesečnega obdobja, se prekliče njegovo članstvo, razen če upravni odbor v ustrezno utemeljenih primerih odloči drugače. Zadevni subjekt ne sodeluje pri glasovanju upravnega odbora.

POGLAVJE 3

Organizacija skupnega podjetja

Člen 12

Sinergije in učinkovitost funkcij skupne zaledne službe

1.Skupna podjetja v enem letu po sprejetju te uredbe sklenejo sporazume o ravni storitev o funkcijah skupne zaledne službe, razen če ni v delu 2 določeno drugače in ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju enake ravni zaščite finančnih interesov Unije, kadar se naloge izvrševanja proračuna poverijo skupnim podjetjem. Take funkcije zajemajo naslednja področja, in sicer po potrditvi njihove uspešnosti poslovanja in po pregledu virov:

(a)podporo na področju človeških virov;

(b)pravno podporo;

(c)informacijske in komunikacijske tehnologije;

(d)računovodstvo (razen zakladnice);

(e)komunikacijo;

(f)logistiko, dogodke in upravljanje sejne sobe;

(g)podporo vsakemu skupnemu podjetju pri strategiji revizije in boja proti goljufijam.

2.Funkcije skupne zaledne službe iz odstavka 1 eno ali več izbranih skupnih podjetij zagotavlja vsem drugim. Medsebojno povezane funkcije se ohranijo v istem skupnem podjetju, da se zagotovi skladna organizacijska struktura.

3.Sporazumi o ravni storitev iz odstavka 1 omogočajo prenos odobritev ali povračilo stroškov za zagotavljanje skupnih storitev med skupnimi podjetji.

4.Brez poseganja v prerazporeditev na druge naloge v skupnem podjetju ali na druge upravne ureditve, ki ne vplivajo na pogodbe o zaposlitvi, se lahko osebje, dodeljeno na funkcije, ki se prenesejo v skupno zaledno službo, ki jo gosti drugo skupno podjetje, prenesejo na navedeno skupno podjetje. Če zadevni član osebja pisno izrazi zavrnitev, lahko skupno podjetje odpove pogodbo s tem članom osebja pod pogoji iz člena 47 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PZDU).

5.Osebje iz odstavka 4, ki je preneseno na skupno podjetje, ki gosti skupno zaledno službo, obdrži isto vrsto pogodbe ter funkcionalno skupino in razred ter se zanje šteje, da so celotno delovno dobo delali v navedenem skupnem podjetju.

Člen 13

Organi skupnega podjetja

1.Vsako skupno podjetje ima upravni odbor in izvršnega direktorja.

2.Skupno podjetje ima lahko tudi znanstveni svetovalni organ, skupino predstavnikov držav in skupino deležnikov ter drug organ v skladu z določbami dela 2.

3.Vsak organ skupnega podjetja pri opravljanju svojih nalog uresničuje samo cilje iz te uredbe in deluje le v okviru dejavnosti skupnega podjetja, za katere je bil ustanovljen.

4.Brez poseganja v odstavek 3 se lahko organi dveh ali več skupnih podjetij odločijo vzpostaviti strukturno sodelovanje, tudi v okviru rednih sej ali skupnih odborov.

ODDELEK 1

Upravni odbor

Člen 14

Sestava upravnega odbora

1.Upravni odbor je sestavljen iz vsaj dveh predstavnikov Komisije v imenu Unije in iz števila predstavnikov iz vsakega člana skupnega podjetja razen Unije, kot je določeno v delu 2 za vsako skupno podjetje.

2.Če v skladu s členom 6(1)(b) člani skupnega podjetja vključujejo sodelujočo državo, se v upravni odbor imenuje po en predstavnik vsake sodelujoče države.

Člen 15

Delovanje upravnega odbora

1.Predstavniki članov v upravnem odboru si prizadevajo sprejemati odločitve s soglasjem. Če soglasje ni doseženo, se izvede glasovanje. Šteje se, da je odločitev sprejeta, če prejme vsaj 75-odstotno večino glasov, vključno z glasovi predstavnikov, ki so odsotni.

Za sprejemanje odločitev upravnega odbora lahko veljajo tudi morebitna ustrezna posebna pravila iz dela 2.

2.Unija ima 50 % glasovalnih pravic, razen če ni v delu 2 določeno drugače. Glasovalne pravice Unije so nedeljive.

Za glasovalne pravice članov razen Unije veljajo posebna pravila iz dela 2.

3.Predsednika upravnega odbora vsako leto izmenično imenujejo Unija in drugi predstavniki po sistemu rotacije, razen če ni v delu 2 določeno drugače.

4.Upravni odbor se redno sestane vsaj dvakrat letno. Izredne seje se lahko skličejo na zahtevo predsednika, izvršnega direktorja, Komisije ali večine predstavnikov članov razen Unije ali sodelujočih držav. Seje upravnega odbora skliče predsednik in potekajo na sedežu zadevnega skupnega podjetja, razen če upravni odbor v ustrezno utemeljenih primerih izjemoma odloči drugače.

5.Izvršni direktor se udeležuje sej in ima pravico sodelovati v razpravah, vendar nima glasovalnih pravic.

6.Predsedniki drugih organov zadevnega skupnega podjetja imajo pravico do udeležbe na sejah upravnega odbora kot opazovalci, kadar se razpravlja o zadevah, ki spadajo na področje njihovih nalog. Lahko sodelujejo v razpravah, vendar nimajo glasovalnih pravic.

7.Predsednik lahko povabi tudi druge osebe, zlasti predstavnike drugih evropskih partnerstev, izvršnih ali regulativnih agencij, regionalnih organov v Uniji in evropskih tehnoloških platform, da se sej udeležijo kot opazovalci, in sicer za vsak primer posebej v skladu s pravili o zaupnosti in navzkrižju interesov.

8.Upravni odbor je sklepčen, če so prisotni Komisija, zasebni člani in, kadar je ustrezno, najmanj trije glavni delegati sodelujočih držav.

9.Predstavniki članov niso osebno odgovorni za ukrepe, ki so jih sprejeli v vlogi predstavnikov v upravnem odboru.

10.Upravni odbor sprejme svoj poslovnik.

11.Predstavnike članov zavezujejo določbe kodeksa ravnanja. V kodeksu ravnanja so določene obveznosti teh članov, da varujejo integriteto in ugled zadevnega skupnega podjetja in Unije.

Člen 16

Naloge upravnega odbora

1.Upravni odbor vsakega skupnega podjetja je v celoti odgovoren za strateško usmerjanje in delovanje skupnega podjetja ter nadzira izvajanje njegovih dejavnosti.

Komisija si v okviru svoje vloge v upravnem odboru prizadeva za uskladitev dejavnosti skupnega podjetja z ustreznimi dejavnostmi v okviru programov financiranja Unije, da bi spodbudila sinergije in dopolnjevanja pri opredeljevanju prednostnih nalog skupnih raziskav.

2.Upravni odbor opravlja naslednje naloge:

(a)zagotavlja skrbno in pravočasno spremljanje napredka raziskovalnega in inovacijskega programa skupnega podjetja ter posameznih ukrepov, povezanih s prednostnimi nalogami Komisije in strateškim načrtom za raziskave in inovacije, in po potrebi sprejme popravne ukrepe za zagotovitev, da skupno podjetje dosega svoje cilje;

(b)oceni, sprejme ali zavrne vloge za članstvo v skladu s členom 7;

(c)oceni, sprejme ali zavrne vloge potencialnih prispevajočih partnerjev v skladu s členom 9;

(d)odloča o prekinitvi članstva v skupnem podjetju za vsakega člana, ki ne izpolni svojih obveznosti v skladu s to uredbo ali v skladu s členom 8(2) in (3);

(e)sprejme finančna pravila skupnega podjetja v skladu s členom 25;

(f)sprejme letni proračun in kadrovski načrt, vključno s številom stalnih in začasnih delovnih mest po funkcionalnih skupinah in plačnih razredih ter številom pogodbenih uslužbencev in napotenih nacionalnih strokovnjakov, izraženima v ekvivalentih polnega delovnega časa;

(g)odloča o porazdelitvi upravnih stroškov med člane razen Unije, kadar ti člani ne dosežejo dogovora v skladu s členom 26(2);

(h)v skladu z odstavkom 4 izvaja pooblastila na področju osebja skupnega podjetja, ki jih Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi) podeljujejo organu za imenovanje, Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije pa organu, pristojnemu za sklepanje pogodb o zaposlitvi (v nadaljnjem besedilu: pooblastila organa za imenovanje);

(i)imenuje in razreši izvršnega direktorja, podaljša njegov mandat, mu zagotavlja smernice in spremlja njegovo delo;

(j)na začetku pobude sprejme strateški načrt za raziskave in inovacije ter ga med celotnim trajanjem programa Obzorje Evropa po potrebi spremeni. V strateškem načrtu za raziskave in inovacije se opredelijo načrtovani učinek partnerstva, predvideni nabor dejavnosti, merljivi pričakovani izidi, viri, rezultati in mejniki v določenem časovnem okviru. Opredelijo se tudi druga evropska partnerstva, s katerimi skupno podjetje vzpostavi formalno in redno sodelovanje, ter možnosti za sinergije med dejavnostmi skupnega podjetja in nacionalnimi ali regionalnimi pobudami in politikami na podlagi informacij, ki jih prejmejo sodelujoče države ali skupina predstavnikov držav, ter sinergije z drugimi programi Unije;

(k)sprejme program dela in ustrezne ocene odhodkov, kot jih predlaga izvršni direktor za izvajanje strateškega načrta za raziskave in inovacije, vključno z upravnimi dejavnostmi, vsebino razpisov za zbiranje predlogov, raziskovalnimi področji, ki so odvisna od skupnih razpisov in sodelovanja z drugimi partnerstvi, veljavno stopnjo financiranja za posamezno temo razpisa ter povezanimi pravili o postopkih predložitve, ocenjevanja, izbire, oddaje in pregledovanja, pri čemer posebno pozornost posveti povratnim informacijam za zahteve politike;

(l)odobri letni načrt dodatnih dejavnosti, določen v prilogi h glavnemu delu programa dela, na podlagi predloga članov razen Unije in po posvetovanju z znanstvenim svetovalnim organom ali organom, kot je določen v delu 2;

(m)zagotavlja strateške usmeritve glede sodelovanja z drugimi evropskimi partnerstvi v skladu s strateškim načrtom za raziskave in inovacije;

(n)oceni konsolidirano letno poročilo o dejavnostih, vključno z ustreznimi odhodki in proračunom, dodeljenim skupnim razpisom z drugimi evropskimi partnerstvi;

(o)da mnenje o končnem zaključnem računu skupnega podjetja;

(p)po potrebi poskrbi za vzpostavitev službe za notranjo revizijo skupnega podjetja;

(q)na podlagi priporočila izvršnega direktorja odobri organizacijsko strukturo programske pisarne;

(r)na podlagi priporočila izvršnega direktorja odobri komunikacijsko politiko skupnega podjetja;

(s)odobri seznam ukrepov, ki so bili izbrani za financiranje;

(t)v skladu s členom 110(2) Kadrovskih predpisov sprejme ustrezna izvedbena pravila za izvajanje Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev;

(u)sprejme pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v skupno podjetje ali uporabi pripravnikov;

(v)po potrebi ustanovi svetovalne ali delovne skupine, tudi v sodelovanju z drugimi skupnimi podjetji, poleg organov skupnega podjetja iz člena 13, in sicer za določeno obdobje in za poseben namen;

(w)po potrebi Komisiji predloži zahtevo za spremembo te uredbe, ki jo predlaga član skupnega podjetja;

(x)znanstveni svetovalni organ ali njegove člane prosi za znanstveno svetovanje ali analizo glede posameznih vprašanj, tudi glede razvoja dogodkov v sosednjih sektorjih;

(y)do konca leta 2022 na podlagi priporočila izvršnega direktorja sprejme načrt za postopen umik skupnega podjetja iz financiranja v okviru programa Obzorje Evropa;

(z)zagotavlja izvajanje vsake naloge, ki ni konkretno dodeljena določenemu organu skupnega podjetja, pri čemer pa lahko upravni odbor tako nalogo dodeli drugemu organu zadevnega skupnega podjetja.

3.Za upravni odbor skupnega podjetja lahko veljajo tudi posebna pravila iz dela 2.

4.Upravni odbor v skladu s členom 110(2) Kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov in člena 6 PZDU o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in opredelitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko navedeni prenos pooblastil začasno prekine. Izvršni direktor je pooblaščen za nadaljnji prenos teh pooblastil.

ODDELEK 2

Izvršni direktor

Člen 17

Imenovanje, razrešitev in podaljšanje mandata izvršnega direktorja

1.Izvršnega direktorja na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti imenuje upravni odbor s seznama kandidatov, ki jih predlaga Komisija, po odprtem in preglednem postopku izbire, pri katerem se spoštuje načelo uravnotežene zastopanosti spolov.

2.Komisija po posvetovanju s člani skupnega podjetja razen Unije predlaga seznam kandidatov za izvršnega direktorja. Člani skupnega podjetja razen Unije za tako posvetovanje soglasno imenujejo svoje predstavnike in opazovalca v imenu upravnega odbora.

3.Izvršni direktor je član osebja in je zaposlen kot začasni uslužbenec skupnega podjetja v skladu s členom 2(a) PZDU.

Skupno podjetje za namene sklenitve pogodbe z izvršnim direktorjem zastopa predsednik upravnega odbora.

4.Mandat izvršnega direktorja traja štiri leta. Ob koncu navedenega obdobja Komisija po posvetovanju s člani razen Unije oceni delo izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive skupnega podjetja.

5.Upravni odbor skupnega podjetja lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 4, izvršnemu direktorju enkrat podaljša mandat, in sicer za največ tri leta.

6.Izvršni direktor, katerega mandat je bil podaljšan, ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

7.Izvršni direktor je lahko razrešen le na podlagi sklepa upravnega odbora, ki ukrepa na predlog Komisije, po potrebi po posvetovanju s člani skupnega podjetja razen Unije.

Člen 18

Naloge izvršnega direktorja

1.Izvršni direktor je glavni vodstveni delavec, ki je odgovoren za vsakodnevno vodenje skupnega podjetja v skladu z odločitvami upravnega odbora. Upravnemu odboru predloži vse informacije, potrebne za izvajanje nalog. Brez poseganja v ločene pristojnosti institucij Unije in upravnega odbora izvršni direktor ne sme zahtevati ali sprejemati nobenih navodil vlade ali drugega organa.

2.Izvršni direktor je pravni zastopnik skupnega podjetja. Odgovoren je upravnemu odboru skupnega podjetja.

3.Izvršni direktor izvršuje proračun skupnega podjetja.

4.Izvršni direktor opravlja naslednje naloge za skupno podjetje:

(a)zagotavlja trajnostno in učinkovito upravljanje skupnega podjetja;

(b)pripravi osnutek letnega proračuna in kadrovski načrt ter ju predloži upravnemu odboru v sprejetje;

(c)pripravi program dela in ustrezne ocene odhodkov za skupno podjetje za izvajanje strateškega načrta raziskav in inovacij ter jih predloži upravnemu odboru v sprejetje;

(d)upravnemu odboru predloži v mnenje letni zaključni račun za skupno podjetje;

(e)pripravi konsolidirano letno poročilo o dejavnostih in ga predloži upravnemu odboru v oceno in odobritev;

(f)spremlja prispevke iz člena 11(1)(a), redno poroča upravnemu odboru o napredku pri doseganju ciljev in po potrebi predlaga popravne ukrepe;

(g)vzpostavi formalno in redno sodelovanje z evropskimi partnerstvi, opredeljenimi v strateškem načrtu za raziskave in inovacije ter v skladu s strateškimi usmeritvami, ki jih zagotovi upravni odbor;

(h)zastopa skupno podjetje na sestankih v okviru upravljanja programa Obzorje Evropa;

(i)upravnemu odboru v odobritev predloži seznam ukrepov, ki naj jih skupno podjetje izbere za financiranje;

(j)po javnem razpisu za prijavo interesa oceni vloge za pridružene člane skupnega podjetja in upravnemu odboru predloži predloge za pridružene člane;

(k)druge organ skupnega podjetja redno obvešča o vseh zadevah, ki so pomembne za njihovo vlogo;

(l)v okviru svojih pristojnosti ali v imenu skupnega podjetja podpisuje posamezne sporazume in sklepe o dodelitvi nepovratnih sredstev;

(m)podpisuje pogodbe o javnih naročilih v imenu skupnega podjetja;

(n)izvaja komunikacijsko politiko skupnega podjetja;

(o)organizira, usmerja in nadzoruje dejavnosti in osebje skupnega podjetja v okviru pooblastil, ki jih nanj prenese upravni odbor;

(p)vzpostavi in zagotovi delovanje uspešnega in učinkovitega sistema notranje kontrole ter o vsaki pomembni spremembi tega sistema poroča upravnemu odboru;

(q)ščiti finančne interese Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, z učinkovitimi preverjanji in, če se odkrijejo nepravilnosti, z izterjavo zneskov, ki so bili nepravilno izplačani, ter po potrebi naložitvijo učinkovitih, sorazmernih ter odvračilnih upravnih in denarnih kazni;

(r)zagotavlja izvajanje ocenjevanja tveganja in obvladovanja tveganja za skupno podjetje;

(s)sprejema druge ukrepe, potrebne za oceno napredka skupnega podjetja pri doseganju ciljev;

(t)pripravi načrt za postopen umik skupnega podjetja iz financiranja v okviru programa Obzorje Evropa in ga predloži upravnemu odboru v sprejetje;

(u)opravlja vse druge naloge, ki mu jih zaupa ali naloži upravni odbor ali kot se zahtevajo na podlagi te uredbe;

(v)ima pooblastila, da svoja pooblastila prenese na druge člane osebja, in sicer v skladu s pravili, ki se sprejmejo v skladu z zadnjim odstavkom člena 16(4).

5.Za izvršnega direktorja lahko veljajo tudi morebitna posebna pravila iz dela 2.

6.Izvršni direktor ustanovi programsko pisarno, ki pod njegovo odgovornostjo izvaja vse podporne naloge skupnega podjetja, ki izhajajo iz te uredbe. Programsko pisarno sestavlja osebje skupnega podjetja, ki izvaja zlasti naslednje naloge:

(a)zagotavlja podporo pri vzpostavitvi in vodenju ustreznega računovodskega sistema v skladu s finančnimi pravili za skupno podjetje;

(b)upravlja izvajanje programa dela skupnega podjetja v celotnem ciklu izvajanja;

(c)članom in organom skupnega podjetja zagotavlja vse ustrezne informacije in podporo, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog;

(d)deluje kot sekretariat organov skupnega podjetja in zagotavlja podporo svetovalnim skupinam, ki jih ustanovi upravni odbor.

ODDELEK 3

Svetovalni organi

Člen 19

Znanstveno svetovanje

1.Skupna podjetja si prizadevajo za neodvisno znanstveno svetovanje, ki ga pridobijo:

(a)od znanstvenega svetovalnega organa ali njegovih članov, ki ga ustanovi skupno podjetje v skladu z zadevnimi določbami dela 2, ob upoštevanju določb tega člena, in/ali

(b)z ad hoc prošnjami upravnega odbora skupnemu podjetju za zunanje strokovno mnenje o posameznih vprašanjih.

V izjemnih primerih in ob ustrezni utemeljenosti lahko del znanstvene svetovalne funkcije izvajajo člani skupnega podjetja razen Unije, če ni navzkrižja interesov.

2.Med člani znanstvenega svetovalnega organa se zagotovi uravnotežena zastopanost strokovnjakov v okviru dejavnosti skupnega podjetja, vključno z uravnoteženo zastopanostjo spolov. Člani znanstvenega svetovalnega organa skupaj razpolagajo s kompetencami ter strokovnim znanjem in izkušnjami na tehničnem področju, potrebnimi, da lahko skupnemu podjetju dajo priporočila na znanstveni podlagi ob upoštevanju socialno-ekonomskega vpliva takih priporočil in ciljev skupnega podjetja.

3.Člani znanstvenega svetovalnega organa in povabljeni opazovalci spoštujejo obveznost varovanja poslovne skrivnosti, ki v skladu s Pogodbama in njunimi izvedbenimi pravili velja za vse člane institucij in njihovo osebje, ter varnostne predpise Komisije v zvezi z varovanjem občutljivih netajnih podatkov in tajnih podatkov Unije iz sklepov Komisije (EU, Euratom) 2015/443 39 in 2015/444 40 .

4.Upravni odbor določi posebna merila in izbirni postopek za sestavo znanstvenega svetovalnega organa skupnega podjetja ter imenuje njegove člane. Pri tem po potrebi upošteva potencialne kandidate, ki jih predlaga skupina predstavnikov držav.

5.Znanstveni svetovalni organ predsednika izvoli med svojimi člani.

6.Znanstveni svetovalni organ se sestane najmanj dvakrat letno, seje pa sklicuje njegov predsednik. Predsednik lahko povabi druge osebe, da se sej udeležijo kot opazovalci. Znanstveni svetovalni organ sprejme svoj poslovnik.

7.Znanstveni svetovalni organ opravlja naslednje naloge:

(a)svetuje glede znanstvenih prednostnih nalog, ki se obravnavajo v programih dela, v skladu s strateškim načrtom za raziskave in inovacije ter strateškim načrtovanjem v okviru programa Obzorje Evropa;

(b)svetuje glede znanstvenih dosežkov, ki se opišejo v letnem poročilu o dejavnostih;

(c)glede na napredek pri strateškem načrtu za raziskave in inovacije ter posameznih ukrepih upravnemu odboru po potrebi predlaga popravne ukrepe ali preusmeritve;

(d)zagotavlja neodvisno svetovanje in znanstvene analize glede posameznih vprašanj, kot zahteva upravni odbor, zlasti v zvezi z razvojem dogodkov v sosednjih sektorjih;

(e)če je to določeno v delu 2, oceni rezultate tehnoloških in inovacijskih dejavnosti, ki jih financira skupno podjetje, ter o tem poroča upravnemu odboru;

(f)če je to določeno v delu 2, sodeluje v odborih za povezovanje sektorjev, posebej ustanovljenih med evropskimi partnerstvi v okviru programa Obzorje Evropa, da se omogočijo sinergije;

(g)opravlja vse druge naloge, kot so določene v delu 2.

8.Po vsaki seji znanstvenega svetovalnega organa njegov predsednik upravnemu odboru predloži poročilo, v katerem so navedena mnenja tega organa in njegovih članov o zadevah, o katerih so razpravljali na seji.

9.Znanstveni svetovalni odbor lahko na lastno pobudo svetuje upravnemu odboru, naj se z njim posvetuje glede posameznih zadev, ki niso zajete med nalogami iz odstavka 7.

Člen 20

Skupina predstavnikov držav

1.Razen kadar države članice in pridružene države v skupnem podjetju sodelujejo kot člani ali subjekti v sestavi članov, skupna podjetja ustanovijo skupino predstavnikov držav, kot je določeno v delu 2, ob upoštevanju določb tega člena.

2.Skupino predstavnikov držav sestavljajo po en predstavnik in en namestnik iz vsake države članice in vsake pridružene države. Skupina predstavnikov držav izvoli predsednika med svojimi člani.

3.Skupina predstavnikov držav se sestane najmanj dvakrat na leto. Seje sklicuje njen predsednik. Kot opazovalca se jih udeležita predsednik upravnega odbora in izvršni direktor ali njuna predstavnika.

4.Seje skupine predstavnikov držav lahko urejajo vse ustrezne posebne določbe iz dela 2.

5.Predsednik skupine predstavnikov držav lahko povabi druge osebe, da se udeležijo sej kot opazovalci, zlasti predstavnike ustreznih zveznih ali regionalnih organov znotraj Unije, predstavnike združenj MSP in predstavnike drugih organov skupnega podjetja.

6.Dnevni red sej skupine predstavnikov držav se razpošlje dovolj vnaprej, da se zagotovi ustrezna zastopanost vsake države članice in pridružene države. Dnevni red se pošlje tudi upravnemu odboru v vednost.

7.Opravi se posvetovanje s skupino predstavnikov držav, ki zlasti proučuje informacije in zagotavlja mnenja o naslednjih zadevah:

(a)o napredku pri programu skupnega podjetja in doseganju njegovih ciljev kot dela programa Obzorje Evropa, vključno z informacijami o razpisih za zbiranje predlogov in postopku ocenjevanja predlogov;

(b)o posodobitvi strateške usmeritve v skladu s strateškim načrtovanjem v okviru programa Obzorje Evropa ter drugimi instrumenti Unije in držav članic za financiranje;

(c)o povezavah s programom Obzorje Evropa ter drugimi pobudami Unije, nacionalnimi in, kjer je ustrezno, regionalnimi pobudami, vključno s skladi kohezijske politike, v skladu s strategijami za pametno specializacijo;

(d)o programih dela;

(e)o sodelovanju MSP.

8.Kadar je ustrezno, skupina predstavnikov držav tudi redno poroča upravnemu odboru in deluje kot vmesnik skupnega podjetja v zvezi z naslednjimi zadevami:

(a)stanjem ustreznih nacionalnih ali regionalnih raziskovalnih in inovacijskih programov ter opredelitvijo morebitnih področij sodelovanja, vključno s konkretnimi ukrepi, sprejetimi ali predvidenimi za uvajanje zadevnih tehnologij in inovativnih rešitev;

(b)posebnimi ukrepi, sprejetimi na nacionalni ali regionalni ravni v zvezi z razširjanjem izsledkov, specializiranimi tehničnimi delavnicami in sporočanjem;

(c)posebnimi ukrepi na nacionalni ali regionalni ravni v zvezi z dejavnostmi uvajanja na področju vsake posamezne pobude;

(d)nacionalnimi ali regionalnimi politikami in pobudami za zagotovitev dopolnjevanja glede strateškega načrta za raziskave in inovacije ter letnih programov dela skupnega podjetja.

9.Ob koncu vsakega koledarskega leta skupina predstavnikov držav predloži poročilo, v katerem so opisane nacionalne ali regionalne politike, povezane s skupnim podjetjem, in opredeljeni posebni načini sodelovanja pri ukrepih, ki jih financira skupno podjetje.

10.Skupina predstavnikov držav lahko za upravni odbor na svojo pobudo pripravlja priporočila ali predloge o tehničnih, vodstvenih in finančnih zadevah ter programih dela in drugih dokumentih, zlasti če te zadeve vplivajo na nacionalne ali regionalne interese.

Upravni odbor brez neutemeljenega odlašanja obvesti skupino predstavnikov držav o ukrepih, ki jih sprejme na podlagi takih priporočil ali predlogov, ali poda razloge, če teh ukrepov ne sprejme.

11.Skupina predstavnikov držav redno prejema informacije, med drugim tudi o udeležbi pri izvajanju posrednih ukrepov, ki jih financira skupno podjetje, o rezultatih vsakega razpisa za zbiranje predlogov in projekta, sinergijah z drugimi ustreznimi programi Unije in izvrševanju proračuna skupnega podjetja.

12.Skupina predstavnikov držav sprejme svoj poslovnik.

13.Eno ali več skupnih podjetij lahko ustanovi skupno skupino predstavnikov držav v skladu z zadevnimi določbami dela 2.

Člen 21

Skupina deležnikov

1.Skupna podjetja lahko ustanovijo skupino deležnikov v skladu z zadevnimi določbami dela 2 in ob upoštevanju določb tega člena.

2.Skupina deležnikov je odprta za vse javne in zasebne deležnike, vključno z organiziranimi skupinami, dejavnimi na področju skupnega podjetja, ter za mednarodne interesne skupine iz držav članic, pridruženih držav in tretjih držav.

3.Skupina deležnikov se redno obvešča o dejavnostih skupnega podjetja in je vabljena k dajanju pripomb k načrtovanim pobudam skupnega podjetja.

4.Seje skupine deležnikov sklicuje izvršni direktor.

5.Izvršni direktor lahko upravnemu odboru svetuje, naj se posvetuje s skupino deležnikov glede posebnih vprašanj. V primeru takega posvetovanja se upravnemu odboru po zadevni razpravi v skupini deležnikov predloži poročilo.

POGLAVJE 4

Finančne in operativne določbe

ODDELEK 1

Splošne določbe

Člen 22

Pravila, ki se uporabljajo za dejavnosti, ki jih financirajo skupna podjetja

1.Za ukrepe, ki jih skupna podjetja financirajo v okviru programa Obzorje Evropa, se uporablja uredba o programu Obzorje Evropa. V skladu z navedeno uredbo se vsako skupno podjetje šteje za organ financiranja in zagotavlja finančno podporo za posredne ukrepe v skladu s [členom 5] navedene uredbe.

2.Za ukrepe, ki jih skupna podjetja financirajo v okviru programa Obzorje Evropa, lahko veljajo tudi posebne določbe iz dela 2.

3.Z odstopanjem od [člena 36(4)(a)] uredbe o programu Obzorje Evropa se pravica do ugovora uporablja tudi za udeležence, ki ustvarjajo rezultate, ki niso prejeli finančnih sredstev skupnega podjetja.

Člen 23

Operativno in finančno načrtovanje

1.Izvršni direktor predloži upravnemu odboru osnutek programa dela v sprejetje.

2.Program dela se sprejme do konca leta pred letom njegovega izvajanja. Program dela se objavi na spletnem mestu skupnega podjetja in se – v podporo usklajevanju s splošno strategijo programa Obzorje Evropa – pošlje v vednost programskemu odboru zadevnih grozdov.

3.Izvršni direktor pripravi osnutek letnega proračuna za naslednje leto in ga predloži v sprejetje upravnemu odboru.

4.Letni proračun za posamezno leto sprejme upravni odbor do konca leta pred letom njegovega izvajanja.

5.Letni proračun se prilagodi zaradi upoštevanja zneska finančnega prispevka Unije, kot je določen v proračunu Unije.

Člen 24

Operativno in računovodsko poročanje

1.Izvršni direktor upravnemu odboru predloži konsolidirano letno poročilo o dejavnostih o izvajanju svojih dolžnosti v skladu s finančnimi pravili skupnega podjetja.

2.Konsolidirano letno poročilo o dejavnostih med drugim vsebuje informacije o naslednjih zadevah:

(a)o izvedenih ukrepih na področju raziskav in inovacij in drugih ukrepih ter ustreznih odhodkih;

(b)o predloženih predlogih, vključno z razčlenitvijo glede na vrsto udeleženca, vključno z MSP, in glede na državo;

(c)o posrednih ukrepih, izbranih za financiranje, vključno z razčlenitvijo po vrsti udeležencev, tudi MSP, in po državah ter navedbo prispevka zadevnega skupnega podjetja za posamezne udeležence in ukrepe;

(d)o dodatnih dejavnostih članov razen Unije;

(e)o sodelovanju z drugimi evropskimi partnerstvi, vključno s skupnimi razpisi, ter sinergijah med ukrepi skupnega podjetja ter nacionalnimi ali regionalnimi pobudami in politikami.

3.Računovodja skupnega podjetja v skladu s finančnimi pravili skupnega podjetja pošlje začasni zaključni račun računovodji Komisije in Računskemu sodišču.

4.Izvršni direktor v skladu s finančnimi pravili skupnega podjetja pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

5.Postopek razrešnice se izvede v skladu s finančnimi pravili skupnega podjetja.

ODDELEK 2

Finančne določbe

Člen 25

Finančna pravila

1.Skupno podjetje sprejme svoja finančna pravila v skladu s členom 71 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

2.Finančna pravila se objavijo na spletnem mestu zadevnega skupnega podjetja.

Člen 26

Viri financiranja

1.Vsako skupno podjetje skupaj financirajo Unija, člani razen Unije in prispevajoči partnerji s finančnimi prispevki in prispevki v naravi za operativne dejavnosti.

2.Člani razen Unije se dogovorijo, kako si bodo delili svoj skupni prispevek v skladu s finančnimi pravili skupnega podjetja.

3.Operativni stroški skupnega podjetja se krijejo s:

(a)finančnim prispevkom Unije;

(b)finančnimi prispevki zasebnih članov, njihovih subjektov v sestavi ali pridruženih subjektov, prispevajočih partnerjev ali mednarodne organizacije, ki je članica skupnega podjetja;

(c)finančnimi prispevki sodelujočih držav;

(d)prispevki v naravi, opredeljenimi v členu 2(8).

4.Viri skupnega podjetja, vključeni v njegov proračun, so sestavljeni iz naslednjih prispevkov:

(a)finančnih prispevkov članov k skupnemu podjetju za upravne stroške, ki so na letni ravni enakovredno razdeljeni med Unijo in člane razen Unije, razen če ni določeno drugače zaradi posebne narave članstva skupnega podjetja;

(b)finančnih prispevkov članov ali prispevajočih partnerjev k skupnemu podjetju za operativne stroške;

(c)vseh prihodkov, ki jih ustvari skupno podjetje;

(d)drugih finančnih prispevkov, sredstev in prihodkov.

Vse obresti iz naslova prispevkov iz odstavka 4 se štejejo za njegove prihodke.

5.Vsak neporabljeni del prispevka za upravne stroške se lahko da na voljo za kritje operativnih stroškov zadevnega skupnega podjetja.

6.Če člani skupnega podjetja razen Unije ne izpolnijo obveznosti v zvezi s svojim prispevkom, jih izvršni direktor o tem pisno obvesti in določi razumen rok, v katerem morajo izpolniti obveznosti. Če zadevni član razen Unije ob izteku tega roka še vedno ni izpolnil obveznosti, izvršni direktor obvesti Komisijo zaradi morebitnih ukrepov in zadevnega člana, da mu je odvzeta glasovalna pravica v upravnem odboru v skladu s členom 11(9).

7.Viri in dejavnosti skupnega podjetja se uporabijo za uresničevanje njegovih ciljev in nalog iz členov 4, 5, 44, 45, 55, 56, 71, 72, 83, 84, 97, 98, 113, 114, 124, 125, 142, 143, 159 in 160.

8.Skupno podjetje je lastnik vseh sredstev, ki jih ustvari ali ki so prenesena nanj za uresničevanje njegovih ciljev in nalog iz členov 4, 5, 44, 45, 55, 56, 71, 72, 83, 84, 97, 98, 113, 114, 124, 125, 142, 143, 159 in 160.

9.Razen v primeru prenehanja delovanja skupnega podjetja, se morebitni prihodki, ki presegajo odhodke, ne izplačajo članom skupnega podjetja, razen če upravni odbor odloči drugače.

Člen 27

Finančne obveznosti

1.Finančne obveznosti skupnega podjetja niso višje od zneska finančnih sredstev, ki je na voljo ali ki ga v njegov proračun vplačajo njegovi člani in prispevajoči partnerji.

2.Proračunske obveznosti skupnih podjetij iz člena 3(1)(b), (d) in (h) se lahko razdelijo na letne obroke. Do 31. decembra 2024 skupni znesek teh proračunskih obveznosti v obrokih ne preseže 50 % najvišjega prispevka Unije iz člena 10. Od januarja 2025 vsaj 20 % skupnega proračuna za preostala leta ni kritih z letnimi obroki.

Člen 28

Zaščita finančnih interesov članov

1.Skupno podjetje osebju Komisije in drugim osebam, ki jih pooblasti zadevno skupno podjetje ali Komisija, ter Računskemu sodišču odobri dostop do svojih lokacij in prostorov ter vseh informacij, vključno z informacijami v elektronski obliki, ki so potrebne za izvedbo revizij.

2.Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko v skladu z določbami in postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 41 in Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 42 opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom, sklepom ali pogodbo, ki se financira na podlagi te uredbe, prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

3.Evropsko javno tožilstvo (EJT) lahko vodi preiskave v skladu z določbami in postopki iz Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 43 za preiskovanje kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom Unije, kot je določeno v členu 4 navedene uredbe.

4.Ne glede na odstavka 1 in 3 sporazumi, sklepi in pogodbe, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, s katerimi so Komisija, zadevno skupno podjetje, Računsko sodišče, EJT in OLAF izrecno pooblaščeni za izvajanje takih revizij, pregledov na kraju samem in preiskav v skladu s svojimi pristojnostmi.

5.Vsako skupno podjetje z izvajanjem ali naročanjem ustreznega notranjega in zunanjega nadzora zagotovi, da so finančni interesi njegovih članov ustrezno zaščiteni.

6.Vsako skupno podjetje pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) 44 . Sprejme pa tudi potrebne ukrepe, s katerimi se omogočijo notranje preiskave, ki jih opravlja OLAF.

Člen 29

Naknadne revizije

Revizije odhodkov za posredne ukrepe se izvedejo v skladu s [členom 48] uredbe o programu Obzorje Evropa kot del posrednih ukrepov programa Obzorje Evropa, zlasti v skladu z revizijsko strategijo iz [člena 48(2)] navedene uredbe.

Člen 30

Notranja revizija

1.Notranji revizor Komisije ima v skupnem podjetju enaka pooblastila, kot jih ima v zvezi s Komisijo.

2.Upravni odbor lahko vzpostavi službo za notranjo revizijo v skladu s finančnimi pravili zadevnega skupnega podjetja.

ODDELEK 3

Operativne določbe

Člen 31

Zaupnost

Brez poseganja v člena 32 in 34 vsako skupno podjetje zagotovi varstvo zaupnih informacij, katerih razkritje zunaj institucij Unije ter drugih organov, uradov in agencij Unije bi lahko ogrozilo interese njegovih članov ali udeležencev dejavnosti zadevnega skupnega podjetja. Take zaupne informacije vključujejo med drugim osebne, poslovne, občutljive netajne in tajne informacije.

Člen 32

Preglednost

Za dokumente, ki jih hrani skupno podjetje, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 45 .

Člen 33

Obdelava osebnih podatkov

Kadar izvajanje te uredbe zahteva obdelavo osebnih podatkov, bo ta obdelava izvedena v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 46 .

Člen 34

Dostop do rezultatov in informacij o predlogih

1.Skupno podjetje institucijam Unije in organom, uradom ali agencijam Unije omogoči dostop do vseh informacij v zvezi s posrednimi ukrepi, ki jih financira. Take informacije vključujejo rezultate upravičencev, ki sodelujejo v posrednih ukrepih skupnega podjetja, ali katere koli druge informacije, ki se zdijo potrebne za razvoj, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje politik ali programov Unije. Take pravice dostopa so omejene na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo ter morajo biti v skladu z veljavnimi pravili o zaupnosti.

2.Skupno podjetje Evropski komisiji zagotovi informacije, vključene v predložene predloge, za namene razvijanja, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja politik ali programov Unije.

POGLAVJE 5

Osebje in odgovornost

ODDELEK 1

Osebje, privilegiji in imunitete

Člen 35

Osebje

1.Za osebje skupnega podjetja se uporabljajo Kadrovski predpisi za uradnike in PZDU, določeni z Uredbo Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68, ter pravila, ki so jih institucije Unije skupaj sprejele za uporabo Kadrovskih predpisov in PZDU.

2.Kadrovski viri se v skladu z letnim proračunom skupnega podjetja določijo s kadrovskim načrtom skupnega podjetja, v katerem sta navedeni število začasnih delovnih mest po funkcionalnih skupinah in razredih ter število pogodbenih uslužbencev v ekvivalentu polnega delovnega časa.

3.Osebje skupnega podjetja vključuje začasne in pogodbene uslužbence.

4.Vse stroške v zvezi z osebjem nosi skupno podjetje.

Člen 36

Napoteni nacionalni strokovnjaki in pripravniki

1.Skupno podjetje lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake in pripravnike, ki niso neposredno zaposleni v tem skupnem podjetju. Število napotenih nacionalnih strokovnjakov, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa, se prišteje k podatkom o kadrovskih virih iz člena 35(2) v skladu z letnim proračunom zadevnega skupnega podjetja.

2.Upravni odbor zadevnega skupnega podjetja sprejme sklep, s katerim določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v zadevno skupno podjetje in uporabi pripravnikov.

Člen 37

Privilegiji in imunitete

Za skupno podjetje in njegovo osebje se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.

ODDELEK 2

Odgovornost

Člen 38

Odgovornost skupnega podjetja

1.Pogodbeno odgovornost skupnega podjetja urejajo ustrezne pogodbene določbe in pravo, ki se uporablja za zadevni sporazum, sklep ali pogodbo.

2.V primeru nepogodbene odgovornosti skupno podjetje v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, povrne vso škodo, ki so jo njegovi uslužbenci povzročili pri opravljanju svojih dolžnosti.

3.Vsako izplačilo skupnega podjetja v zvezi z odgovornostjo iz odstavkov 1 in 2 ter s tem povezani stroški in izdatki se štejejo kot izdatki skupnega podjetja in se krijejo iz sredstev skupnega podjetja.

4.Skupna podjetja so izključno odgovorna za izpolnjevanje svojih obveznosti.

Člen 39

Odgovornost članov in zavarovanje

1.Finančna odgovornost članov skupnega podjetja za njegove dolgove je omejena na njihove vplačane finančne prispevke k skupnemu podjetju.

2.Skupna podjetja sklenejo in vzdržujejo ustrezno zavarovanje.

Člen 40

Navzkrižje interesov

1.Skupno podjetje, njegovi organi in osebje se pri opravljanju svojih dejavnosti izogibajo navzkrižju interesov.

2.Upravni odbor sprejme pravila za preprečevanje, izogibanje in obvladovanje navzkrižij interesov za osebje skupnega podjetja, člane in druge osebe, ki so dejavne v upravnem odboru in v drugih organih ali skupinah skupnega podjetja, v skladu s finančnimi pravili skupnega podjetja in Kadrovskimi predpisi za osebje.

POGLAVJE 6

Reševanje sporov

Člen 41

Pristojnost Sodišča in pravo, ki se uporablja

1.Sodišče Evropske unije je pristojno:

(a)na podlagi arbitražnih klavzul iz sporazumov ali pogodb, ki jih sklene skupno podjetje, ali njegovih sklepov;

(b)za spore v zvezi s povrnitvijo škode, ki jo povzroči osebje skupnega podjetja pri opravljanju svojih nalog;

(c)za vse spore med skupnim podjetjem in njegovimi uslužbenci v okvirih in pod pogoji iz Kadrovskih predpisov in PZDU.

2.Za vse zadeve, ki jih ta uredba ali drugi pravni akti Unije ne zajemajo, se uporablja pravo države članice, v kateri je sedež skupnega podjetja.

Člen 42

Pritožbe pri evropskem varuhu človekovih pravic

Odločitve skupnega podjetja pri izvajanju te uredbe so lahko predmet pritožbe pri Evropskem varuhu človekovih pravic v skladu s členom 238 Pogodbe.

POGLAVJE 7

Prenehanje delovanja

Člen 43

Prenehanje delovanja

1.Skupna podjetja prenehajo delovati ob koncu obdobja iz člena 3.

2.Poleg odstavka 1 se postopek prenehanja delovanja skupnega podjetja samodejno začne, če Unija ali vsi člani razen Unije izstopijo iz skupnega podjetja.

3.Upravni odbor za vodenje postopkov v zvezi s prenehanjem delovanja skupnega podjetja imenuje enega ali več upraviteljev, ki ravnajo v skladu z odločitvami upravnega odbora.

4.Med postopkom prenehanja delovanja skupnega podjetja se njegova sredstva uporabijo za kritje njegovih obveznosti in odhodkov, povezanih s prenehanjem njegovega delovanja. Vsi presežki se porazdelijo med člane skupnega podjetja, ki so bili ob prenehanju delovanja udeleženi v skupnem podjetju, sorazmerno s svojim finančnim prispevkom k skupnemu podjetju. Vsi takšni presežki, ki se dodelijo Uniji, se vrnejo v splošni proračun Unije.

5.Vzpostavi se ad hoc postopek za zagotovitev ustreznega upravljanja vsakega sporazuma, ki ga je sklenilo skupno podjetje, ki je v postopku prenehanje delovanja, ali sklepa, ki ga je sprejelo, ter vsake pogodbe o javnem naročilu za obdobje, daljše od obdobja delovanja skupnega podjetja.

DEL 2

POSEBNE DOLOČBE O POSAMEZNIH SKUPNIH PODJETJIH

NASLOV I

SKUPNO PODJETJE ZA KROŽNO EVROPO NA BIOLOŠKI OSNOVI

Člen 44

Dodatni cilji Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi

1.Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi ima poleg ciljev iz členov 4 in 5 še naslednje splošne cilje:

(a)pospešiti inovacijski proces in razvoj inovativnih rešitev na biološki osnovi;

(b)pospešiti uvajanje obstoječih zrelih in inovativnih rešitev na biološki osnovi na trg;

(c)zagotoviti visoko raven okoljske uspešnosti industrijskih sistemov na biološki osnovi.

2.Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi ima tudi naslednje posebne cilje:

(a)povečati intenzivnost meddisciplinarnih raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, da se izkoristi napredek v znanostih o življenju in drugih znanstvenih vedah za razvoj in predstavitev trajnostnih rešitev, ki temeljijo na rabi biomase;

(b)povečati in povezati raziskovalne in inovacijske zmogljivosti deležnikov po vsej Uniji, da se izkoristi potencial lokalnega biogospodarstva;

(c)povečati raziskovalne in inovacijske zmogljivosti za obravnavanje okoljskih izzivov in razvoj bolj trajnostnih inovacij na biološki osnovi;

(d)okrepiti povezovanje procesov raziskav in inovacij na biološki osnovi v industrijskih vrednostnih verigah Unije;

(e)zmanjšati tveganje naložb na področju raziskav in inovacij v podjetja in projekte na biološki osnovi;

(f)zagotoviti, da se pri razvoju in izvajanju raziskovalnih in inovacijskih projektov na biološki osnovi upoštevajo okoljski vidiki.

Člen 45

Dodatne naloge Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi

Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi poleg nalog iz člena 5 opravlja še naslednje naloge:

(a)zagotavlja, da se cilji Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi dosežejo z načrtovanjem raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti javnih in zasebnih partnerjev;

(b)mobilizira javna in zasebna finančna sredstva za raziskovalne in inovacijske dejavnosti Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi;

(c)podpira večdisciplinarne raziskovalne in inovacijske projekte z velikim vplivom, ki krepijo industrijske inovacije v industriji na biološki osnovi, da bi uresničeval cilje Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi;

(d)krepi raziskovalne in inovacijske dejavnosti Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi vzdolž celotne inovacijske verige, od nizkih do visokih ravni tehnološke pripravljenosti;

(e)mobilizira in povezuje akterje na področju raziskav in inovacij s podeželskih, obalnih in mestnih območij ter regij z neizkoriščenim potencialom za razvoj industrije na biološki osnovi, da bi sodelovali pri dejavnostih projektov;

(f)zagotavlja, da so raziskovalne in inovacijske dejavnosti v okviru Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi osredotočene na vprašanja v javnem interesu, zlasti na okoljsko in podnebno uspešnost industrije na biološki osnovi, tako glede razumevanja zadevnih težav kot razvoja rešitev zanje;

(g)spodbuja komunikacijo in sodelovanje med akterji na področju raziskav in inovacij in industrijskimi deležniki v okviru Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi, da bi se povečala ozaveščenost o hitro razvijajočem se znanju in tehnologiji, olajšalo medsektorsko sodelovanje ter omogočilo uvajanje inovativnih rešitev na biološki osnovi na trg;

(h)mobilizira nacionalne in regionalne organe, ki lahko ustvarijo ugodnejše razmere za uvajanje inovacij na biološki osnovi na trg;

(i)določa znanstveno zanesljiva trajnostna merila in referenčna merila uspešnosti, jih uporablja in spremlja v vseh raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi ter jih promovira tudi izven pobude v industriji na biološki osnovi;

(j)predstavlja in promovira inovativne rešitve na biološki osnovi pri oblikovalcih politike, industrij, nevladnih organizacijah in potrošnikih na splošno.

Člen 46

Člani

Člani Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi so:

(a)Unija, ki jo zastopa Komisija;

(b)Bio-based Industries Consortium (konzorcij industrijskih panog na biološki osnovi), neprofitna organizacija, ustanovljena v skladu z belgijskim pravom, s sedežem v Bruslju v Belgiji, ko z uradnim obvestilom, predloženim kot pismo o zavezi, sporoči svojo odločitev o brezpogojnem pristopu k Skupnemu podjetju za krožno Evropo na biološki osnovi;

(c)pridruženi člani, izbrani v skladu s členom 7 na podlagi sklepa upravnega odbora.

Člen 47

Finančni prispevek Unije

Finančni prispevek Unije iz programa Obzorje Evropa za Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi, vključno z odobritvami Efte, za kritje upravnih in operativnih stroškov znaša do 1 000 000 000 EUR, pri čemer znesek za kritje upravnih stroškov znaša do 23 500 000 EUR. Prispevek Unije se lahko poveča s prispevki tretjih držav, če so na voljo.

Člen 48

Prispevki članov razen Unije

1.Člani Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi, razen Unije, skupaj prispevajo ali poskrbijo, da njihovi subjekti v sestavi ali povezani subjekti skupaj prispevajo najmanj 1 000 000 000 EUR, vključno do 23 500 000 EUR za upravne stroške, v obdobju, določenem v členu 3.

2.Prispevek iz odstavka 1 je sestavljen iz prispevkov Skupnemu podjetju za krožno Evropo na biološki osnovi v skladu s členom 11(1).

Člen 49

Obseg dodatnih dejavnosti

1.Ne glede na pooblastilo upravnega odbora za odločanje o načrtu dodatnih dejavnosti v skladu s členom 16(2)(l) ter na področju uporabe člena 2(9) in (10), konzorcij Bio-based Industries Consortium ali njegovi subjekti v sestavi ali pridruženi subjekti vsako leto vložijo predlog za dodatne dejavnosti. Dodatne dejavnosti so take, ki so neposredno povezane s projekti in dejavnostmi Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi, med drugim zlasti:

(a)naložbe v nove zmogljivosti, ki predstavljajo novo vrednostno verigo, vključno z naložbami v trajno opremo, orodja in spremljajočo infrastrukturo, zlasti v zvezi z regionalnim uvajanjem v uporabo in preverjanjem trajnosti;

(b)naložbe v nov inovativen in trajnosten proizvodni obrat ali vodilni objekt;

(c)naložbe v novo raziskovalno in inovacijsko ter upravičeno infrastrukturo, vključno z objekti, orodji, trajno opremo ali pilotnimi obrati (raziskovalnimi središči);

(d)dejavnosti standardizacije;

(e)komunikacijske dejavnosti ter dejavnosti razširjanja in ozaveščanja.

2.Naložbe, neposredno povezane s projekti, so zlasti:

(a)neupravičene naložbe, potrebne za izvajanje projekta Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi, v času trajanja projekta;

(b)naložba, sočasna s projektom Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi, ki dopolnjuje rezultate projekta in ga dviga na višjo raven tehnološke pripravljenosti;

(c)naložbe, potrebne za uporabo rezultatov projekta Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi, po koncu projekta do prenehanja delovanja tega podjetja. V utemeljenih primerih se lahko upošteva naložba, povezana z uporabo rezultatov projektov predhodnega partnerstva (Skupno podjetje za industrijske panoge na biološki osnovi (Skupno podjetje BBI)).

Člen 50

Organi Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi

Organi Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi so:

(a)upravni odbor;

(b)izvršni direktor;

(c)znanstveni odbor;

(d)skupina predstavnikov držav;

(e)skupine za uvajanje v uporabo.

Člen 51

Sestava upravnega odbora

Upravni odbor sestavljajo:

(a)pet predstavnikov Komisije v imenu Unije in

(b)pet predstavnikov članov razen Unije, od katerih bi moral vsaj eden zastopati MSP.

Člen 52

Delovanje upravnega odbora

1.Člani razen Unije imajo skupaj 50 % glasovalnih pravic.

2.Upravni odbor izvoli svojega predsednika za dve leti.

3.Upravni odbor se redno sestane štirikrat letno.

4.Poleg sestajanja iz odstavka 2 ima upravni odbor najmanj enkrat letno strateški sestanek, katerega glavni namen je ugotoviti izzive in priložnosti za trajnostno industrijo na biološki osnovi ter Skupnemu podjetju za krožno Evropo na biološki osnovi zagotoviti dodatne strateške usmeritve.

5.Na strateški sestanek so povabljeni dodatni glavni izvršni direktorji ali vodstveni delavci s pooblastili za odločanje vodilnih evropskih podjetij na biološki osnovi ter Komisija. Kot opazovalci so lahko povabljeni predsedniki skupine predstavnikov držav, znanstvenega odbora in skupin za uvajanje v uporabo.

Člen 53

Znanstveni odbor

1.Znanstveni odbor je znanstveni svetovalni organ Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi iz člena 19(1).

2.Znanstveni odbor ima lahko največ 15 stalnih članov.

3.Predsednik znanstvenega odbora je izvoljen za dve leti.

4.Znanstveni odbor ustanovi delovno skupino, sestavljeno iz članov, ki imajo ustrezne kompetence, da lahko prispevajo k zagotavljanju zadostne osredotočenosti na vse vidike trajnosti programa dela. Kadar koli je mogoče, svetovanje znanstvenega odbora glede programa dela vključuje vidike, povezane s krožnostjo, okoljsko trajnostjo, ohranjanjem in povečevanjem biotske raznovrstnosti, ter širše vidike trajnosti sistemov na biološki osnovi in povezanih vrednostnih verig.

5.Znanstveni odbor lahko svetuje na zahtevo upravnega odbora in drugih organov Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi ali na svojo pobudo.

Člen 54

Skupine za uvajanje v uporabo

1.Eno ali več skupin za uvajanje v uporabo se ustanovi v skladu s členom 21. Vloga skupin za uvajanje v uporabo je svetovanje upravnemu odboru glede vprašanj, ki so ključna za uvajanje inovacij na biološki osnovi na trg in za spodbujanje uporabe trajnostnih rešitev na biološki osnovi.

2.Skupina za uvajanje v uporabo je sestavljena tako, da se zagotovita ustrezna tematski poudarek in reprezentativnost deležnikov na področju inovacij na biološki osnovi. Vsak deležnik, razen članov konzorcija Bio-Based Industry Consortium, njihovih subjektov v sestavi ali pridruženih subjektov, lahko izrazi interes, da postane član skupine za uvajanje v uporabo. Upravni odbor določi predvideno velikost in sestavo skupin za uvajanje v uporabo, trajanje mandatov in možnost za podaljšanje članstva ter izbere njihove člane. Seznam članov je javno dostopen.

3.Skupine za uvajanje v uporabo se sestanejo najmanj enkrat letno na fizični ali virtualni seji. Skupine za uvajanje v uporabo na prvem sestanku sprejmejo svoj poslovnik. Ta poslovnik odobri upravni odbor. Izredne seje skupin za uvajanje v uporabo se skličejo na zahtevo upravnega odbora. Upravni odbor lahko zahteva udeležbo dodatnih oseb na izredni seji. Seznam prisotnih na takih izrednih sejah je javno dostopen.

4.Skupine za uvajanje v uporabo izvolijo predsednika in podpredsednika za posamezne teme za dveletno obdobje. Predsednik usklajuje dejavnosti in zastopa skupino za uvajanje v uporabo. Predsednik je lahko povabljen na seje upravnega odbora kot opazovalec brez glasovalnih pravic ter na seje znanstvenega odbora in skupine predstavnikov držav.

5.Skupine za uvajanje v uporabo na zahtevo upravnega odbora dajejo priporočila o vprašanjih, povezanih z uvajanjem inovacij na biološki osnovi. Skupine za uvajanje v uporabo lahko dajo priporočila upravnemu odboru kadar koli tudi na svojo pobudo.

NASLOV II

SKUPNO PODJETJE ZA ČISTO LETALSTVO

Člen 55

Dodatni cilji Skupnega podjetja za čisto letalstvo

1.Skupno podjetje za čisto letalstvo ima poleg ciljev iz členov 4 in 5 še naslednje splošne cilje:

(a)prispevati k zmanjšanju ekološkega odtisa letalstva s pospeševanjem razvoja podnebno nevtralnih letalskih tehnologij, da bi se lahko začele čim prej uporabljati, kar bi bistveno prispevalo k doseganju splošnih ciljev evropskega zelenega dogovora 47 , zlasti v zvezi z zmanjšanjem neto emisij toplogrednih plinov po vsej Uniji za najmanj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 in potjo k doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050;

(b)zagotoviti, da raziskovalne in inovacijske dejavnosti, povezane z aeronavtiko, prispevajo k svetovni trajnostni konkurenčnosti letalske industrije Unije, in da podnebno nevtralne letalske tehnologije izpolnjujejo ustrezne zahteve glede varnosti v letalstvu 48 ter ostanejo varna, zanesljiva, stroškovno učinkovita in učinkovita prevozna sredstva za potnike in tovor;

(c)spodbuditi evropsko zmogljivost na področju raziskav in inovacij v letalstvu.

2.Skupno podjetje za čisto letalstvo ima tudi naslednje posebne cilje:

(a)integrirati in predstaviti prelomne letalske tehnološke inovacije, s katerimi je mogoče zmanjšati neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 30 % do leta 2030 v primerjavi z vrhunsko tehnologijo iz leta 2020, ter pri tem utreti pot do doseganja podnebno nevtralnega letalstva do leta 2050;

(b)zagotoviti, da lahko tehnološka in potencialna industrijska pripravljenost inovacij podpreta uvedbo prelomnih novih izdelkov in storitev do leta 2035, pri čemer je cilj nadomestiti 75 % operativne flote do leta 2050 ter razviti inovativen, zanesljiv, varen in stroškovno učinkovit evropski letalski sistem, ki lahko doseže cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050;

(c)razširiti in spodbuditi vključevanje podnebno nevtralnih vrednostnih verig raziskav in inovacij na področju letalstva z vključitvijo akademskega kroga, raziskovalnih organizacij, industrije in MSP, tudi z izkoriščanjem sinergij z drugimi nacionalnimi in evropskimi programi.

Člen 56

Dodatne naloge Skupnega podjetja za čisto letalstvo

Skupno podjetje za čisto letalstvo poleg nalog iz člena 5 opravlja še naslednje naloge:

(a)na ustreznih spletnih mestih objavi vse informacije, potrebne za pripravo in predložitev predlogov za Skupno podjetje za čisto letalstvo;

(b)spremlja in ocenjuje tehnološki napredek pri doseganju splošnih in posebnih ciljev iz člena 55 ter omogoči popoln dostop do podatkov in informacij za neodvisno spremljanje učinka raziskav in inovacij na področju letalstva, ki se izvaja pod neposrednim nadzorom Komisije;

(c)Komisiji na njeno zahtevo pomaga uskladiti vzpostavitev in oblikovanje predpisov in standardov, ki podpirajo tržno uvajanje čistih letalskih rešitev, zlasti z izvajanjem študij, simulacij in zagotavljanjem tehničnih nasvetov, pri čemer upošteva potrebo po odpravi ovir za vstop na trg.

Člen 57

Člani

1.Člani Skupnega podjetja za čisto letalstvo so:

(a)Unija, ki jo zastopa Komisija;

(b)ustanovni člani, navedeni v Prilogi I, ko z uradnim obvestilom, predloženim kot pismo o zavezi, sporočijo svojo odločitev o brezpogojnem pristopu k Skupnemu podjetju za čisto letalstvo;

(c)pridruženi člani, izbrani v skladu s členom 7 na podlagi sklepa upravnega odbora.

2.Z odstopanjem od določb člena 7(1) in (2) lahko upravni odbor v prvih šestih mesecih po ustanovitvi Skupnega podjetja za čisto letalstvo izbere pridružene člane tudi s seznama, sestavljenega po javnem razpisu za prijavo interesa, ki ga je Komisija objavila pred ustanovitvijo podjetja 49 .

Člen 58

Finančni prispevek Unije

Finančni prispevek Unije iz programa Obzorje Evropa za Skupno podjetje za čisto letalstvo, vključno z odobritvami Efte, za kritje upravnih in operativnih stroškov znaša do 1 700 000 000 EUR, pri čemer znesek za kritje upravnih stroškov znaša do 39 223 000 EUR. Prispevek Unije se lahko poveča s prispevki tretjih držav, če so na voljo.

Člen 59

Prispevki članov razen Unije

1.Člani Skupnega podjetja za čisto letalstvo, razen Unije, skupaj prispevajo ali poskrbijo, da njihovi subjekti v sestavi ali povezani subjekti skupaj prispevajo najmanj 3 039 223 000 EUR, vključno do 39 223 000 EUR za upravne stroške, v obdobju, določenem v členu 3.

2.Prispevek iz odstavka 1 tega člena je sestavljen iz prispevkov Skupnemu podjetju za čisto letalstvo iz člena 11(1).

Člen 60

Obseg dodatnih dejavnosti

1.Za namene člena 11(1)(b) lahko dodatne dejavnosti vključujejo:

(a)dejavnosti, ki so zajete v posrednih ukrepih Skupnega podjetja za čisto letalstvo, vendar niso financirane v okviru takih posrednih ukrepov;

(b)dejavnosti, neposredno povezane s programom dela Skupnega podjetja za čisto letalstvo;

(c)raziskovalne in inovacijske dejavnosti projektov, ki so jasno povezani s strateškim načrtom za raziskave in inovacije ter se financirajo v okviru nacionalnih ali regionalnih programov znotraj Unije;

(d)zasebni raziskovalni in inovacijski projekti, ki dopolnjujejo projekte strateškega načrta za raziskave in inovacije;

(e)dejavnosti, ki povzročijo uvedbo ali uporabo rezultatov projektov iz preteklih pobud, Skupnega podjetja za čisto letalstvo ali obojega, ki niso prejeli nobenega financiranja Unije;

(f)evropske dejavnosti standardizacije in certificiranja, povezane z rešitvami za čisto letalstvo iz projektov Skupnega podjetja za čisto letalstvo ali njegovih preteklih pobud.

2.Dodatne dejavnosti imajo jasno opredeljene rezultate.

Člen 61

Organi Skupnega podjetja za čisto letalstvo

Organi Skupnega podjetja za čisto letalstvo so:

(a)upravni odbor;

(b)izvršni direktor;

(c)tehnični odbor;

(d)evropski posvetovalni organ za čisto letalstvo;

(e)skupina predstavnikov držav.

Člen 62

Sestava upravnega odbora

Upravni odbor sestavljajo:

(a)dva predstavnika Komisije v imenu Unije;

(b)devet predstavnikov članov, razen Unije, ki jih izberejo ustanovni in pridruženi člani med svojimi člani ter zagotavljajo uravnoteženo zastopanost letalske vrednostne verige, kot so integratorji letalskih sistemov, proizvajalci motorjev in proizvajalci opreme. Upravni odbor v svojem poslovniku določi sistem kroženja za dodelitev sedežev članom razen Unije. Izbrani predstavniki vključujejo vsaj enega predstavnika evropskih MSP, enega predstavnika raziskovalnih organizacij in enega predstavnika akademskih institucij.

Člen 63

Delovanje upravnega odbora

1.Vsak predstavnik članov razen Unije ima enako število glasov.

2.Upravnemu odboru v imenu Unije predseduje Komisija, sopredseduje pa mu predstavnik članov razen Unije.

3.Predsedniki evropskega posvetovalnega organa za čisto letalstvo, tehničnega odbora in skupine predstavnikov držav ter en predstavnik Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) se udeležujejo sestankov upravnega odbora kot stalni opazovalci. Imajo pravico sodelovati v razpravah, vendar nimajo glasovalne pravice.

4.Upravni odbor zagotovi neposredno povezavo in usklajenost med dejavnostmi skupine predstavnikov držav ali drugih posvetovalnih organov. V ta namen lahko pooblasti enega od članov, naj spremlja dejavnosti navedenih organov.

Člen 64

Dodatne naloge upravnega odbora

1.Upravni odbor Skupnega podjetja za čisto letalstvo poleg nalog iz člena 16 opravlja še naslednje naloge:

(a)nadzira, ali so strategije za dodatne dejavnosti članov razen Unije ustrezne za področje čistega letalstva;

(b)spodbuja tržno uvajanje tehnologij in rešitev, da bi prispeval k doseganju ciljev zelenega dogovora, in zagotavlja doseganje posebnih ciljev Skupnega podjetja iz člena 55;

(c)razvija sinergije med raziskovalnimi in predstavitvenimi dejavnostmi na nacionalni ravni, ravni Unije ali obeh ravneh, ki so povezane s strateškim načrtom za raziskave in inovacije ter programom dela Skupnega podjetja za čisto letalstvo;

(d)nadzira spremljanje in ocenjevanje napredka programa v primerjavi s kazalniki učinka in posebnimi cilji Skupnega podjetja za čisto letalstvo iz člena 55(2);

(e)zagotovi nadaljnje usmerjanje in upravljanje prehoda tehničnih prednostnih nalog ter raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti programa Čisto nebo 2 do njihovega zaključka v skladu s cilji Skupnega podjetja za čisto letalstvo in po potrebi zagotovi prenos rezultatov v program Čisto letalstvo.

2.Upravni odbor odloča v zvezi z izvajanjem programa in uresničevanjem ciljev Skupnega podjetja za čisto letalstvo, kar vključuje:

(a)strateški načrt za raziskave in inovacije ter njegove morebitne spremembe in program dela, vključno z javnimi razpisi za zbiranje predlogov;

(b)strateško večletno načrtovanje razpisov za čisto letalstvo ter njihovo usklajevanje s cilji programa Obzorje Evropa in s tem povezanimi programi dela, tehničnimi prednostnimi nalogami in raziskovalnimi ukrepi, vključno z javnimi razpisi za zbiranje predlogov;

(c)revizije ali optimizacijo tehničnega področja uporabe programa za uskladitev delovnega načrta in ciljev Skupnega podjetja za čisto letalstvo s splošnimi programi dela Obzorja Evropa in drugih evropskih partnerstev;

(d)priporočila posvetovalnih organov in posebne ukrepe iz člena 56, da bi se povečala prodor rešitev za čisto letalstvo na trg in njihov učinek, v skladu z evropskim zelenim sporazumom in povezanimi ukrepi politike za njegovo izboljšanje.

Člen 65

Tehnični odbor

1.Tehnični odbor sestavljajo:

(a)ustrezno število predstavnikov Komisije in organov Unije, ki ga določijo predstavniki Unije v upravnem odboru;

(b)ustrezno število predstavnikov članov razen Unije, kot ga določi upravni odbor in kot se zdi potrebno za ustrezno odražanje tehničnega področja uporabe programa in ključnih tehnologij v njem, vključno z zagotavljanjem nadaljevanja in prehoda programa Čisto nebo 2 do njegovega zaključka;

(c)dva višja predstavnika Skupnega podjetja za čisto letalstvo, ki ju pooblasti izvršni direktor;

(d)predstavnik Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA).

2.Tehničnemu odboru sopredsedujeta predstavnik ustanovnih članov, ki se zamenja vsaki dve leti, in Komisija. Tehnični odbor poroča upravnemu odboru, njegov sekretariat pa zagotavlja programska pisarna Skupnega podjetja za čisto letalstvo.

3.Izvršni direktor je stalni opazovalec v tehničnem odboru. Predstavniki skupine predstavnikov držav in evropskega posvetovalnega organa za čisto letalstvo lahko prisostvujejo kot opazovalci na povabilo predsednika ali na svojo zahtevo, vendar je v tem primeru potrebno soglasje predsednika in predstavnikov Skupnega podjetja.

4.Tehnični odbor predlaga svoj poslovnik in ga predloži upravnemu odboru v sprejetje.

5.Tehnični odbor pripravi in vzdržuje tehnološki načrt in strategijo programa. Po potrebi predlaga področje uporabe in načrtovanje programov raziskovalnih ukrepov, tehnične strategije in splošnega raziskovalnega načrta Skupnega podjetja za čisto letalstvo ter ju pripravi upravnemu odboru, da ju sprejme. Eden od članov upravnega odbora je lahko pooblaščen za spremljanje dejavnosti v tehničnem odboru.

6.Tehnični odbor opravlja naslednje naloge:

(a)pripravi predloge za spremembo strateškega načrta za raziskave in inovacije, kot je potrebno za razpravo in končno odločitev upravnega odbora;

(b)pripravi predloge za tehnične prednostne naloge in raziskovalne ukrepe, ki jih je treba vključiti v program dela, vključno z raziskovalnimi temami za javne razpise za zbiranje predlogov;

(c)zagotavlja informacije o načrtovanih ali tekočih raziskovalnih dejavnostih na nacionalni, regionalni ali drugi ravni zunaj Unije ter daje priporočila o ukrepih, potrebnih za čim večje povečanje morebitnih sinergij programa Skupnega podjetja za čisto letalstvo;

(d)predlaga revizije ali optimizacijo tehničnega področja uporabe programa za uskladitev programa dela in ciljev Skupnega podjetja za čisto letalstvo s splošnimi programi dela Obzorja Evropa in drugih evropskih partnerstev, o čemer nato razpravlja upravni odbor, ki sprejme tudi končno odločitev;

(e)oblikuje priporočila za povečanje učinka v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora in morebitnim tržnim uvajanjem rezultatov programa.

Člen 66

Dodatne naloge izvršnega direktorja

Izvršni direktor Skupnega podjetja za čisto letalstvo poleg nalog iz člena 18 opravlja še naslednje naloge:

(a)zagotavlja učinkovito izvajanje programa dela;

(b)sprejme ustrezne ukrepe za upravljanje interakcij med projekti, ki jih podpira Skupno podjetje, pri čemer preprečuje neustrezna prekrivanja med njimi in spodbuja sinergije v celotnem programu;

(c)zagotavlja spoštovanje rokov za posredovanje potrebnih informacij različnim organom Skupnega podjetja za čisto letalstvo;

(d)Komisiji v skladu z nasveti tehničnega odbora lajša usklajevanje dejavnosti Skupnega podjetja za čisto letalstvo z ustreznimi raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi znotraj programa Obzorje Evropa, da bi se preprečilo prekrivanje in spodbujale sinergije;

(e)omogoča tesno sodelovanje z drugimi evropskimi partnerstvi in zagotavlja usklajenost z njimi;

(f)zagotavlja spremljanje in ocenjevanje napredka programa v primerjavi s kazalniki učinka in posebnimi cilji Skupnega podjetja za čisto letalstvo iz člena 55;

(g)zagotovi, da Skupno podjetje omogoči popoln dostop do podatkov in informacij za neodvisno spremljanje učinka raziskav in inovacij na področju letalstva, ki se izvaja pod neposrednim nadzorom Komisije, in sprejme ustrezne ukrepe, potrebne za zagotovitev neodvisnosti tega procesa od samega Skupnega podjetja za čisto letalstvo, na primer z javnimi naročili, neodvisnimi ocenami, pregledi ali ad hoc analizami. Poročilo o spremljanju in ocenjevanju programa se enkrat letno predloži upravnemu odboru;

(h)upravnemu odboru pomaga pri spremembah tehnične vsebine in proračunskih sredstev programa dela med izvajanjem strateškega načrta za raziskave in inovacije, da bi se čim bolj povečali dosežki Skupnega podjetja za čisto letalstvo.

Člen 67

Skupina predstavnikov držav

1.Predstavniki Komisije pred glasovanjem v upravnem odboru upoštevajo morebitno mnenje skupine predstavnikov držav.

2.Skupina predstavnikov držav se vsaj dvakrat na leto sestane na usklajevalnem sestanku s skupino predstavnikov držav drugih ustreznih skupnih podjetij, kot je Skupno podjetje SESAR 3, pri čemer je namen teh sestankov vzpostaviti povezavo med nacionalnimi in regionalnimi organi ter Skupnim podjetjem za čisto letalstvo in na podlagi tega zagotoviti svetovanje Skupnemu podjetju za čisto letalstvo.

3.Skupina predstavnikov držav ima poleg nalog iz člena 20(7) in (8) še naslednje dodatne naloge:

(a)predlaga ukrepe za izboljšanje komplementarnosti med raziskovalnimi in inovacijskimi ukrepi Skupnega podjetja za čisto letalstvo ter nacionalnimi raziskovalnimi programi, ki prispevajo k ciljem strateškega načrta za raziskave in inovacije, pa tudi mednarodnimi in drugimi nacionalnimi pobudami in projekti;

(b)spodbuja posebne ukrepe na nacionalni ali regionalni ravni za povečanje vključenosti MSP v raziskave in inovacije na področju čistega letalstva, vključno z dogodki za razširjanje izsledkov, specializiranimi tehničnimi delavnicami in sporočanjem ter drugimi ukrepi za spodbujanje sodelovanja in uvajanja letalskih tehnologij;

(c)spodbuja naložbe v raziskave in inovacije iz skladov kohezijske politike, kot so Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Sklad za pravični prehod in Instrument Evropske unije za okrevanje, v Skupno podjetje za čisto letalstvo.

Člen 68

Evropski posvetovalni organ za čisto letalstvo

1.Evropski posvetovalni organ za čisto letalstvo je znanstveni svetovalni organ Skupnega podjetja za čisto letalstvo, ustanovljen v skladu s členom 19(1)(a).

2.Evropski posvetovalni organ za čisto letalstvo ima največ 15 stalnih članov.

3.Predsednik evropskega posvetovalnega organa za čisto letalstvo je izvoljen za dve leti.

4.Predstavnik Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) je stalni član evropskega posvetovalnega organa za čisto letalstvo.

5.Evropski posvetovalni organ za čisto letalstvo pri opravljanju nalog sodeluje z ustreznimi forumi deležnikov v evropskem letalstvu, kot je Svetovalni svet za raziskovanje na področju aeronavtike v Evropi (ACARE).

6.Evropski posvetovalni organ za čisto letalstvo se v skladu s členom 19(7)(f) sestane na usklajevalnih sestankih s posvetovalnimi organi drugih ustreznih skupnih podjetij, kot je Skupno podjetje SESAR 3, pri čemer je namen teh sestankov spodbuditi sinergije in sodelovanje med ustreznimi raziskovalnimi in inovacijskimi pobudami Unije na področju letalstva ter na podlagi tega zagotoviti svetovanje Skupnemu podjetju za čisto letalstvo.

7.Evropski posvetovalni organ za čisto letalstvo tudi svetuje Komisiji in Skupnemu podjetju za čisto letalstvo in ju podpira pri pobudah, ki spodbujajo raziskave na področju letalstva v evropskih izobraževalnih sistemih, ter daje priporočila o razvoju letalskih znanj in spretnosti ter kompetenc in posodobljenih učnih načrtih za letalsko inženirstvo.

Člen 69

Certificiranje novih tehnologij

1.Vložniki, upravičenci ali izvršni direktor lahko Agencijo Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) povabijo k svetovanju pri posameznih projektih in predstavitvenih dejavnostih glede vprašanj, povezanih s skladnostjo s standardi varnosti v letalstvu, interoperabilnosti in okoljskih standardov, da se zagotovi pravočasen razvoj ustreznih standardov, preskusne zmogljivosti in regulativnih zahtev za razvoj izdelkov in uvajanje novih tehnologij.

2.Za dejavnosti certificiranja in zagotovljene storitve veljajo določbe o pristojbinah in dajatvah iz Uredbe (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta 50 .

Člen 70

Odstopanje od pravil za sodelovanje

Kadar ukrepe financira Skupno podjetje za čisto letalstvo in kadar je to ustrezno utemeljeno z opisom pomembnih tem v programu dela, je posamezni pravni subjekt s sedežem v državi članici ali pridruženi državi ali konzorcij, ki ne izpolnjuje pogoja iz [člena 19(2)] uredbe [o programu Obzorje Evropa], upravičen do sodelovanja v posrednih ukrepih, ki jih financira Skupno podjetje za čisto letalstvo.

NASLOV III

SKUPNO PODJETJE ZA ČISTI VODIK

Člen 71

Dodatni cilji Skupnega podjetja za čisti vodik

1.Skupno podjetje za čisti vodik ima poleg ciljev iz členov 4 in 5 še naslednje splošne cilje:

(a)prispevati k ciljem, določenim v načrtu za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030 51 in evropskem zelenem dogovoru 52 , s povečanjem ambicij EU, da do leta 2030 zmanjša emisije toplogrednih plinov za najmanj 55 % pod ravnijo iz leta 1990 in do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost;

(b)prispevati k izvajanju strategije Evropske komisije za vodik za podnebno nevtralno Evropo iz leta 2020 53 ;

(c)okrepiti konkurenčnost vrednostne verige čistega vodika v Uniji, da se podprejo zlasti vključena MSP in pospeši vstop konkurenčnih inovativnih čistih rešitev na trg;

(d)spodbujati proizvodnjo, distribucijo, skladiščenje in končno uporabo čistega vodika.

2.Skupno podjetje za čisti vodik ima tudi naslednje posebne cilje:

(a)z raziskavami in inovacijami izboljšati stroškovno učinkovitost, zanesljivost, količino in kakovost rešitev za čisti vodik, razvitih v Uniji, vključno s proizvodnjo, distribucijo, skladiščenjem in končno uporabo, kot so učinkovitejši in cenejši vodikovi elektrolizatorji ter cenejši prevoz in uporaba v industriji;

(b)krepiti znanje in zmogljivosti znanstvenih in industrijskih akterjev v celotni vrednosti verigi vodika v Uniji;

(c)izvajati predstavitve rešitev za čisti vodik za njihovo uvajanje na lokalni in regionalni ravni ter ravni Unije, na katerih se obravnavajo proizvodnja, distribucija, skladiščenje in uporaba obnovljivih virov za promet in energetsko intenzivne panoge ter druge namene;

(d)povečati javno in zasebno ozaveščenost, sprejemanje in uvajanje rešitev za čisti vodik, zlasti s sodelovanjem z drugimi evropskimi partnerstvi v okviru programa Obzorje Evropa.

Člen 72

Dodatne naloge Skupnega podjetja za čisti vodik

Skupno podjetje za čisti vodik poleg nalog iz člena 5 opravlja še naslednje naloge:

(a)ocenjuje in spremlja tehnološki napredek ter tehnološke, gospodarske in družbene ovire za vstop na trg;

(b)ne glede na pristojnosti Komisije na področju politike v skladu s političnimi smernicami Komisije in pod njenim nadzorom prispeva k razvoju predpisov in standardov, da bi se odpravile ovire za vstop na trg ter podprli zamenljivost, medsebojno delovanje in trgovanje na notranjem trgu in po svetu;

(c)podpira Komisijo pri njenih mednarodnih pobudah glede strategije za vodik, kot so Mednarodno partnerstvo za vodikovo gospodarstvo (IPHE), Misija: inovativnost in ministrska pobuda za vodik za čisto energijo.

Člen 73

Člani

Člani Skupnega podjetja za čisti vodik so:

(a)Unija, ki jo zastopa Komisija;

(b)neprofitna organizacija Hydrogen Europe AISBL, ustanovljena v skladu z belgijskim pravom (registracijska številka: 890 025 478) s sedežem v Bruslju v Belgiji (v nadaljnjem besedilu: industrijsko združenje), ko z uradnim obvestilom, predloženim kot pismo o zavezi, sporoči svojo odločitev o brezpogojnem pristopu k Skupnemu podjetju za čisti vodik;

(c)neprofitna organizacija Hydrogen Europe Research AISBL, ustanovljena v skladu z belgijskim pravom (registracijska številka: 0897 679 372) s stalnim sedežem v Bruslju v Belgiji (v nadaljnjem besedilu: raziskovalno združenje), ko z uradnim obvestilom, predloženim kot pismo o zavezi, sporoči svojo odločitev o brezpogojnem pristopu k Skupnemu podjetju za čisti vodik.

Člen 74

Finančni prispevek Unije

Finančni prispevek Unije iz programa Obzorje Evropa za Skupno podjetje za čisti vodik, vključno z odobritvami Efte, za kritje upravnih in operativnih stroškov znaša do 1 000 000 000 EUR, pri čemer znesek za kritje upravnih stroškov znaša do 30 193 000 EUR. Prispevek Unije se lahko poveča s prispevki tretjih držav, če so na voljo.

Člen 75

Prispevki članov razen Unije

1.Člani Skupnega podjetja za čisti vodik, razen Unije, skupaj prispevajo ali poskrbijo, da njihovi subjekti v sestavi ali povezani subjekti skupaj prispevajo najmanj 1 000 000 000 EUR, vključno do 30 193 000 EUR za upravne stroške, v obdobju, določenem v členu 3.

2.Prispevek iz odstavka 1 tega člena je sestavljen iz prispevkov Skupnemu podjetju za čisti vodik v skladu s členom 11(1).

Člen 76

Obseg dodatnih dejavnosti

1.Za namene člena 11(1)(b) lahko dodatne dejavnosti vključujejo dejavnosti, ki so neposredno povezane z dejavnostmi Skupnega podjetja za čisti vodik in prispevajo k njegovim ciljem, vključno s:

(a)predkomercialnimi preskušanji in preskusi na terenu;

(b)potrditvami konceptov;

(c)izboljšanjem obstoječih proizvodnih linij za povečanje obsega;

(d)obsežnimi študijami primerov;

(e)dejavnostmi ozaveščanja o vodikovih tehnologijah in varnostnih ukrepih;

(f)uporabo rezultatov projektov pri izdelkih, nadaljnjim izkoriščanjem in dejavnostmi v raziskovalni verigi na višjih ravneh tehnološke pripravljenosti ali v vzporednih dejavnostih.

2.Dodatne dejavnosti Skupnega podjetja za čisti vodik so usmerjene v zagotavljanje sinergij z evropskim zavezništvom za čisti vodik 54 , izzivom za obnovljivi in čisti vodik v okviru pobude Misija: inovativnost 55 , skladom Evropske unije za inovacije 56 in platformo pametne specializacije za vodikove regije 57 .

Člen 77

Organi Skupnega podjetja za čisti vodik

Organi Skupnega podjetja za čisti vodik so:

(a)upravni odbor;

(b)izvršni direktor;

(c)skupina predstavnikov držav in

(d)skupina deležnikov.

Člen 78

Sestava upravnega odbora

Upravni odbor sestavljajo:

(a)predstavniki Komisije v imenu Unije;

(b)šest predstavnikov organizacije Hydrogen Europe, pri čemer se upoštevajo geografska in sektorska zastopanost ter zastopanost spolov;

(c)predstavnik organizacije Hydrogen Europe Research.

Člen 79

Delovanje upravnega odbora

1.Poleg pravil glasovanja iz člena 15(2) ima industrijsko združenje v upravnem odboru 43 % glasovalnih pravic, raziskovalno združenje pa 7 % glasovalnih pravic.

2.Predsednik upravnega odbora je predstavnik zasebnih članov, imenuje pa ga upravni odbor.

Člen 80

Dodatne naloge upravnega odbora

Upravni odbor Skupnega podjetja za čisti vodik poleg nalog iz člena 16 opravlja še naslednje naloge:

(a)spodbuja sinergije z ustreznimi dejavnostmi in programi na ravni Unije, nacionalni in regionalni ravni, zlasti s tistimi, ki podpirajo uvedbo raziskovalnih in inovacijskih rešitev, infrastrukture, izobraževanja in regionalnega razvoja v zvezi z uporabo čistega vodika;

(b)v skladu s členom 5(2)(b) in členom 16(l) zagotovi strateško usmeritev glede sodelovanja z drugimi evropskimi partnerstvi, vključno s partnerstvi, ki si prizadevajo za brezemisijski cestni promet, brezemisijski vodni promet, evropske železnice, čisto letalstvo, procese v korist planeta in čisto jeklo, v skladu z njihovimi strateškimi načrti za raziskave in inovacije ali drugimi enakovrednimi dokumenti;

(c)spodbuja tržno uvajanje tehnologij in rešitev, da bi se dosegli cilji evropskega zelenega dogovora.

Člen 81

Dodatne naloge izvršnega direktorja

Izvršni direktor Skupnega podjetja za čisti vodik poleg nalog iz člena 18 opravlja še naslednje naloge:

(a)predlaga dejavnosti, ki spodbujajo sinergije z ustreznimi dejavnostmi in programi na ravni Unije, nacionalni in regionalni ravni;

(b)ob odobritvi upravnega odbora podpira druge pobude Unije v zvezi z vodikom in prispeva k njim;

(c)skliče letni forum partnerstva za čisti vodik, ki, kadar je to mogoče, poteka skupaj in vzporedno z evropskim forumom o vodiku, ki ga organizira evropsko zavezništvo za čisti vodik.

Člen 82

Skupina deležnikov

1.Določbe iz člena 21 se smiselno uporabljajo za skupino deležnikov Skupnega podjetja za čisti vodik.

2.Skupino deležnikov sestavljajo predstavniki sektorjev, ki proizvajajo, distribuirajo, skladiščijo, potrebujejo ali uporabljajo čisti vodik po vsej Uniji, vključno s predstavniki drugih ustreznih evropskih partnerstev in predstavniki medregionalnega partnerstva za vodikove doline.

3.Skupina deležnikov poleg nalog iz člena 21 opravlja še naslednje naloge:

(a)prispeva k strateškim in tehnološkim prednostnim nalogam, ki jih mora obravnavati Skupno podjetje za čisti vodik, kot je določeno v strateškem načrtu za raziskave in inovacije ali katerem koli drugem enakovrednem dokumentu in povezanih podrobnih tehnoloških načrtih, pri čemer ustrezno upošteva napredek in potrebe v sosednjih sektorjih;

(b)poda predloge za omogočanje konkretnih sinergij med Skupnim podjetjem za čisti vodik in sosednjimi sektorji ali katerim koli sektorjem, s katerim bi sinergija predstavljala dodano vrednost;

(c)prispeva k letnemu evropskemu forumu o vodiku, ki ga organizira evropsko zavezništvo za čisti vodik.

NASLOV IV

SKUPNO PODJETJE ZA EVROPSKE ŽELEZNICE

Člen 83

Dodatni cilji Skupnega podjetja za evropske železnice

1.Skupno podjetje za evropske železnice ima poleg ciljev iz členov 4 in 5 še naslednje splošne cilje:

(a)prispevati k vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja;

(b)zagotoviti hiter prehod na privlačnejši, uporabniku prijaznejši, konkurenčnejši, cenovno ugodnejši, učinkovitejši in bolj trajnosten evropski železniški sistem, vključen v širši sistem mobilnosti;

(c)podpreti razvoj trdne in globalno konkurenčne evropske železniške industrije.

2.Skupno podjetje za evropske železnice ima poleg ciljev iz odstavka 1 še naslednje posebne cilje:

(a)vzpostaviti povezano evropsko železniško omrežje, odpraviti ovire za interoperabilnost in zagotoviti rešitve za popolno integracijo, ki vključuje upravljanje prometa, vozila, infrastrukturo in storitve, ter kar najbolje zadostiti potrebam potnikov in podjetij s pospešenim uvajanjem inovativnih rešitev za podporo enotnemu evropskemu železniškemu območju ob povečanju zmogljivosti in zanesljivosti ter znižanju stroškov železniškega prevoza;

(b)zagotoviti trajnosten in odporen železniški sistem: z razvojem brezemisijskega tihega železniškega sistema in infrastrukture, odporne proti podnebnim spremembam, uporabo krožnega gospodarstva v železniškem sektorju, pilotno uporabo inovativnih procesov, tehnologij, modelov in materialov v celotnem življenjskem ciklu železniških sistemov in razvojem drugih inovativnih rešitev za voden kopenski prevoz;

(c)v okviru sistemskega stebra razviti enoten operativni koncept in funkcionalno arhitekturo sistemov za integrirane evropske sisteme za upravljanje, vodenje, nadzorovanje in signalizacijo v železniškem prometu, vključno z avtomatiziranim obratovanjem vlakov, s čimer se zagotovita usmerjenost raziskav in inovacij v skupno dogovorjene in skupne zahteve strank ter možnost nadaljnjega razvoja operativnih potreb;

(d)izvajati raziskovalne in inovacijske dejavnosti v zvezi s storitvami železniškega tovornega prometa in intermodalnega prevoza, da se doseže konkurenčen zelen železniški tovorni promet, ki je v celoti vključen v logistično vrednostno verigo, pri čemer je poseben poudarek na avtomatizaciji in digitalizaciji železniškega tovornega prometa;

(e)razvijati predstavitvene projekte v zainteresiranih državah članicah, tudi v tistih, ki na svojem ozemlju še nimajo vzpostavljenega železniškega sistema;

(f)prispevati k razvoju trdne in globalno konkurenčne evropske železniške industrije.

3.Skupno podjetje za evropske železnice si pri izvajanju dejavnosti prizadeva za geografsko uravnoteženo vključevanje članov in partnerjev v svoje dejavnosti. V skladu s prednostnimi nalogami Komisije vzpostavi tudi potrebne mednarodne povezave v zvezi z raziskavami in inovacijami na področju železnic.

Člen 84

Dodatne naloge Skupnega podjetja za evropske železnice

1.Skupno podjetje za evropske železnice poleg nalog iz člena 5 skupaj s Komisijo in v posvetovanju z vsemi ustreznimi deležniki v železniški industriji in železniški dobavni industriji pripravi osrednji načrt in ga predloži upravnemu odboru v sprejetje.

2.Komisija lahko v posvetovanju z vsemi ustreznimi deležniki začne pripravo osrednjega načrta pred ustanovitvijo Skupnega podjetja za evropske železnice.

3.Osrednji načrt je skupen, v prihodnost usmerjen kažipot, ki temelji na sistemski perspektivi. Opredeljuje področja ukrepanja v okviru Skupnega podjetja za evropske železnice. Cilji, določeni v osrednjem načrtu, so usmerjeni k rezultatom in temeljijo na ciljih iz člena 83.

4.Osrednji načrt sprejme upravni odbor, potrdi pa ga Komisija v skladu s členom 15, razen oddelka osrednjega načrta, povezanega s sistemskim stebrom, ki se sprejme v skladu s členom 91(3). Komisija predloži osrednji načrt Svetu in Evropskemu parlamentu, preden ga potrdi. Vsaka poznejša sprememba se sporoči Svetu in Evropskemu parlamentu.

5.Osrednji načrt je strateški načrt za raziskave in inovacije Skupnega podjetja za evropske železnice v smislu člena 2(12). Zagotavlja smernice za natančnejše naloge skupnega evropskega železniškega podjetja, in sicer:

(a)v okviru sistemskega stebra razvije sistemsko perspektivo, ki združuje železniško proizvodno industrijo, skupnost železniških prevoznikov ter druge zasebne in javne deležnike v železniškem prometu, vključno z organi, ki zastopajo stranke, kot so potniki, tovor in osebje, pa tudi ustrezne akterje zunaj tradicionalnega železniškega sektorja. Sistemska perspektiva zajema:

i. razvoj operativnega koncepta in arhitekture sistema, vključno z opredelitvijo storitev, funkcionalnih blokov in vmesnikov, ki so osnova za delovanje železniškega sistema,

58 ii. razvoj povezanih specifikacij, vključno z vmesniki, specifikacijami glede funkcionalnih zahtev in specifikacijami glede sistemskih zahtev, ki se vključijo v tehnične specifikacije za interoperabilnost (TSI), vzpostavljene v skladu z Direktivo (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta, ali postopkov standardizacije, ki vodijo k višjim ravnem digitalizacije in avtomatizacije,

iii. zagotovitev vzdrževanosti sistema, odpravljanja napak v njem in njegove prilagodljivosti skozi čas ter zagotavljanje razmislekov glede prehajanja iz trenutnih arhitektur,

iv. zagotovitev ocenjevanja in potrjevanja potrebnih vmesnikov do drugih načinov prevoza, zlasti za pretok tovora in potnikov;

(b)izvaja raziskovalne in inovacijske dejavnosti, potrebne za doseganje ciljev Skupnega podjetja za evropske železnice, vključno z dejavnostmi raziskav in inovacij, ki so usmerjene v železniški sistem na nizki ravni tehnološke pripravljenosti. Skupno podjetje za evropske železnice v zvezi s tem:

i. opredeli in organizira raziskovalne, inovacijske, predstavitvene, validacijske in študijske dejavnosti, ki se izvajajo pod njegovim vodstvom, pri čemer preprečuje razdrobljenost takih dejavnosti,

ii. izkoristi možnosti za standardizacijo in modularnost ter omogoči povezave z drugimi načini in sistemi,

iii. razvija predstavitvene projekte,

iv. vzpostavi tesno sodelovanje in po potrebi zagotovi usklajevanje s povezanimi evropskimi, nacionalnimi in mednarodnimi dejavnostmi raziskav in inovacij v železniškem sektorju in zunaj njega, zlasti v okviru programa Obzorje Evropa, s čimer se Skupnemu podjetju za evropske železnice omogoči pomembna vloga pri raziskavah in inovacijah v železniškem sektorju, hkrati pa se lahko izkoristijo znanstveni in tehnološki dosežki iz drugih sektorjev,

v. Skupno podjetje za evropske železnice prek sodelovanja iz točke (iv) s predstavitvami in uvedbami zagotovi prenos raziskav v učinkovita razvojna prizadevanja, razvoj pionirskih inovacij in navsezadnje tržno usmerjene inovacije;

(c)opravlja vse naloge, potrebne za doseganje ciljev iz členov 4 in 84.

Člen 85

Člani

1.Člani Skupnega podjetja za evropske železnice so:

(a)Unija, ki jo zastopa Komisija;

(b)ustanovni člani, navedeni v Prilogi II, ko z uradnim obvestilom, predloženim kot pismo o zavezi, sporočijo svojo odločitev o brezpogojnem pristopu k Skupnemu podjetju za evropske železnice;

(c)pridruženi člani, izbrani v skladu s členom 7. Seznam pridruženih članov potrdi Komisija.

2.Z odstopanjem od določb člena 7(1) in (2) lahko upravni odbor v prvih šestih mesecih po ustanovitvi Skupnega podjetja za evropske železnice izbere pridružene člane s seznama, sestavljenega po javnem razpisu za prijavo interesa, ki ga je Komisija objavila pred ustanovitvijo podjetja.

Člen 86

Finančni prispevek Unije

Finančni prispevek Unije iz programa Obzorje Evropa za Skupno podjetje za evropske železnice, vključno z odobritvami Efte, za kritje upravnih in operativnih stroškov znaša do 600 000 000 EUR, pri čemer znesek za sistemski steber znaša najmanj 50 000 000 EUR, znesek za kritje upravnih stroškov pa do 24 000 000 EUR. Prispevek Unije se lahko poveča s prispevki tretjih držav, če so na voljo.

Člen 87

Prispevki članov razen Unije

Člani Skupnega podjetja za evropske železnice, razen Unije, skupaj prispevajo ali poskrbijo, da njihovi subjekti v sestavi ali povezani subjekti skupaj prispevajo najmanj 600 000 000 EUR, vključno do 24 000 000 EUR za upravne stroške, v obdobju, določenem v členu 3.

Člen 88

Obseg dodatnih dejavnosti

1.Za namene člena 11(1)(b) lahko dodatne dejavnosti vključujejo:

(a)dejavnosti raziskav in inovacij, ki temeljijo na dejavnostih, financiranih iz Skupnega podjetja za evropske železnice ali Skupnega podjetja Shift2Rail;

(b)vzporedne in dopolnilne dejavnosti raziskav in inovacij, ki jih financirajo članice, razen Unije, imajo jasno dodano vrednost Unije in prispevajo k doseganju ciljev Skupnega podjetja za evropske železnice;

(c)dejavnosti, ki jih financirajo člani razen Unije v projektih, financiranih iz nacionalnih ali regionalnih programov, ki dopolnjujejo dejavnosti, financirane iz Skupnega podjetja za evropske železnice;

(d)uporabo rezultatov dejavnosti, financiranih v okviru skupnega podjetja Shift2Rail, nadaljnje izkoriščanje, predstavitvene dejavnosti in standardizacijo.

2.Kar zadeva dejavnosti, ki jih financirajo člani razen Unije v projektih, ki se financirajo iz drugih evropskih partnerstev ali drugih programov Unije, ter druga prizadevanja in naložbe na področju raziskav in inovacij, ki imajo pomembno dodano vrednost Unije in prispevajo k doseganju ciljev Skupnega podjetja za evropske železnice in dopolnilnih dejavnosti, ki jih podjetje financira, velja, da se sporoči njihova vrednost, pri čemer se navedejo vrsta, raven in vir financiranja Unije, da bi se preprečilo dvojno štetje.

Člen 89

Organi Skupnega podjetja za evropske železnice

1.Organi Skupnega podjetja za evropske železnice so:

(a)upravni odbor;

(b)izvršni direktor;

(c)usmerjevalna skupina za sistemski steber;

(d)skupina predstavnikov držav;

(e)skupina za uvajanje v uporabo.

2.Poleg tega lahko Skupno podjetje za evropske železnice ustanovi znanstveno usmerjevalno skupino ali pridobi znanstvene nasvete od neodvisnih akademskih strokovnjakov ali skupnih znanstvenih svetovalnih organov.

Člen 90

Sestava upravnega odbora

Upravni odbor sestavljajo:

(a)dva predstavnika Komisije v imenu Unije;

(b)en predstavnik vsakega člana razen Unije.

Člen 91

Delovanje upravnega odbora

1.Upravnemu odboru predseduje Komisija v imenu Unije.

2.Predsednik ali podpredsednik skupine predstavnikov držav je vedno vabljen, da se udeležuje sestankov upravnega odbora kot opazovalec in sodeluje v razpravah, nima pa glasovalne pravice. Predstavniki Agencije Evropske unije za železnice in Evropskega svetovalnega sveta za raziskave na področju železnic so vabljeni, da se udeležujejo sestankov upravnega odbora kot opazovalci in sodelujejo v razpravah, nimajo pa glasovalnih pravic.

3.Ne glede na člen 15(1) se za dejavnosti, ki se izvajajo v okviru sistemskega stebra, šteje, da je odločitev sprejeta, če prejme vsaj 55-odstotno večino glasov, vključno z glasovi predstavnikov, ki niso navzoči.

4. Ne glede na člen 15(4) se upravni odbor enkrat letno sestane na generalni skupščini, na katero so povabljeni vsi udeleženci dejavnosti raziskav in inovacij Skupnega podjetja za evropske železnice. Skupščina spodbuja razmislek o splošni usmeritvi dejavnosti Skupnega podjetja za evropske železnice ter vodi odprto in pregledno razpravo o napredku pri izvajanju osrednjega načrta.

Člen 92

Dodatne naloge upravnega odbora

Upravni odbor Skupnega podjetja za evropske železnice poleg nalog iz člena 16 opravlja še naslednje naloge:

(a)sprejme osrednji načrt in morebitne predloge za njegovo spremembo;

(b)sprejme programe dela sistemskega stebra, vključno s proračunom, in njihove spremembe na podlagi priporočil usmerjevalne skupine za sistemski steber in predlogov izvršnega direktorja.

Člen 93

Usmerjevalna skupina za sistemski steber

1.Usmerjevalno skupino za sistemski steber sestavljajo predstavniki Komisije, predstavniki železniškega sektorja in sektorja mobilnosti ter ustreznih organizacij, izvršni direktor Skupnega podjetja za evropske železnice in predstavniki Agencije Evropske unije za železnice. Komisija sprejme končno odločitev o sestavi skupine. Kadar je to utemeljeno, lahko Komisija povabi dodatne ustrezne strokovnjake in deležnike, da se kot opazovalci udeležijo sestankov usmerjevalne skupine za sistemski steber.

2.Usmerjevalni skupini za sistemski steber predseduje Komisija.

3.Priporočila usmerjevalne skupine za sistemski steber se sprejmejo soglasno. Kadar soglasje ni doseženo, izvršni direktor Skupnega podjetja za evropske železnice pripravi poročilo za upravni odbor, v katerem opiše ključne skupne točke in razhajajoča se mnenja.

4.Usmerjevalna skupina za sistemski steber sprejme svoj poslovnik.

5.Usmerjevalna skupina za sistemski steber svetuje izvršnemu direktorju in upravnemu odboru o kateri koli od naslednjih tem:

(a)pristopu k operativni harmonizaciji in razvoju arhitekture sistema, vključno z ustreznim delom osrednjega načrta;

(b)doseganju posebnega cilja iz člena 83(2)(c);

(c)opravljanju naloge iz člena 84(5)(a);

(d)podrobnem letnem izvedbenem načrtu za sistemski steber v skladu z letnimi programi dela, ki jih sprejme upravni odbor v skladu s členom 92(b).

Člen 94

Skupina za uvajanje v uporabo

1.Skupina za uvajanje v uporabo se ustanovi v skladu s členom 21. Skupina za uvajanje v uporabo svetuje upravnemu odboru glede tržnega uvajanja inovacij v železniškem sektorju, ki so bile razvite v Skupnem podjetju za evropske železnice, in podpira uvajanje inovativnih rešitev.

2.Skupina za uvajanje v uporabo je odprta za vse deležnike kot usmerjevalna skupina za sistemski steber. Upravni odbor izbere člane skupine za uvajanje v uporabo ter določi zlasti velikost in sestavo skupine, trajanje mandata in pogoje za podaljšanje članstva. Skupina za uvajanje v uporabo je sestavljena tako, da se zagotovita ustrezna tematski poudarek in reprezentativnost. Seznam članov je objavljen na spletnem mestu Skupnega podjetja za evropske železnice.

3.Predstavnik skupine za uvajanje v uporabo je lahko povabljen, da se udeleži sestankov upravnega odbora kot opazovalec brez glasovalnih pravic.

4.Skupina za uvajanje v uporabo na zahtevo upravnega odbora daje priporočila o vprašanjih, povezanih z uvajanjem inovativnih rešitev v železniškem sektorju. Skupina za uvajanje v uporabo lahko izda priporočila tudi na lastno pobudo.

Člen 95

Sodelovanje z Agencijo Evropske unije za železnice

Skupno podjetje za evropske železnice zagotovi tesno sodelovanje z Agencijo Evropske unije za železnice, zlasti v zvezi z izvajanjem osrednjega načrta. To sodelovanje je v skladu s členom 40 Uredbe (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta 59 sestavljeno iz naslednjih svetovalnih nalog:

(a)podajanja mnenja o raziskovalnih potrebah v zvezi z uresničevanjem enotnega evropskega železniškega območja, ki ga bo Skupno podjetje za evropske železnice upoštevalo v osrednjem načrtu in njegovih spremembah ter v programih dela;

(b)zagotavljanja povratnih informacij in nasvetov o interoperabilnosti in varnosti, ki jih je treba upoštevati pri raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih ter, natančneje, v okviru dejavnosti in rezultatov projektov za cilje iz člena 84(5)(a);

(c)podpore Skupnemu podjetju za evropske železnice pri opredelitvi potreb po kakršnih koli dodatnih posebnih vrednotenjih ali študijah, ki jih mora podjetje izvesti, tudi z vključevanjem nacionalnih varnostnih organov;

(d)svetovanja v zvezi s sistemskim stebrom;

(e)zagotavljanja, da se pri razvoju specifikacij, vključno z vmesniki, specifikacijami glede funkcionalnih zahtev in specifikacijami glede sistemskih zahtev, upoštevajo izkušnje in povratne informacije o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost ali standardih.

Člen 96

Skupina predstavnikov držav

1.Države članice zagotovijo, da njihovi predstavniki zastopajo usklajeno stališče, ki predstavlja stališča držav članic, izražena v:

(a)odboru za interoperabilnost in varnost železnice, ustanovljenem s členom 51 Direktive (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta;

(b)programskem odboru v okviru programa Obzorje Evropa, tj. Strateškem odboru za program Obzorje Evropa, sklop 5;

(c)Odboru za enotni evropski železniški prostor, ustanovljenem s členom 62 Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta.

2.Skupina predstavnikov držav ne glede na določbe iz člena 20 upravnemu odboru poda mnenje o raziskovalnih temah na področju nizke ravni tehnološke pripravljenosti, ki jih je treba vključiti v program dela.

NASLOV V

SKUPNO PODJETJE ZA SVETOVNO ZDRAVJE EDCTP3

Člen 97

Dodatni cilji Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3

1.Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 ima poleg ciljev iz členov 4 in 5 še naslednje splošne cilje:

(a)zmanjšati družbenoekonomsko breme nalezljivih bolezni v podsaharski Afriki s spodbujanjem razvoja in uporabe novih ali izboljšanih zdravstvenih tehnologij;

(b)izboljšati zdravstveno varnost v podsaharski Afriki in po svetu s krepitvijo zmogljivosti za pripravljenost in odzivanje, ki temeljijo na raziskavah in inovacijah, s ciljem nadzora nad nalezljivimi boleznimi.

2.Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 ima tudi naslednje posebne cilje:

(a)spodbujati razvoj in uporabo novih ali izboljšanih zdravstvenih tehnologij za boj proti nalezljivim boleznim s podporo izvajanju kliničnih preskusov v podsaharski Afriki;

(b)okrepiti zmogljivosti za raziskave in inovacije ter nacionalne zdravstvene raziskovalne sisteme v podsaharski Afriki za spoprijemanje z nalezljivimi boleznimi;

(c)spodbujati boljše usklajevanje držav članic Unije, pridruženih držav in držav podsaharske Afrike na podlagi skupnega strateškega načrta za raziskave in inovacije na področju svetovnega zdravja, da se izboljša stroškovna učinkovitost evropskih javnih naložb;

(d)okrepiti zmogljivosti za pripravljenost na epidemije v podsaharski Afriki na podlagi učinkovitega in hitrega raziskovalnega odziva, da se razvijejo bistvena diagnostika, cepiva in zdravila za zgodnje odkrivanje in nadzor nad novimi boleznimi, ki bi lahko prerasle v epidemijo;

(e) spodbujati produktivno in trajnostno mreženje in partnerstva na področju svetovnih raziskav v zdravstvu za vzpostavitev odnosov na oseh sever–jug in jug–jug z različnimi organizacijami iz zasebnega in javnega sektorja.

Člen 98

Dodatne naloge Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3

Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 poleg nalog iz člena 5 opravlja še naslednje naloge:

(a)spodbuja produktivne odnose med evropskimi in afriškimi posamezniki, skupinami in institucijami;

(b)ozavešča o skupnih interesih in ciljih med institucijami in raziskovalnimi skupinami, da bi se olajšalo in krepilo sodelovanje na projektni in institucionalni ravni;

(c)prispeva k spodbujanju uskladitve svetovnih zdravstvenih strategij evropskih in afriških financerjev, ustanov in organov;

(d)privablja dodatne naložbe, ki vključujejo partnerje iz zasebnega, javnega in dobrodelnega sektorja.

Člen 99

Člani

Člani Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3 so:

(a)Unija, ki jo zastopa Komisija;

(b)združenje EDCTP, neprofitna organizacija, ustanovljena v skladu z nizozemskim pravom, ko z uradnim obvestilom, predloženim kot pismo o zavezi, sporoči svojo odločitev o brezpogojnem pristopu k Skupnemu podjetju za svetovno zdravje EDCTP3.

Člen 100

Finančni prispevek Unije

Finančni prispevek Unije iz programa Obzorje Evropa za Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3, vključno z odobritvami Efte, za kritje upravnih in operativnih stroškov znaša do 800 000 000 EUR, pri čemer znesek za kritje upravnih stroškov znaša do 29 878 000 EUR, in je sestavljen na naslednji način:

(a)do 400 000 000 EUR, če je prispevek članov, razen Unije, ali njihovih subjektov v sestavi vsaj enak temu znesku;

(b)do 400 000 000 EUR, če so prispevki prispevajočih partnerjev ali njihovih subjektov v sestavi vsaj enaki temu znesku;

Prispevek Unije se lahko poveča s prispevki tretjih držav, če so na voljo.

Člen 101

Prispevki članov razen Unije

1.Člani Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3, razen Unije, skupaj prispevajo ali poskrbijo, da njihovi subjekti v sestavi ali povezani subjekti skupaj prispevajo najmanj 439 878 000 EUR, vključno do 29 878 000 EUR za upravne stroške, v obdobju, določenem v členu 3.

2.Prispevki iz odstavka 1 tega člena so sestavljeni iz prispevkov Skupnemu podjetju za svetovno zdravje EDCTP3 iz člena 11(1).

Člen 102

Obseg dodatnih dejavnosti

1.Dodatne dejavnosti Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3 na usklajen, integriran in skladen način razvijajo in izvajajo združenje EDCTP in njegovi subjekti v sestavi, pri čemer sledijo strateškemu načrtu za raziskave in inovacije Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3.

2.Za namene člena 11(1)(b) lahko dodatne dejavnosti vključujejo:

(a)dejavnosti subjektov v sestavi združenja EDCTP, ki so usklajene s podobnimi dejavnostmi drugih subjektov v sestavi združenja EDCTP in neodvisno vodene v skladu z nacionalnimi pravili o financiranju;

(b)dejavnosti, ki jih izvajajo vladne raziskovalne organizacije podsaharske Afrike;

(c)dejavnosti, ki spodbujajo mreženje in partnerstva za vzpostavitev odnosov z različnimi organizacijami iz zasebnega in javnega sektorja;

(d)vse druge dejavnosti, potrebne za doseganje ciljev Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3.

Člen 103

Organi Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3

3.Organi Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3 so:

(a)upravni odbor;

(b)izvršni direktor;

(c)znanstveni odbor;

(d)skupina deležnikov.

Člen 104

Sestava upravnega odbora

Upravni odbor sestavljajo:

(a)šest predstavnikov Komisije v imenu Unije;

(b)šest predstavnikov združenja EDCTP.

Člen 105

Delovanje upravnega odbora

Člani združenja EDCTP imajo skupaj 50 % glasovalnih pravic.

Člen 106

Znanstveni odbor

1.Znanstveni odbor je v skladu s členom 19(1)(a) znanstveni svetovalni organ Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3.

2.Znanstveni odbor poleg nalog iz člena 19 opravlja še naslednje naloge:

(a)pomaga pri pripravi strateškega in znanstvenega načrta za dejavnosti Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3;

(b)svetuje o strategijah za spodbujanje sinergij in vzpostavljanje partnerstev z vsemi deležniki;

(c)po potrebi prispeva k pripravi strateških in znanstvenih dokumentov, pomembnih za Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3;

(d)zagotavlja strateško in znanstveno svetovanje Skupnemu podjetju za svetovno zdravje EDCTP3 ter uspešno dokončanje tekočih projektov;

(e)opredeli strateške potrebe in prednostne naloge za pospešitev razvoja novih ali izboljšanih kliničnih posegov, vključno z zahtevanim usposabljanjem, mreženjem in krepitvijo potrebnih zmogljivosti za dosego teh ciljev;

(f)pregleda področje bolezni, povezanih z revščino, in zapostavljenih bolezni za opredelitev vloge Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3 v partnerstvu z drugimi deležniki, da bi se pospešil razvoj ali izboljšanje ukrepov proti navedenim boleznim;

(g)oceni stanje globalnih poti razvoja izdelkov in kritičnih poti za prihodnji razvoj izdelkov;

(h)svetuje pri pregledu razpisov za zbiranje predlogov in drugih programov;

(i)zagotovi podporo in prispevek pri okviru spremljanja in ocenjevanja Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3 ter pri spremljanju znanstvenih izidov in strateških učinkov nepovratnih sredstev, ki jih financira Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3;

(j)svetuje, pomaga in sodeluje v delovnih skupinah Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3, srečanjih deležnikov, forumu EDCTP in drugih pomembnih dogodkih.

3.Predsednik pripravi letno poročilo o dejavnostih in dosežkih znanstvenega odbora v preteklem letu in ga predloži upravnemu odboru v odobritev.

Člen 107

Skupina deležnikov

Skupina deležnikov poleg nalog iz člena 21 opravlja še naslednje naloge:

(a)prispeva k znanstvenim, strateškim in tehnološkim prednostnim nalogam, ki jih mora obravnavati Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3, kot je določeno v strateškem načrtu za raziskave in inovacije ali katerem koli drugem enakovrednem dokumentu, pri čemer ustrezno upošteva napredek in potrebe Skupnega podjetja za svetovno zdravje in sosednjih sektorjev;

(b)poda predloge za omogočanje konkretnih sinergij med Skupnim podjetjem za svetovno zdravje EDCTP3 in sosednjimi sektorji ali katerim koli sektorjem, s katerim bo sinergija predstavljala dodano vrednost;

(c)prispeva k forumu EDCTP.

Člen 108

Upravičenost do financiranja

1.V skladu s členom 13(1) in z odstopanjem od [člena 19(1)] uredbe o programu Obzorje Evropa je financiranje iz Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3 omejeno na pravne subjekte, upravičene do financiranja v okviru programa Obzorje Evropa in s sedežem v državi, ki je del združenja EDCTP. Izjemoma in če je to določeno v programu dela, so lahko subjekti s sedežem v drugih državah upravičeni do financiranja iz Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3 za določene teme razpisa ali v primeru razpisa, ki obravnava izredne razmere v javnem zdravju.

2.Unija si prizadeva skleniti sporazume s tretjimi državami, ki omogočajo zaščito finančnih interesov Unije. Pred njihovo sklenitvijo in za zaščito finančnih interesov Unije, kadar pri financiranju v posrednem ukrepu sodelujejo subjekti s sedežem v tretji državi brez takega sporazuma, je v državi članici ali pridruženi državi ustanovljen finančni koordinator posrednega ukrepa, znesek predhodnega financiranja se ustrezno prilagodi, v določbah o odgovornosti iz sporazuma o nepovratnih sredstvih pa se ustrezno upoštevajo finančna tveganja.

Člen 109

Opredeljeni udeleženci

Udeležba subjektov, ki jih opredeli Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3, je lahko merilo za upravičenost v razpisu za zbiranje predlogov. To je ustrezno utemeljeno v programu dela, v katerem je lahko določeno tudi, da taki opredeljeni udeleženci niso upravičeni do financiranja iz Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3 v okviru izbranih posrednih ukrepov.

Člen 110

Etična načela

Klinična preskušanja in izvedbene raziskave, ki se opravljajo v okviru Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3, se izvajajo v skladu s temeljnimi etičnimi načeli, priznanimi mednarodnimi regulativnimi standardi in dobrimi participativnimi praksami.

Člen 111

Sodelovanje z Evropsko agencijo za zdravila in Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni

Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 zagotavlja tesno sodelovanje z Evropsko agencijo za zdravila in Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni.

Člen 112

Cenovno ugoden dostop

Udeleženci posrednih ukrepov, ki jih financira Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3, zagotovijo, da so razviti izdelki in storitve, ki temeljijo ali delno temeljijo na posrednih ukrepih, na voljo in dostopni javnosti pod poštenimi in razumnimi pogoji. V ta namen se v programu dela po potrebi določijo dodatne obveznosti v zvezi z izkoriščanjem, ki se uporabljajo za posebne posredne ukrepe.

NASLOV VI

SKUPNO PODJETJE ZA POBUDO ZA INOVATIVNO ZDRAVJE

Člen 113

Dodatni cilji Skupnega podjetja za pobudo za inovativno zdravje

1.Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje bo poleg ciljev iz členov 4 in 5 do leta 2030 doseglo še naslednje splošne cilje:

(a)prispevati k oblikovanju ekosistema zdravstvenih raziskav in inovacij po vsej Uniji, ki omogoča prenos znanstvenih spoznanj v inovacije, zlasti z uvedbo vsaj 30 obsežnih medsektorskih projektov, ki se osredotočajo na zdravstvene inovacije;

(b)pospešiti razvoj varnih, učinkovitih, na ljudi osredotočenih in stroškovno učinkovitih inovacij kot odziv na strateško neizpolnjene potrebe na področju javnega zdravja, tako da se v vsaj petih primerih dokaže izvedljivost vključevanja zdravstvenih proizvodov ali storitev in pokaže primernost za uporabo v sistemih zdravstvenega varstva. S tem povezani projekti bi morali obravnavati preprečevanje, diagnosticiranje, zdravljenje in/ali obvladovanje bolezni, ki prizadenejo prebivalstvo Unije, vključno s prispevanjem k evropskemu načrtu za boj proti raku;

(c)spodbujati medsektorske inovacije na področju zdravja, da bi evropska zdravstvena industrija postala globalno konkurenčna, in prispevati k doseganju ciljev nove industrijske strategije za Evropo in strategije EU za zdravila.

2.Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje ima tudi naslednje posebne cilje:

(a)prispevati k boljšemu razumevanju dejavnikov zdravja in prednostnih področij bolezni;

(b)povezati razdrobljena prizadevanja na področju raziskav in inovacij v zdravstvu ter združiti zdravstvene sektorje in druge deležnike, pri čemer je poudarek na neizpolnjenih potrebah na področju javnega zdravja, da se omogoči razvoj orodij, podatkov, platform, tehnologij in procesov za boljše napovedovanje, preprečevanje, prestrezanje, diagnosticiranje, zdravljenje in obvladovanje bolezni v skladu s potrebami končnih uporabnikov;

(c)dokazati izvedljivost celostnih in na ljudi osredotočenih rešitev v zdravstvu;

(d)izkoristiti poln potencial digitalizacije in izmenjave podatkov v zdravstvu;

(e)omogočiti razvoj novih in izboljšanih metodologij in modelov za celovito oceno dodane vrednosti inovativnih in celostnih rešitev v zdravstvu.

Člen 114

Dodatne naloge Skupnega podjetja za pobudo za inovativno zdravje

Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje poleg nalog iz člena 5 opravlja še naslednje naloge:

(a)spodbuja tesno in dolgoročno sodelovanje med Unijo, drugimi člani, prispevajočimi partnerji in drugimi deležniki, vključenimi v zdravstveno varstvo, kot so druge ustrezne panoge, zdravstveni organi (kot so regulativni organi, organi za vrednotenje zdravstvenih tehnologij in plačniki), organizacije pacientov, zdravstveni delavci in izvajalci zdravstvene dejavnosti ter akademski krogi;

(b)učinkovito podpira predkonkurenčne raziskave in inovacije na področju zdravstva, zlasti ukrepe, ki združujejo subjekte iz številnih zdravstvenih panog za sodelovanje pri obravnavi neizpolnjenih potreb na področju javnega zdravja;

(c)zagotovi, da imajo vsi deležniki možnost predlagati področja za prihodnje razpise za zbiranje predlogov;

(d)redno pregleduje in po potrebi prilagaja strateški načrt za raziskave in inovacije Skupnega podjetja za pobudo za inovativno zdravje glede na znanstvena spoznanja, do katerih pride v času izvajanja načrta, ali glede na porajajoče se potrebe na področju javnega zdravja;

(e)objavlja informacije o projektih, vključno s sodelujočimi subjekti in zneskom finančnega prispevka Skupnega podjetja za pobudo za inovativno zdravje in obljubljenimi prispevki v naravi na udeleženca;

(f)organizira redne stike, vključno z najmanj enim letnim sestankom z interesnimi skupinami in deležniki, s čimer se zagotovita odprtost in preglednost raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti Skupnega podjetja za pobudo za inovativno zdravje;

(g)vse druge naloge, potrebne za doseganje ciljev iz člena 113.

Člen 115

Člani

Člani Skupnega podjetja za pobudo za inovativno zdravje so:

(a)Unija, ki jo zastopa Komisija;

(b)Evropski usklajevalni odbor radiološke, elektromedicinske in zdravstvene informacijske industrije (COCIR), Evropska zveza farmacevtske industrije in združenj, EuropaBio, MedTech Europe, VaccinesEurope, ko z uradnim obvestilom, predloženim kot pismo o zavezi, sporočijo svojo odločitev o brezpogojnem pristopu k Skupnemu podjetju za pobudo za inovativno zdravje;

(c)pridruženi člani, izbrani v skladu s členom 7.

Člen 116

Finančni prispevek Unije

Finančni prispevek Unije iz programa Obzorje Evropa za Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje, vključno z odobritvami Efte, za kritje upravnih in operativnih stroškov znaša do 1 200 000 000 EUR, pri čemer znesek za kritje upravnih stroškov znaša do 30 212 000 EUR, in je sestavljen na naslednji način:

(a)do 1 000 000 000 EUR, če enak znesek prispevajo člani, razen Unije, ali njihovi subjekti v sestavi ali povezani subjekti;

(b)do 200 000 000 EUR, če enak znesek prispevajo prispevajoči partnerji ali njihovi subjekti v sestavi ali povezani subjekti.

Prispevek Unije se lahko poveča s prispevki tretjih držav, če so na voljo.

Člen 117

Prispevki članov razen Unije

1.Člani Skupnega podjetja za pobudo za inovativno zdravje, razen Unije, skupaj prispevajo ali poskrbijo, da njihovi subjekti v sestavi ali povezani subjekti skupaj prispevajo najmanj 1 000 000 000 EUR, vključno do 30 212 000 EUR za upravne stroške, v obdobju, določenem v členu 3.

2.Prispevki iz odstavka 1 so sestavljeni iz prispevkov Skupnemu podjetju za pobudo za inovativno zdravje v skladu s členom 11(1).

3.Prispevki v naravi za dodatne dejavnosti ne predstavljajo več kot 50 % prispevkov v naravi članov razen Unije na ravni programa pobude za inovativno zdravje.

4.Stroški, povezani s prispevki udeležencev posrednih ukrepov, ki jih financira Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje, znašajo vsaj 45 % upravičenih stroškov posrednega ukrepa in povezanih stroškov dodatnih dejavnosti. Kadar je to utemeljeno, je lahko v programu dela izjemoma dovoljen nižji delež prispevkov na ravni posameznega posrednega ukrepa in povezanih dodatnih dejavnosti.

5.Stroški, nastali pri posrednih ukrepih v tretjih državah, ki niso države, pridružene programu Obzorje Evropa, so upravičeni in pomembni za cilje iz člena 113. Ne presegajo 20 % prispevkov v naravi za operativne stroške, ki jih zagotovijo člani razen Unije in prispevajoči partnerji na ravni programa pobude za inovativno zdravje. Stroški, ki presegajo 20 % prispevkov v naravi za operativne stroške na ravni programa pobude za inovativno zdravje, se ne štejejo kot prispevki v naravi za operativne stroške.

6.Programi dela Skupnega podjetja za pobudo za inovativno zdravje lahko določijo posebne omejitve za prispevke v naravi za operativne stroške, ki nastanejo v tretjih državah, ki niso pridružene programu Obzorje Evropa, na ravni posrednih ukrepov. Pri odločitvah o takih posebnih omejitvah se upoštevajo zlasti cilji in učinek, ki jih želijo doseči zadevni ukrepi, pri čemer se ne preseže zgornja meja iz odstavka 5 na ravni programa pobude za inovativno zdravje.

Člen 118

Pogoji, povezani z dodatnimi dejavnostmi

1.Za namen člena 11(1)(b) se dodatne dejavnosti izvajajo v Uniji ali državah, pridruženih programu Obzorje Evropa, in lahko vključujejo:

(a)dejavnosti, ki prispevajo k doseganju ciljev ukrepov, ki jih financira Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje;

(b)dejavnosti, ki prispevajo k razširjanju, trajnosti ali uporabi rezultatov ukrepov, ki jih financira Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje.

2.Kadar je to primerno, predlogi projektov vključujejo načrt za povezane dodatne dejavnosti. Stroški, povezani s takimi dodatnimi dejavnostmi za posamezne projekte, morajo nastati v obdobju med datumom predložitve predloga in do dveh let po datumu zaključka posrednega ukrepa.

3.Da bi se stroški obračunali kot prispevki v naravi iz točke (b) člena 11(1), se osnovne dodatne dejavnosti izvajajo v Evropski uniji ali državah, pridruženih programu Obzorje Evropa.

Člen 119

Organi Skupnega podjetja za pobudo za inovativno zdravje

Organi Skupnega podjetja za pobudo za inovativno zdravje so:

(a)upravni odbor;

(b)izvršni direktor;

(c)odbor za inovacije;

(d)skupina predstavnikov držav.

Člen 120

Sestava upravnega odbora

Upravni odbor sestavljajo:

(a)pet predstavnikov Komisije v imenu Unije;

(b)en predstavnik vsakega člana razen Unije.

Člen 121

Delovanje upravnega odbora

Člani razen Unije imajo skupaj 50 % glasovalnih pravic.

Člen 122

Odbor za inovacije

1.Odbor za inovacije svetuje upravnemu odboru o zadevah, pomembnih za raziskovalne in inovacijske dejavnosti Skupnega podjetja za pobudo za inovativno zdravje, v skladu s členom 19.

2.Odbor za inovacije sestavljajo naslednji stalni člani:

(a)štirje predstavniki Komisije v imenu Unije;

(b)štirje predstavniki članov razen Unije;

(c)dva predstavnika skupine predstavnikov držav;

(d)dva predstavnika znanstvene skupnosti, ki ju po odprtem izbirnem postopku v skladu s členom 19(4) imenuje upravni odbor;

(e)do šest stalnih članov odbora, ki jih imenuje upravni odbor po odprtem izbirnem postopku v skladu s členom 19(4), pri čemer se zagotovi zlasti primerna zastopanost deležnikov, ki se ukvarjajo z zdravstvom, predvsem javnega sektorja, pacientov in končnih uporabnikov na splošno;

(f)izvršni direktor in en dodatni predstavnik programske pisarne.

3.Člani odbora, ki zastopajo člane Skupnega podjetja za pobudo za inovativno zdravje, lahko po potrebi imenujejo začasne člane odbora za razprave o določenih temah. Za vsak sestanek lahko skupaj imenujejo največ šest začasnih članov.

Taki začasni člani so imenovani na podlagi njihovega znanstvenega ali tehničnega strokovnega znanja o zadevah, ki bodo obravnavane na zadevnih sestankih, ali ob upoštevanju potrebe po ustvarjanju sinergij z drugimi raziskovalnimi programi.

Člani odbora, ki zastopajo člane Skupnega podjetja za pobudo za inovativno zdravje, imenujejo začasne člane odbora sporazumno in za določeno obdobje. Svoje odločitve sporočijo programski pisarni in ostalim stalnim članom odbora.

4.Odbor za inovacije ne glede na naloge skupine predstavnikov držav iz člena 20(7) upravnemu odboru na njegovo zahtevo ali na lastno pobudo svetuje o znanstvenih in tehnoloških zadevah, povezanih s cilji Skupnega podjetja za pobudo za inovativno zdravje, zlasti glede:

(a)znanstvenih prednostnih nalog;

(b)osnutka programa dela, vključno z vsebino razpisov za zbiranje predlogov;

(c)načrtovanja dodatnih dejavnosti članov, razen Unije, iz člena 118;

(d)ustanovitve svetovalnih skupin, osredotočenih na posebne znanstvene prednostne naloge;

(e)ustvarjanja sinergij z drugimi dejavnostmi v okviru programa Obzorje Evropa, vključno z drugimi evropskimi partnerstvi, pa tudi z drugimi programi financiranja Unije in nacionalnimi programi financiranja.

5.Odboru za inovacije predseduje izvršni direktor. V ustrezno utemeljenih primerih lahko izvršni direktor imenuje višjega uslužbenca programske pisarne Skupnega podjetja za pobudo za inovativno zdravje, da v njegovem imenu predseduje odboru za inovacije.

6.Člani odbora, ki zastopajo člane Skupnega podjetja za pobudo za inovativno zdravje, v okviru poročila iz člena 19(8) soglasno sprejmejo predloge glede zadev iz odstavka 4 po razpravah z vsemi člani odbora, navzočimi na sestanku. Če soglasje ni doseženo, predsednik o situaciji poroča upravnemu odboru. Vsak član odbora lahko v poročilu izrazi ločeno odklonilno mnenje.

7.Odbor za inovacije se redno sestane vsaj dvakrat letno. Na zahtevo članov odbora, ki zastopajo Komisijo, ali večine predstavnikov članov razen Unije se lahko sestane na izrednem sestanku.

8.Člani odbora za inovacije si pred sestanki v kakršni koli ustrezni obliki izmenjajo vse ustrezne informacije in razpravljajo o svojih zamislih. Po potrebi uskladijo svoje dejavnosti z dejavnostmi katere koli druge svetovalne skupine.

Člen 123

Pogoji, ki se uporabljajo za posredne ukrepe

1. Za namene te uredbe se neizpolnjena potreba na področju javnega zdravja opredeli kot potreba, ki je sistemi zdravstvenega varstva trenutno ne obravnavajo zaradi nerazpoložljivosti ali nedostopnosti, na primer kadar za zadevno bolezen ni zadovoljive metode diagnosticiranja, preprečevanja ali zdravljenja, ali če imajo ljudje omejen dostop do zdravstvenega varstva zaradi stroškov, oddaljenosti od zdravstvenih ustanov ali čakalnih dob. Oskrba, osredotočena na ljudi, se nanaša na pristop k oskrbi, ki zavestno sprejema stališča posameznikov, oskrbovalcev, družin in skupnosti ter jih obravnava kot udeležence in upravičence zdravstvenih sistemov, ki so organizirani glede na njihove potrebe in želje, ne na posamezne bolezni.

2.Posredni ukrepi, ki jih financira Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje, lahko vključujejo klinične študije, pri katerih ciljno območje ali predvidena uporaba predstavlja neizpolnjeno potrebo na področju javnega zdravja, ki znatno vpliva na prebivalstvo Unije ali ga ogroža.

3.Udeleženci posrednih ukrepov, ki jih financira Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje, zagotovijo, da so razviti izdelki in storitve, ki temeljijo ali delno temeljijo na posrednih ukrepih, na voljo in dostopni javnosti pod poštenimi in razumnimi pogoji. V ta namen se v programu dela po potrebi določijo dodatne obveznosti v zvezi z izkoriščanjem, ki se uporabljajo za posebne posredne ukrepe.

4.Kadar je to določeno v programu dela, se lahko od pravnih subjektov, ki jih opredeli Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje, zahteva, da sodelujejo v posebnih posrednih ukrepih. Ti subjekti niso upravičeni do financiranja iz Skupnega podjetja za pobudo za inovativno zdravje.

5.Pravni subjekti, ki sodelujejo v posebnih posrednih ukrepih z opredeljenimi pravnimi subjekti iz odstavka 4, niso upravičeni do financiranja, če:

(a)so profitni pravni subjekti z letnim prometom najmanj 500 milijonov EUR;

(b)so pod neposrednim ali posrednim nadzorom pravnega subjekta iz točke (a) ali pod istim neposrednim ali posrednim nadzorom kot pravni subjekt iz točke (a);

(c)neposredno ali posredno nadzorujejo pravni subjekt iz točke (a).

NASLOV VII

SKUPNO PODJETJE ZA KLJUČNE DIGITALNE TEHNOLOGIJE

Člen 124

Dodatni cilji Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije

1.Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije ima poleg ciljev iz členov 4 in 5 še naslednje splošne cilje:

(a)okrepiti odprto tehnološko avtonomijo Unije na področju elektronskih komponent in sistemov, da se podprejo prihodnje potrebe vertikalnih panog in celotnega gospodarstva. Splošni cilj je prispevati k podvojitvi vrednosti zasnove in proizvodnje elektronskih komponent in sistemov v Evropi do leta 2030 v skladu z vplivom Unije na področju izdelkov in storitev;

(b)vzpostaviti znanstveno odličnost Unije in njen vodilni položaj na področju inovacij v zvezi z nastajajočimi komponentami in sistemskimi tehnologijami, kar se izvede z aktivno udeležbo MSP. MSP bi morala predstavljati vsaj eno tretjino celotnega števila udeležencev v posrednih ukrepih in bi morala prejeti vsaj 20 % javnih sredstev;

(c)zagotoviti, da komponente in sistemske tehnologije upoštevajo družbene in okoljske izzive v Evropi. Cilj je uskladiti se s politiko Unije na področju energijske učinkovitosti in prispevati k zmanjšanju porabe energije za 32,5 % do leta 2030.

2.Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije ima poleg ciljev iz odstavka 1 še naslednje posebne cilje:

(a)vzpostaviti zasnovne in proizvodne zmogljivosti v Evropi za strateška področja uporabe;

(b)vzpostaviti uravnotežen portfelj velikih in majhnih projektov, ki podpirajo hiter prenos tehnologij iz raziskovalnega v industrijsko okolje;

(c)vzpostaviti dinamičen ekosistem po vsej Uniji, ki temelji na digitalnih vrednostnih verigah s poenostavljenim dostopom do novih udeležencev;

(d)izboljšati tehnologije komponent, ki zagotavljajo varnost, zaupanje in energijsko učinkovitost za ključne infrastrukture in sektorje v Evropi;

(e)spodbujati mobilizacijo nacionalnih virov in zagotoviti skladnost raziskovalnih in inovacijskih programov Unije ter nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih programov na področju elektronskih komponent in sistemov;

(f)vzpostaviti skladnost med strateškim načrtom za raziskave in inovacije pobude in politikami EU, da bi se zagotovil učinkovit prispevek tehnologij elektronskih komponent in sistemov.

Člen 125

Dodatne naloge Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije

Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije poleg nalog iz člena 5 spremlja tudi izvajanje posrednih ukrepov ter upravlja sporazume o nepovratnih sredstvih in sklepe upravnega odbora in odbora javnih organov.

Člen 126

Člani

1.Člani Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije so:

(a)javni organi, ki jih sestavljajo:

(i) Unija, ki jo zastopa Komisija,

(ii) naslednje sodelujoče države:

– […],

– […];

(b)zasebni člani, ki jih sestavljajo naslednja industrijska združenja in njihovi subjekti v sestavi: združenje AENEAS, ustanovljeno v skladu s francoskim pravom in s sedežem v Parizu v Franciji; združenje ARTEMISIA, ustanovljeno v skladu z nizozemskim pravom in s sedežem v Eindhovnu na Nizozemskem; združenje EPoSS e.V., ustanovljeno v skladu z nemškim pravom in s sedežem v Berlinu v Nemčiji.

2.Vsaka sodelujoča država imenuje svoje predstavnike v organih Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije in določi nacionalni subjekt ali nacionalne subjekte, pristojne za izpolnjevanje obveznosti v zvezi z izvajanjem dejavnosti Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije.

Člen 127

Finančni prispevek Unije

Finančni prispevek Unije iz programa Obzorje Evropa za Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije, vključno z odobritvami Efte, za kritje upravnih stroškov in operativnih stroškov znaša do 1 800 000 000 EUR, pri čemer znesek za kritje upravnih stroškov znaša do 22 090 000 EUR. Prispevek Unije se lahko poveča s prispevki tretjih držav, če so na voljo.

Člen 128

Prispevki članov razen Unije

1.Sodelujoče države Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije v obdobju iz člena 3 skupaj prispevajo znesek, ki je vsaj enak prispevku Unije za operativne stroške iz člena 127.

2.Zasebni člani Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije v obdobju iz člena 3 prispevajo ali poskrbijo, da njihovi subjekti v sestavi ali povezani subjekti prispevajo najmanj 2 511 164 000 EUR za Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije.

3.Zasebni člani v skladu s členom 26(4) prispevajo ali poskrbijo, da njihovi subjekti v sestavi in povezani subjekti prispevajo do 22 090 000 EUR za upravne stroške Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije.

4.Prispevki iz odstavka 1 so sestavljeni iz prispevkov iz člena 11(4). Prispevki iz odstavka 2 so sestavljeni iz prispevkov iz člena 11(1), pri čemer prispevki iz člena 11(1)(a) znašajo najmanj 2 489 074 000 EUR. Prispevki iz odstavka 3 so sestavljeni iz prispevkov iz člena 11(1)(c).

Člen 129

Prispevki sodelujočih držav

1.Vsaka sodelujoča država Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije pooblasti za izvajanje svojih prispevkov, namenjenih udeležencem v posrednih ukrepih s sedežem v navedeni sodelujoči državi, s sporazumi o dodelitvi sredstev, ki jih sklene skupno podjetje. Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije pooblastijo tudi za plačilo njihovih prispevkov udeležencem. Pri tem navedejo zneske, namenjene posrednim ukrepom.

2.Upravičenci posrednih ukrepov Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije z navedenim skupnim podjetjem sklenejo en sam sporazum o nepovratnih sredstvih. Podrobna pravila sporazuma o nepovratnih sredstvih, vključno z ustreznim okvirom za pravice intelektualne lastnine, upoštevajo pravila programa Obzorje Evropa.

3.Sodelujoče države se s pravno zavezujočimi sporazumi, sklenjenimi med subjekti, ki jih je v ta namen imenovala vsaka sodelujoča država, in Skupnim podjetjem za ključne digitalne tehnologije, zavežejo plačilu celotnega zneska svojega prispevka. Taki sporazumi se sklenejo pred sprejetjem programa dela.

4.Upravni odbor pri sprejemanju ocen odhodkov povezanih dejavnosti na področju raziskav in inovacij ustrezno upošteva sporazume iz odstavka 3, da bi zagotovil načelo uravnoteženosti proračuna Skupnega podjetja za digitalne tehnologije.

5.Izvršni direktor upravnemu odboru predloži sporazume iz odstavka 3, ki podpirajo ocene odhodkov povezanih dejavnosti na področju raziskav in inovacij.

6.Druge ureditve sodelovanja med sodelujočimi državami in Skupnim podjetjem za ključne digitalne tehnologije ter ureditve obveznosti glede prispevkov iz odstavka 1 se vzpostavijo s sporazumi, sklenjenimi med subjekti, ki jih je v ta namen imenovala vsaka sodelujoča država, in Skupnim podjetjem za ključne digitalne tehnologije.

Člen 130

Obseg dodatnih dejavnosti

1.Upravni odbor Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije lahko po potrebi odobri načrt dodatnih dejavnosti iz člena 11(1)(b) na predlog odbora zasebnih članov, pri čemer upošteva mnenje odbora javnih organov.

2.Za namene člena 11(1)(b) lahko dodatne dejavnosti vključujejo:

(a)zasebne naložbe, namenjene industrializaciji rezultatov projektov Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije in Skupnega podjetja ECSEL;

(b)pilotne projekte, predstavitvene projekte, aplikacije, uvajanja, industrializacijo, vključno z ustreznimi naložbami v osnovna sredstva;

(c)povezane raziskovalne in razvojne dejavnosti, ki se ne financirajo iz javnih sredstev;

(d)dejavnosti, ki se financirajo s posojili Evropske investicijske banke in se ne financirajo iz nepovratnih sredstev Unije;

(e)dejavnosti za razvoj ekosistema, ki podpira sodelovanje uporabnikov in dobaviteljev tehnologije.

Člen 131

Organi Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije

Organi Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije so:

(a)upravni odbor;

(b)izvršni direktor;

(c)odbor javnih organov;

(d)odbor zasebnih članov.

Člen 132

Sestava upravnega odbora

Vsak član Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije imenuje svoje predstavnike in glavnega delegata, ki ima glasovalne pravice člana upravnega odbora.

Člen 133

Delovanje upravnega odbora

1.Glasovalne pravice v upravnem odboru se razdelijo, kot sledi:

(a)ena tretjina za Komisijo;

(b)ena tretjina za zasebne člane skupaj in

(c)ena tretjina za sodelujoče države skupaj.

2.V prvih dveh poslovnih letih po ustanovitvi Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije se glasovalne pravice sodelujočih držav razdelijo, kot sledi:

(a)en odstotek za vsako sodelujočo državo;

(b)preostali odstotek se vsako leto razdeli med sodelujoče države sorazmerno z dejanskimi finančnimi prispevki, ki so jih namenile za Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije in/ali njegovo preteklo pobudo v zadnjih dveh letih.

3.V naslednjih poslovnih letih se glasovalne pravice sodelujočih držav razdelijo vsako leto sorazmerno s finančnimi sredstvi, ki so jih v zadnjih dveh poslovnih letih prispevale za posredne ukrepe.

4.Glasovalne pravice zasebnih članov se med industrijskimi združenji razdelijo enako, razen če odbor zasebnih članov odloči drugače.

5.Glasovalne pravice vsakega novega člana Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije, ki ni država članica ali pridružena država, določi upravni odbor pred včlanitvijo tega člana v Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije.

6.Upravni odbor je sklepčen, če so prisotni Komisija, zasebni člani in najmanj trije glavni delegati sodelujočih držav Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije.

Člen 134

Dodatne naloge upravnega odbora

1.Člen 16(2)(s) se ne uporablja za upravni odbor Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije.

2.Kadar Komisija tako zahteva, je upravičenost za sodelovanje v posebnih ukrepih omejena v skladu z določbami sektorskega temeljnega akta, ki se uporablja za zadevni prispevek Unije.

Člen 135

Sestava odbora javnih organov

Odbor javnih organov sestavljajo predstavniki javnih organov Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije.

Vsak javni organ imenuje predstavnika in glavnega delegata, ki ima glasovalne pravice v odboru javnih organov.

Člen 136

Delovanje odbora javnih organov

1.Glasovalne pravice v odboru javnih organov se javnim organom dodelijo vsako leto sorazmerno z njihovimi finančnimi prispevki, ki jih v skladu s členom 129 v zadevnem letu namenijo za dejavnosti Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije, pri čemer nobeden od članov v odboru javnih organov ne sme imeti več kot 50 % vseh glasovalnih pravic.

2.Če so manj kot tri sodelujoče države izvršnemu direktorju sporočile svoj finančni prispevek v skladu s členom 129(3), ima Komisija 50 % glasovalnih pravic, preostalih 50 % pa se med sodelujoče države razdeli enako, dokler svojega prispevka ne sporočijo več kot tri sodelujoče države Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije.

3.Javni organi si prizadevajo doseči soglasje. Če soglasja ne dosežejo, odbor javnih organov odloča z najmanj 75-odstotno večino vseh glasov, vključno z glasovi sodelujočih držav, ki niso navzoče.

4.Odbor javnih organov med svojimi člani izvoli predsednika z najmanj dveletnim mandatom.

5.Predsednik lahko povabi druge osebe, da se udeležijo sestankov kot opazovalke, zlasti predstavnike regionalnih organov znotraj Unije, predstavnike združenj MSP in predstavnike drugih organov Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije.

6.Odbor javnih organov se redno sestane vsaj dvakrat letno. Na zahtevo Komisije, večine predstavnikov sodelujočih držav ali predsednika se lahko sestane na izrednem sestanku. Sestanke odbora javnih organov skliče predsednik in običajno potekajo na sedežu Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije.

7.Odbor javnih organov je sklepčen, če so prisotni Komisija in najmanj trije glavni delegati sodelujočih držav.

8.Izvršni direktor se udeležuje sestankov odbora javnih organov, razen če odbor odloči drugače, vendar nima glasovalne pravice.

9.Na povabilo odbora javnih organov lahko katera koli država članica ali pridružena država, ki ni članica Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije, sodeluje na sestankih odbora javnih organov kot opazovalka. Opazovalci prejmejo vse ustrezne dokumente in lahko svetujejo pri vseh odločitvah, ki jih sprejme odbor javnih organov. Vse opazovalce zavezujejo pravila o zaupnosti, ki se uporabljajo za člane odbora javnih organov.

10.Odbor javnih organov lahko po potrebi imenuje delovne skupine, ki jih skupaj usklajuje eden ali več javnih organov.

11.Odbor javnih organov sprejme svoj poslovnik.

12.Za odbor javnih organov se smiselno uporabljata člen 11(7) in člen 26(6).

Člen 137

Naloge odbora javnih organov

Odbor javnih organov:

(a)prispeva k oblikovanju strateškega načrta za raziskave in inovacije;

(b)prispeva k osnutku programa dela, zlasti k razpisom za zbiranje predlogov, vključno s pravili za ocenjevanje, izbiro in spremljanje posrednih ukrepov;

(c)odobri objavo razpisov za zbiranje predlogov v skladu s programom dela;

(d)odloča o dodelitvi javnih sredstev izbranim predlogom na podlagi seznama razvrstitve, ki ga pripravi ocenjevalni odbor, v okviru proračunskih omejitev. Pri enakovredno ocenjenih predlogih se lahko pri tej dodelitvi upošteva prispevek predlogov k doseganju posebnih ciljev politike, vključno s sinergijami z nacionalnimi prednostnimi nalogami. Taka odločitev je zavezujoča brez kakršnih koli nadaljnjih ocenjevalnih ali izbirnih postopkov;

(e)poda mnenje o osnutku načrta dodatnih dejavnosti iz člena 11(1)(b).

Člen 138

Sestava odbora zasebnih članov

1.Odbor zasebnih članov sestavljajo predstavniki zasebnih članov Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije.

2.Vsak zasebni član imenuje svoje predstavnike in glavnega delegata, ki ima glasovalne pravice v odboru zasebnih članov.

Člen 139

Delovanje odbora zasebnih članov

1.Odbor zasebnih članov se sestane vsaj dvakrat letno.

2.Organ zasebnih članov lahko po potrebi imenuje delovne skupine, ki jih skupaj usklajuje eden ali več članov.

3.Odbor zasebnih članov izvoli predsednika med svojimi člani.

4.Odbor zasebnih članov sprejme svoj poslovnik.

Člen 140

Naloge odbora zasebnih članov

Odbor zasebnih članov:

(a)pripravi in redno posodablja osnutek strateškega načrta za raziskave in inovacije, da bi se dosegli cilji Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije iz členov 4 in 124, pri čemer upošteva prispevek javnih organov;

(b)izvršnemu direktorju v rokih, ki jih določi upravni odbor, predloži osnutek strateškega načrta za raziskave in inovacije;

(c)organizira posvetovalni forum za deležnike, ki se ga lahko udeležijo vsi javni in zasebni deležniki z interesom na področju ključnih digitalnih tehnologij, da bi jih obvestil o osnutku strateškega načrta za raziskave in inovacije za določeno leto ter pridobil povratne informacije o njem;

(d)kadar je to primerno in ob upoštevanju člena 130, pripravi osnutek načrta dodatnih dejavnosti iz člena 11(1)(b), pri čemer upošteva mnenje odbora javnih organov, in ga predloži pravnemu odboru v odobritev.

Člen 141

Stopnje povračila

V skladu s [členom 13(1)] uredbe o programu Obzorje Evropa in z odstopanjem od [člena 30] navedene uredbe lahko Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije uporabi različne stopnje povračil za financiranje Unije v okviru ukrepa glede na vrsto udeleženca, in sicer glede na to, ali gre za MSP ali neprofitne pravne subjekte, ter vrsto ukrepa. Stopnje povračila so navedene v programu dela.

NASLOV VIII

SKUPNO PODJETJE SESAR 3

Člen 142

Dodatni cilji Skupnega podjetja SESAR 3

1.Skupno podjetje SESAR 3 ima poleg ciljev iz členov 4 in 5 še naslednje splošne cilje:

(a)okrepiti zmogljivost Unije na področju raziskav in inovacij ter jo vključiti v sektor upravljanja zračnega prometa, da postane bolj odporen in prilagodljiv na nihanja prometa ter se hkrati omogoči nemoteno delovanje vseh zrakoplovov;

(b)z inovacijami okrepiti konkurenčnost zračnega prevoza s posadko in brez nje v Uniji ter storitvene trge upravljanja zračnega prometa, da se spodbudi gospodarska rast v Uniji;

(c)razviti in pospešiti uporabo inovativnih rešitev na trgu za vzpostavitev zračnega prostora enotnega evropskega neba kot najučinkovitejšega in okoljsko prijaznega letalskega neba na svetu.

2.Skupno podjetje SESAR 3 ima tudi naslednje posebne cilje:

(a)razviti ekosistem na področju raziskav in inovacij, ki bo zajemal celotne vrednostne verige upravljanja zračnega prometa in zračnega prostora U-space 60 , s čimer se bo omogočila izgradnja digitalnega evropskega neba 61 , opredeljenega v evropskem osrednjem načrtu za upravljanje zračnega prometa, s tem pa potrebno sodelovanje in usklajevanje med izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in uporabniki zračnega prostora za zagotovitev enotnega in usklajenega sistema upravljanja zračnega prometa v Uniji za operacije zrakoplovov s posadko in brez nje;

(b)razviti in potrditi rešitve za upravljanje zračnega prometa, ki podpirajo visoko stopnjo avtomatizacije;

(c)razviti in potrditi tehnično strukturo 62 digitalnega evropskega neba;

(d)podpreti pospešeno uvajanje inovativnih rešitev na trgu s pomočjo predstavitvenih projektov;

(e)uskladiti določanje prednostnih nalog in načrtovanje v okviru prizadevanj Unije za posodobitev upravljanja zračnega prometa, in sicer na podlagi postopka med deležniki s področja upravljanja zračnega prometa, ki temelji na soglasju;

(f)pospešiti razvoj standardov za industrializacijo rešitev SESAR.

Člen 143

Dodatne naloge Skupnega podjetja SESAR 3

Skupno podjetje SESAR 3 poleg nalog iz člena 5 opravlja še naslednje naloge:

(a)usklajuje naloge v opredelitveni fazi raziskav upravljanja zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR) 63 , spremlja izvajanje projekta SESAR in po potrebi spreminja evropski osrednji načrt za upravljanje zračnega prometa 64 ;

(b)izvaja raziskovalne in razvojne vidike evropskega osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa, zlasti z:

(i) organiziranjem, usklajevanjem in spremljanjem dela razvojne faze projekta SESAR v skladu z evropskim osrednjim načrtom za upravljanje zračnega prometa, vključno z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi na nizkih ravneh tehnološke pripravljenosti (0 do 2),

(ii) zagotavljanjem rešitev SESAR, ki so uporabni rezultati razvojne faze projekta SESAR, ki uvajajo nove ali izboljšane standardizirane in interoperabilne operativne postopke ali tehnologije,

(iii) zagotavljanjem sodelovanja civilnih in vojaških deležnikov v letalskem sektorju, zlasti: izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, uporabnikov zračnega prostora, profesionalnih združenj uslužbencev, letališč in predelovalnih industrij ter ustreznih znanstvenih institucij in znanstvene skupnosti;

(c)omogočiti pospešeno tržno uvajanje rešitev SESAR z:

(i) organiziranjem in usklajevanjem obsežnih predstavitvenih dejavnosti,

65 (ii) tesnim usklajevanjem z agencijo EASA, da bi ta pravočasno oblikovala regulativne ukrepe, ki spadajo v osnovno uredbo o agenciji EASA, in ustrezna izvedbena pravila,

66 67 (iii) podpiranjem povezanih dejavnosti standardizacije v tesnem sodelovanju z organi za standardizacijo in agencijo EASA ter subjektom, ustanovljenim za usklajevanje nalog uvajalne faze projekta SESAR v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 409/2013.

Člen 144

Člani

1.Člani Skupnega podjetja SESAR 3 so:

(a)Unija, ki jo zastopa Komisija;

(b)Evropska organizacija za varnost zračne plovbe (Eurocontrol), ki jo zastopa njena Agencija, ko z uradnim obvestilom, predloženim kot pismo o zavezi, sporoči svojo odločitev o brezpogojnem pristopu k Skupnemu podjetju SESAR 3;

(c)ustanovni člani, navedeni v Prilogi III te uredbe, ko z uradnim obvestilom, predloženim kot pismo o zavezi, sporočijo svojo odločitev o brezpogojnem pristopu k Skupnemu podjetju SESAR 3;

(d)pridruženi člani, izbrani v skladu s členom 7.

2.Z odstopanjem od določb člena 7(1) in (2) lahko upravni odbor v prvih šestih mesecih po ustanovitvi Skupnega podjetja SESAR 3 izbere pridružene člane s seznama, sestavljenega po javnem razpisu za prijavo interesa, ki ga je Komisija objavila pred ustanovitvijo podjetja.

3.Upravni odbor si pri izbiri pridruženih članov prizadeva zagotoviti ustrezno zastopanost celotne vrednostne verige upravljanja zračnega prometa in po potrebi izbere ustrezne akterje zunaj sektorja. Vsak javni ali zasebni subjekt ali organ, vključno s tistimi iz tretjih držav, ki je z Unijo sklenil vsaj en sporazum na področju zračnega prevoza, je lahko izbran za pridruženega člana Skupnega podjetja SESAR 3.

Člen 145

Finančni prispevek Unije

Finančni prispevek Unije iz programa Obzorje Evropa za Skupno podjetje SESAR 3, vključno z odobritvami Efte, za kritje upravnih in operativnih stroškov znaša do 600 000 000 EUR, pri čemer znesek za kritje upravnih stroškov znaša do 30 000 000 EUR. Prispevek Unije se lahko poveča s prispevki tretjih držav, če so na voljo.

Člen 146

Prispevki članov razen Unije

1.Zasebni člani Skupnega podjetja SESAR 3 skupaj prispevajo ali poskrbijo, da njihovi subjekti v sestavi ali pridruženi subjekti skupaj prispevajo najmanj 500 000 000 EUR, vključno do 25 000 000 EUR za upravne stroške, v obdobju, določenem v členu 3.

2.Eurocontrol prispeva najmanj 500 000 000 EUR za kritje operativnih in upravnih stroškov Skupnega podjetja SESAR 3, vključno do 25 000 000 EUR za upravne stroške, v obdobju, določenem v členu 3.

3.Prispevki iz odstavka 1 so sestavljeni iz prispevkov Skupnemu podjetju SESAR 3 v skladu s členom 11(1). Prispevki iz odstavka 2 so sestavljeni iz prispevkov Skupnemu podjetju SESAR 3 v skladu s členom 11(5).

Člen 147

Obseg dodatnih dejavnosti

Za namene člena 11(1)(b) lahko dodatne dejavnosti vključujejo:

(a)dejavnosti, ki zajemajo vse projekte raziskav o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba, ki jih ne financira Unija in prispevajo k doseganju dogovorjenega programa dela Skupnega podjetja;

(b)dejavnosti industrializacije, vključno s standardizacijo, certificiranjem in proizvodnjo, povezane z rešitvami SESAR Skupnega podjetja SESAR 3 ali preteklo pobudo Skupno podjetje SESAR;

(c)dejavnosti komuniciranja in ozaveščanja, povezane z rešitvami SESAR Skupnega podjetja SESAR 3 ali preteklo pobudo Skupno podjetje SESAR;

(d)dejavnosti, ki zagotavljajo globalno uskladitev upravljanja zračnega prometa na podlagi rešitev SESAR Skupnega podjetja SESAR 3 ali pretekle pobude Skupno podjetje SESAR;

(e)uvajanje ali uporabo rezultatov iz projektov v okviru Skupnega podjetja SESAR 3 ali pretekle pobude Skupno podjetje SESAR, ki niso prejeli nobenega financiranja Unije.

Člen 148

Organi Skupnega podjetja SESAR 3

Organi Skupnega podjetja SESAR 3 so:

(a)upravni odbor;

(b)izvršni direktor;

(c)znanstveni svetovalni organ;

(d)skupina predstavnikov držav.

Člen 149

Sestava upravnega odbora

Upravni odbor sestavljajo:

(a)dva predstavnika Komisije v imenu Unije;

(b)en predstavnik vsakega člana razen Unije.

Člen 150

Delovanje upravnega odbora

1.Upravnemu odboru predseduje Komisija v imenu Unije.

2.Stalni opazovalci upravnega odbora so:

(a)predstavnik Evropske obrambne agencije;

(b)predstavnik civilnih uporabnikov zračnega prostora, ki ga imenuje njihova predstavniška organizacija na evropski ravni;

(c)predstavnik izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, ki ga imenuje njihova predstavniška organizacija na evropski ravni;

(d)predstavnik proizvajalcev opreme, ki ga imenuje njihova predstavniška organizacija na evropski ravni;

(e)predstavnik letališč, ki ga imenuje njihova predstavniška organizacija na evropski ravni;

(f)predstavnik predstavniških organov uslužbencev v sektorju upravljanja zračnega prometa, ki ga imenuje njihova predstavniška organizacija na evropski ravni;

(g)predstavnik ustreznih znanstvenih institucij ali ustrezne znanstvene skupnosti, ki ga imenuje njihova predstavniška organizacija na evropski ravni;

(h)predstavnik Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu;

(i)predstavnik evropske organizacije za standardizacijo na področju letalstva;

(j)predstavnik industrije zrakoplovov brez posadke, ki ga imenuje njihova predstavniška organizacija na evropski ravni.

3.Število glasov članov Skupnega podjetja SESAR 3 je sorazmerno z njihovim prispevkom v proračun Skupnega podjetja. Vendar imata Unija in Eurocontrol vsak najmanj 25 % skupnega števila glasov, predstavnik civilnih uporabnikov zračnega prostora iz točke (b) odstavka 2 pa najmanj 10 % skupnega števila glasov.

4.Upravni odbor sprejema odločitve z navadno večino oddanih glasov. Če je število glasov izenačeno, je odločilen glas Unije.

5.Za odločitve v zvezi z revizijo evropskega osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa so potrebni pozitivni glasovi Unije in Eurocontrola. Pri takih odločitvah se upoštevajo mnenja vseh stalnih opazovalcev iz odstavka 2.

Člen 151

Dodatne naloge upravnega odbora

Upravni odbor Skupnega podjetja SESAR 3 poleg nalog iz člena 16 tudi nadzira zagotavljanje raziskovalnih in razvojnih komponent, opredeljenih v evropskem osrednjem načrtu za upravljanje zračnega prometa.

Člen 152

Dodatne naloge izvršnega direktorja

Izvršni direktor Skupnega podjetja SESAR 3 poleg nalog iz člena 18 opravlja še naslednje naloge:

(a)usmerja izvajanje opredelitvene in razvojne faze projekta SESAR v skladu s smernicami, ki jih določi upravni odbor;

(b)upravnemu odboru predloži vse predloge, ki vključujejo spremembe v zasnovi razvojne faze projekta SESAR.

Člen 153

Znanstveni odbor

1.Znanstveni odbor je znanstveni svetovalni organ Skupnega podjetja SESAR 3 iz člena 19(1)(a).

2.Znanstveni odbor ima največ 15 stalnih članov.

3.Predsednik znanstvenega odbora je izvoljen za dve leti.

4.Znanstveni odbor lahko svetuje na zahtevo upravnega odbora in drugih organov Skupnega podjetja SESAR 3 ali na svojo pobudo, zlasti o dejavnostih, povezanih z nizkimi ravnmi tehnološke pripravljenosti (0 do 2).

5.Znanstveni odbor sodeluje z ustreznimi posvetovalnimi organi, ustanovljenimi v okviru programa Obzorje Evropa.

Člen 154

Skupina predstavnikov držav

1.Skupino predstavnikov držav sestavljata največ dva predstavnika vsake države članice in pridružene države, vključno s predstavniki nacionalnih organov, pristojnih za letalstvo in raziskovalne dejavnosti. Predstavniki držav članic zastopajo usklajeno stališče, pri čemer upoštevajo stališča, izražena v:

(a)Odboru za enotno evropsko nebo, ustanovljenem s členom 5 Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta 68 ;

(b)programskem odboru v okviru Obzorja Evropa 69 .

2.Skupina predstavnikov držav se sestane najmanj enkrat na leto.

Člen 155

Izvedbeni akti za določitev stališča Unije v zvezi s spremembo evropskega osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa

1.Komisija sprejme izvedbene akte, da bi določila stališče Unije glede spremembe evropskega osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Komisiji pomaga Odbor za enotno evropsko nebo, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 549/2004. Odbor za enotno evropsko nebo je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 70 .

Člen 156

Certificiranje novih tehnologij

2.Za dejavnosti certificiranja in zagotovljene storitve veljajo določbe o pristojbinah in dajatvah iz Uredbe (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta 71 .

Člen 157

Sporazum z Eurocontrolom

Vloga in prispevek Eurocontrola kot ustanovnega člana Skupnega podjetja SESAR 3 sta določena v upravnem sporazumu med obema stranema (Skupnim podjetjem SESAR 3 in Eurocontrolom). V sporazumu so opisane naloge, odgovornosti in prispevek Eurocontrola k dejavnostim Skupnega podjetja SESAR 3 v zvezi z:

(a)organiziranjem raziskovalnih, razvojnih in validacijskih dejavnosti Eurocontrola v skladu s programom dela Skupnega podjetja SESAR 3;

(b)zagotavljanjem strokovne podpore in svetovanja Skupnemu podjetju SESAR 3 na njegovo zahtevo;

(c)podporo in svetovanjem glede skupnih razvojnih del za prihodnje evropske sisteme upravljanja zračnega prometa, zlasti v zvezi s prihodnjo strukturo zračnega prostora;

(d)podporo spremljanju izvajanja rešitev SESAR v skladu z evropskim osrednjim načrtom za upravljanje zračnega prometa;

(e)sodelovanjem z državami članicami Eurocontrola, da bi se zagotovila široka podpora ciljem politike Unije in rezultatom raziskovalnih, validacijskih in predstavitvenih dejavnosti med vseevropskimi omrežnimi partnerji;

(f)nudenjem podpore pri upravljanju programa;

(g)prispevanjem k upravnim stroškom Skupnega podjetja SESAR 3 ter zagotavljanjem podpore Skupnemu podjetju SESAR 3 na področjih informacijske tehnologije, komuniciranja in logistike.

Člen 158

Funkcije skupne zaledne službe

Člen 12 ne velja za Skupno podjetje SESAR 3.

NASLOV IX

SKUPNO PODJETJE ZA PAMETNA OMREŽJA IN STORITVE

Člen 159

Dodatni cilji Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve

1.Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve ima poleg ciljev iz členov 4 in 5 še naslednje splošne cilje:

(a)spodbujati evropsko tehnološko neodvisnost v prihodnjih pametnih omrežjih in storitvah s krepitvijo trenutnih industrijskih prednosti in širitvijo področja uporabe s povezljivosti tehnologije 5G na širšo strateško vrednostno verigo, ki vključuje zagotavljanje storitev v oblaku ter komponente in naprave;

(b)uskladiti strateške časovne načrte širšega kroga industrijskih akterjev, ki ne vključujejo le telekomunikacijske industrije, temveč tudi akterje s področij interneta stvari, računalništva v oblaku ter komponent in naprav;

(c)izpopolnjevati evropsko tehnološko in znanstveno odličnost, da se podpre vodilna vloga Evrope pri oblikovanju in obvladovanju sistemov 6G do leta 2030;

(d)okrepiti uvajanje digitalnih infrastruktur in uveljavljanje digitalnih rešitev na evropskih trgih, zlasti z zagotavljanjem mehanizma strateškega usklajevanja za IPE 2 Digitalno in sinergij v okviru IPE 2 ter s programom za digitalno Evropo in programom InvestEU, kot del področja uporabe in upravljanja Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve;

(e)pripraviti evropsko industrijo oskrbe s pametnimi omrežij in storitvami na dolgoročnejše priložnosti, ki jih prinaša razvoj vertikalnih trgov za infrastrukture in storitve 5G in pozneje 6G v Evropi;

(f)spodbuditi digitalne inovacije do leta 2030, ki bodo izpolnjevale potrebe evropskega trga in zahteve javne politike, vključno z najstrožjimi zahtevami vertikalnih panog, pa tudi družbene zahteve na področjih, ki vključujejo varnost, energijsko učinkovitost in elektromagnetna polja;

(g)podpirati uskladitev prihodnjih pametnih omrežij in storitev s cilji politike Unije, vključno z evropskim zelenim dogovorom, varnostjo omrežij in informacij, etiko, zasebnostjo ter na človeka osredotočenim in trajnostnim internetom.

2.Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve ima še naslednje posebne cilje:

(a)pospešiti razvoj tehnologij, ki lahko izpolnjujejo napredne komunikacijske zahteve, in hkrati podpreti evropsko odličnost na področju tehnologij in arhitektur pametnih omrežij in storitev ter njihov razvoj v smeri tehnologije 6G, vključno z močnim položajem Evrope na področju standardov, bistvenih patentov in opredelitve ključnih zahtev, kot so frekvenčni pasovi, potrebni za prihodnje napredne tehnologije pametnih omrežij;

(b)pospešiti razvoj energijsko učinkovitih omrežnih tehnologij, da bi se do leta 2030 pomembno zmanjšala poraba energije in virov celotne digitalne infrastrukture ter da bi se zmanjšala poraba energije v ključnih vertikalnih panogah, ki jih podpirajo pametna omrežja in storitvene tehnologije;

(c)pospešiti razvoj in razširjeno uvajanje infrastrukture 5G do leta 2025 in pozneje infrastrukture 6G v Evropi, zlasti z zagotavljanjem usklajevanja in strateške podpore pri uvajanju tehnologije 5G za povezano in avtomatizirano mobilnost vzdolž čezmejnih koridorjev, z uporabo programa IPE 2 Digitalno, drugih programov za uvajanje v uporabo v okviru IPE 2 Digitalno, programa za digitalno Evropo in programa InvestEU;

(d)spodbujati trajnostno in raznovrstno dobavno in vrednostno verigo v skladu z naborom orodij EU za kibernetsko varnost tehnologije 5G;

(e)okrepiti položaj industrije Unije v globalni vrednostni verigi pametnih omrežij in storitev z ustvarjanjem kritične mase javnih in zasebnih akterjev, zlasti s povečanjem prispevka akterjev s področij programske opreme in interneta stvari, spodbujanjem nacionalnih pobud in podpiranjem pojavljanja novih akterjev;

(f)podpirati usklajenost z etičnimi in varnostnimi zahtevami in jih vključiti v strateške načrte za raziskave in inovacije ter po potrebi prispevati k zakonodajnemu postopku Unije.

Člen 160

Dodatne naloge Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve

Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve poleg nalog iz člena 5 opravlja še naslednje naloge:

(a)prispeva k programom dela drugih programov Unije, kot so IPE 2 Digitalno, program za digitalno Evropo in program InvestEU, ki izvajajo dejavnosti na področju pametnih omrežij in storitev;

(b)usklajuje pilotne in uvajalne pobude Unije na področju pametnih omrežij in storitev, kot so vseevropski koridorji tehnologije 5G za povezano in avtomatizirano mobilnost v okviru instrumenta IPE 2 Digitalno, v sodelovanju s Komisijo in pristojnimi ustreznimi organi za financiranje;

(c)spodbuja sinergije med ustreznimi preskusi, pilotnimi projekti in dejavnostmi uvajanja na področju pametnih omrežij in storitev, ki jih financira Unija, na primer tistih, ki se financirajo v okviru IPE 2 Digitalno, programa za digitalno Evropo in programa InvestEU, ter zagotovi učinkovito razširjanje in izkoriščanje znanja ter tehničnega znanja in izkušenj, pridobljenih v okviru teh dejavnosti;

(d)s sodelovanjem deležnikov pripravlja in usklajuje strateške načrte uvajanja v uporabo za vseevropske koridorje 5G za povezano in avtomatizirano mobilnost. Navedeni načrti so programski dokumenti, ki zajemajo trajanje instrumenta IPE 2 Digitalno, pri čemer določajo skupno vizijo za razvoj ekosistemov, ki lahko uporabljajo tehnologijo 5G, in temeljne zahteve glede omrežja in storitev ter opredeljujejo cilje in časovne načrte za uvajanje v uporabo ter morebitne modele sodelovanja.

Člen 161

Člani

Člani Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve so:

(a)Unija, ki jo zastopa Komisija;

(b)Združenje za infrastrukturo 5G, ko z uradnim obvestilom, predloženim kot pismo o zavezi, sporoči svojo odločitev o brezpogojnem pristopu k Skupnemu podjetju za pametna omrežja in storitve.

Člen 162

Finančni prispevek Unije

Finančni prispevek Unije iz programa Obzorje Evropa za Skupno podjetje pametna omrežja in storitve, vključno z odobritvami Efte, za kritje upravnih in operativnih stroškov znaša do 900 000 000 EUR, pri čemer znesek za kritje upravnih stroškov znaša do 13 929 000 EUR. Prispevek Unije se lahko poveča s prispevki tretjih držav, če so na voljo.

Člen 163

Prispevki članov razen Unije

1.Člani Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve, razen Unije, skupaj prispevajo ali poskrbijo, da njihovi subjekti v sestavi ali pridruženi subjekti skupaj prispevajo najmanj 900 000 000 EUR v obdobju, določenem v členu 3.

2.Člani Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve, razen Unije, prispevajo ali poskrbijo, da njihovi subjekti v sestavi ali pridruženi subjekti za upravne stroške letno prispevajo najmanj 20 % skupnih upravnih stroškov Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve. Prizadevajo si povečati število subjektov v sestavi ali pridruženih subjektov, da bi povečali svoj prispevek na 50 % upravnih stroškov Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve, ob ustreznem upoštevanju subjektov v sestavi, ki so mala ali srednja podjetja.

3.Prispevki iz odstavkov 1 in 2 tega člena so sestavljeni iz prispevkov Skupnemu podjetju za pametna omrežja in storitve v skladu s členom 11(1).

Člen 164

Obseg dodatnih dejavnosti

Za namene člena 11(1)(b) lahko dodatne dejavnosti vključujejo:

(a)odcepljene raziskovalne in razvojne dejavnosti;

(b)prispevke k standardizaciji;

(c)prispevke k regulativnim postopkom;

(d)dejavnosti, ki se financirajo s posojili Evropske investicijske banke in se ne financirajo iz nepovratnih sredstev Unije;

(e)prispevke k dejavnostim Združenja za infrastrukturo 5G in katere koli druge skupine ali združenja deležnikov na področju Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve, ki se ne financirajo iz nepovratnih sredstev Unije;

(f)dejavnosti za razvoj ekosistema, vključno z vzpostavljanjem sodelovanja z vertikalnimi panogami;

(g)dejavnosti razširjanja rezultatov po vsem svetu, da se doseže soglasje o podprtih tehnologijah v okviru priprave prihodnjih standardov;

(h)preskuse, predstavitve, pilote, dajanje na trg, predčasno uvajanje tehnologij;

(i)mednarodno sodelovanje, ki se ne financira iz nepovratnih sredstev Unije;

(j)dejavnosti, povezane s pripravo raziskovalnih in inovacijskih projektov, ki jih financirajo zasebni ali javni organi razen Unije, ter sodelovanjem v njih.

Člen 165

Organi Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve

Organi Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve so:

(a)upravni odbor;

(b)izvršni direktor;

(c)skupina predstavnikov držav;

(d)skupina deležnikov.

Člen 166

Sestava upravnega odbora

1.Upravni odbor sestavljajo:

(a)dva predstavnika Komisije v imenu Unije;

(b)pet predstavnikov Združenja za infrastrukturo 5G.

2.Predstavniki zasebnih članov ne glede na določbe člena 40 upravnemu odboru takoj razkrijejo svoje sodelovanje pri poklicnih dejavnostih s subjekti, ki nimajo sedeža v Uniji, ali subjekti, ki jih ne nadzorujejo pravne osebe ali subjekti s sedežem v Uniji. V takem primeru se lahko predstavniki Unije odločijo, da bodo od zadevne članice zahtevali imenovanje drugega predstavnika.

Člen 167

Delovanje upravnega odbora

Člani Združenja za infrastrukturo 5G imajo skupaj 50 % glasovalnih pravic.

Člen 168

Dodatne naloge upravnega odbora

1.Upravni odbor Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve poleg nalog iz člena 16 opravlja še naslednje naloge:

(a)sprejme strateške načrte uvajanja v uporabo in jih med trajanjem programa IPE 2 Digitalno po potrebi spreminja;

(b)zagotovi, da se pri vseh dejavnostih Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve upoštevajo zakonodaja Unije o kibernetski varnosti ter obstoječe in prihodnje usklajene smernice držav članic;

(c)spodbuja sinergije in komplementarnosti med digitalnim, prometnim in energetskim sektorjem instrumenta IPE 2 z opredelitvijo področij ukrepanja in prispevanjem k programom dela ter sinergije in komplementarnosti z drugimi ustreznimi programi Unije.

2.Predstavniki članov Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve pred glasovanjem v upravnem odboru proučijo morebitno mnenje skupine predstavnikov držav.

Člen 169

Skupina predstavnikov držav

Skupino predstavnikov držav sestavljajo po en glavni predstavnik vsake države članice in vsake pridružene države ter, kjer je to primerno, en nadomestni predstavnik vsake države, ki skupaj obravnavajo splošna strateška vprašanja ter vse ustrezne dejavnosti Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve, zlasti:

(a)zadeve na področju raziskav in inovacij, povezane s programom Obzorje Evropa, in

(b)dejavnosti uvajanja, povezane z drugimi programi Unije, zlasti z instrumentom IPE 2 Digitalno, pa tudi z dejavnostmi programa za digitalno Evropo in programa InvestEU, ki spadajo na področje uporabe Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve.

Člen 170

Varnost

1.Kadar se zdi ustrezno, lahko upravni odbor določi, da mora ukrep, ki ga financira Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve, zagotoviti skladnost omrežnih elementov, ki se uporabljajo za obsežno eksperimentiranje ali pilotni projekt, z varnostnimi ocenami. Ocene upoštevajo zakonodajo in politike Unije na področju kibernetske varnosti ter obstoječe in prihodnje usklajene smernice držav članic.

2.Kadar Komisija tako zahteva, je upravičenost za sodelovanje v posebnih ukrepih omejena v skladu z določbami uredbe o programu Obzorje Evropa.

3.Upravni odbor v povezavi s svojo nalogo iz člena 160(a) in kadar se mu zdi to primerno, drugim organom financiranja priporoči, naj pri svojih ukrepih smiselno uporabljajo odstavka 1 in 2.

TRETJI DEL

KONČNE DOLOČBE

Člen 171

Spremljanje in ocenjevanje

1.Dejavnosti skupnih podjetij se stalno spremljajo in redno pregledujejo v skladu z njihovimi finančnimi pravili, da bi se zagotovili največji učinek, znanstvena odličnost in čim bolj učinkovita uporaba sredstev. Rezultati spremljanja in rednih pregledov se upoštevajo pri spremljanju evropskih partnerstev in ocenjevanju skupnih podjetij v okviru ocenjevanja programa Obzorje Evropa.

2.Skupna podjetja bi morala organizirati stalno spremljanje svojih dejavnosti upravljanja in redne preglede izidov, rezultatov in učinkov svojih projektov, izvedenih v skladu s [členom 45] uredbe o programu Obzorje Evropa in Prilogo III k navedeni uredbi. Navedeno spremljanje vključuje:

(a)časovno omejene kazalnike za letno poročanje o napredku njihovih dejavnosti pri doseganju ciljev in napredku vzdolž poti do učinkov, določenih v [Prilogi V] k uredbi o programu Obzorje Evropa;

(b)informacije o ravni vključevanja družbenih in humanističnih ved, razmerju med nižjimi in višjimi ravnmi tehnološke pripravljenosti v skupnih raziskavah, napredku pri širjenju udeležbe držav, geografski sestavi konzorcijev v skupnih projektih, uporabi dvostopenjskega postopka oddaje in ocenjevanja, ukrepih za olajševanje povezav za sodelovanje v evropskih raziskavah in inovacijah, uporabi ocenjevalnih pregledov ter številu in vrstah pritožb, stopnji vključevanja podnebnih ukrepov in s tem povezanih odhodkov, udeležbi MSP, udeležbi zasebnega sektorja, zastopanosti spola pri financiranih ukrepih, ocenjevalnih odborih, odborih in svetovalnih skupinah, stopnji sofinanciranja, dopolnilnem in kumulativnem financiranju iz drugih skladov Unije, času do dodelitve nepovratnih sredstev, ravni mednarodnega sodelovanja, vključenosti državljanov in udeležbi civilne družbe;

(c)ravni odhodkov, razčlenjene na ravni projekta, da se omogoči posebna analiza, tudi glede na področje ukrepanja;

(d)raven prevelikega števila vlog, zlasti števila predlogov, in za vsak razpis za zbiranje predlogov povprečna ocena ter delež predlogov nad pragom kakovosti in pod njim.

3.Ocene dejavnosti skupnih podjetij se izvedejo pravočasno, da se lahko upoštevajo v splošnih vmesnih in končnih ocenjevanjih programa Obzorje Evropa in povezanem postopku odločanja glede programa Obzorje Evropa, njegovega naslednika in drugih pobud, pomembnih za raziskave in inovacije, kot je določeno v [členu 47] uredbe o programu Obzorje Evropa.

4.Komisija izvede vmesno in končno ocenjevanje vsakega skupnega podjetja, ki se upošteva pri ocenjevanju programa Obzorje Evropa, kot je določeno v [členu 47] uredbe o programu Obzorje Evropa. Z ocenjevanji se prouči, kako vsako skupno podjetje izpolnjuje svoje poslanstvo in cilje, obravnavajo se vse dejavnosti skupnega podjetja ter ocenijo evropska dodana vrednost, uspešnost in učinkovitost zadevnega skupnega podjetja, vključno z njegovo odprtostjo in preglednostjo, ustreznost izvajanih dejavnosti ter njihova skladnost in komplementarnost z ustreznimi regionalnimi in nacionalnimi politikami ter politikami Unije, vključno s sinergijami z drugimi deli Obzorja Evropa, kot so poslanstva, sklopi ali tematski ali posebni programi. Pri ocenjevanjih se upoštevajo stališča deležnikov na evropski in nacionalni ravni, po potrebi pa vključujejo tudi oceno dolgoročnih znanstvenih, družbenih, ekonomskih in tehnoloških učinkov pobud iz člena 174(3) do (9). Pri ocenjevanjih se po potrebi ocenijo tudi najučinkovitejši način izvajanja ukrepov politike za kakršen koli prihodnji ukrep ter ustreznost in skladnost morebitne obnove posameznega skupnega podjetja glede na splošne prednostne naloge politik in področje podpiranja raziskav in inovacij, vključno z njegovim položajem glede na druge pobude, ki jih podpira okvirni program, zlasti evropska partnerstva ali poslanstva. Pri ocenjevanjih se upošteva tudi načrt za postopno ukinjanje, ki ga upravni odbor sprejme v skladu s členom 16(2)(y).

5.Komisija lahko na podlagi ugotovitev na podlagi vmesne ocene iz odstavka 2 tega člena ukrepa v skladu s členom 11(7) ali sprejme druge ustrezne ukrepe.

6.Komisija lahko ob pomoči zunanjih neodvisnih strokovnjakov, izbranih na podlagi preglednega postopka, opravi nadaljnja ocenjevanja tem strateškega pomena, da prouči napredek skupnega podjetja pri zastavljenih ciljih, opredeli dejavnike, ki prispevajo k izvajanju dejavnosti, in opredeli dobre prakse. Z izvedbo teh nadaljnjih ocen v celoti upošteva upravni učinek na zadevno skupno podjetje.

7.Skupna podjetja izvajajo redne preglede svojih dejavnosti, ki so podlaga za vmesna in končna ocenjevanja v okviru ocenjevanja programa Obzorje Evropa iz [člena 47] uredbe o programu Obzorje Evropa.

8.Redni pregledi in ocene se upoštevajo pri prenehanju, postopnem ukinjanju ali morebitnem podaljšanju skupnega podjetja iz člena 43 v skladu s [Prilogo III] k uredbi o programu Obzorje Evropa. Komisija v šestih mesecih po prenehanju delovanja skupnega podjetja, vendar najpozneje v dveh letih po začetku postopka za prenehanje delovanja iz člena 43, izvede končno oceno zadevnega skupnega podjetja v skladu s končno oceno programa Obzorje Evropa.

9.Komisija rezultate ocen skupnih podjetij, ki vključujejo sklepe v zvezi z oceno in opažanja Komisije, sporoči Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij kot del ocen programa Obzorje Evropa iz [člena 47] uredbe o programu Obzorje Evropa.

Člen 172

Podpora države gostiteljice

Skupno podjetje in država, v kateri ima to podjetje sedež, lahko skleneta upravni sporazum o privilegijih in imunitetah ter drugi podpori, ki jo ta država zagotovi zadevnemu skupnemu podjetju.

Člen 173

Začetni ukrepi

1.Komisija je odgovorna za ustanovitev in začetek delovanja Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3 in Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve, dokler ne dosežeta operativne zmogljivosti za izvrševanje lastnega proračuna. Vse potrebne ukrepe izvaja v sodelovanju z drugimi člani in pristojnimi organi navedenih skupnih podjetij.

2.Za namen odstavka 1:

(a)lahko Komisija, dokler upravni odbor v skladu s členom 17(1) ne imenuje izvršnega direktorja in ta ne začne opravljati svojih nalog, določi uradnika Komisije, ki deluje kot začasni izvršni direktor ter opravlja naloge, dodeljene izvršnemu direktorju;

(b)z odstopanjem od člena 16(2)(h) začasni izvršni direktor izvaja ustrezna pooblastila organa za imenovanja za vsa delovna mesta, ki jih je treba zapolniti, preden začne izvršni direktor opravljati svoje naloge v skladu s členom 17(1);

(c)Komisija lahko začasno dodeli omejeno število svojih uradnikov.

3.Začasni izvršni direktor lahko po potrditvi upravnega odbora odobri vsa plačila, krita z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz letnega proračuna skupnih podjetij iz odstavka 1, sklepa sporazume in pogodbe ter sprejema sklepe, po sprejetju kadrovskega načrta navedenih skupnih podjetij pa lahko sklepa tudi pogodbe o zaposlitvi.

4.Začasni izvršni direktor v soglasju s prihajajočim izvršnim direktorjem in po odobritvi upravnega odbora določi datum, ko se bo za zadevno skupno podjetje štelo, da je sposobno izvrševati svoj proračun. Komisija od navedenega datuma ne prevzema več obveznosti in ne izvaja plačil za dejavnosti zadevnega skupnega podjetja.

Člen 174

Razveljavitev in prehodne določbe

1.Uredba Sveta (EU) št. 560/2014 72 , Uredba (EU) št. 558/2014 73 , Uredba (EU) št. 559/2014 74 , Uredba Sveta (EU) št. 557/2014 75 , Uredba (ES) št. 219/2007 76 , Uredba Sveta (EU) št. 561/2014 77 in Uredba Sveta (EU) št. 642/2014 78 se razveljavijo.

2.Ukrepe, ki se začnejo ali nadaljujejo v skladu z uredbami iz odstavka 1, in finančne obveznosti, povezane s takimi ukrepi, urejajo navedene uredbe do njihovega zaključka.

3.Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi je pravni in univerzalni naslednik Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, ustanovljenega z Uredbo Sveta (EU) št. 560/2014, ki ga nadomešča in nasledi, glede vseh pogodb, vključno s pogodbami o zaposlitvi in sporazumi o nepovratnih sredstvih, obveznosti in pridobljenega premoženja.

4.Skupno podjetje za čisto letalstvo je pravni in univerzalni naslednik Skupnega podjetja Čisto nebo 2, ustanovljenega z Uredbo Sveta (EU) št. 558/2014, ki ga nadomešča in nasledi, glede vseh pogodb, vključno s pogodbami o zaposlitvi in sporazumi o nepovratnih sredstvih, obveznosti in pridobljenega premoženja.

5.Skupno podjetje za čisti vodik je pravni in univerzalni naslednik Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik 2, ustanovljenega z Uredbo Sveta (EU) št. 559/2014, ki ga nadomešča in nasledi, glede vseh pogodb, vključno s pogodbami o zaposlitvi in sporazumi o nepovratnih sredstvih, obveznosti in pridobljenega premoženja.

6.Skupno podjetje za evropske železnice je pravni in univerzalni naslednik Skupnega podjetja Shift2Rail, ustanovljenega z Uredbo Sveta (EU) št. 642/2014, ki ga nadomešča in nasledi, glede vseh pogodb, vključno s pogodbami o zaposlitvi in sporazumi o nepovratnih sredstvih, obveznosti in pridobljenega premoženja.

7.Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje je pravni in univerzalni naslednik Skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila 2, ustanovljenega z Uredbo Sveta (EU) št. 557/2014, ki ga nadomešča in nasledi, glede vseh pogodb, vključno s pogodbami o zaposlitvi in sporazumi o nepovratnih sredstvih, obveznosti in pridobljenega premoženja.

8.Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije je pravni in univerzalni naslednik Skupnega podjetja ECSEL, ustanovljenega z Uredbo Sveta (EU) št. 561/2014, ki ga nadomešča in nasledi, glede vseh pogodb, vključno s pogodbami o zaposlitvi in sporazumi o nepovratnih sredstvih, obveznosti in pridobljenega premoženja.

9.Skupno podjetje SESAR 3 je pravni in univerzalni naslednik Skupnega podjetja SESAR, ustanovljenega z Uredbo Sveta (EU) št. 219/2007, ki ga nadomešča in nasledi, glede vseh pogodb, vključno s pogodbami o zaposlitvi in sporazumi o nepovratnih sredstvih, obveznosti in pridobljenega premoženja.

10.Ta uredba ne vpliva na pravice in obveznosti osebja, zaposlenega na podlagi uredb iz odstavka 1.

11.Izvršnim direktorjem, imenovanim na podlagi uredb iz odstavka 1 tega člena se za preostanek mandata dodelijo funkcije izvršnega direktorja, kot so določene v tej uredbi, z začetkom veljavnosti od [datuma iz člena 175]. Ostali pogoji pogodbe se ne spremenijo.

12.Upravni odbor posameznega skupnega podjetja na prvem sestanku sprejme seznam odločitev, ki jih je sprejel upravni odbor predhodnih skupnih podjetij iz odstavkov 3 do 9 in se še naprej uporabljajo za zadevno skupno podjetje, ustanovljeno s to uredbo.

13.Vmesne ocene iz člena 171(2) vključujejo končno oceno predhodnih skupnih podjetij iz odstavkov 3 do 9 tega člena.

14.Neporabljena odobrena proračunska sredstva iz uredb iz odstavka 1 se prenesejo na ustrezno skupno podjetje, ustanovljeno s to uredbo. Vsa tako prenesena sredstva za poslovanje se najprej uporabijo za finančno podporo posrednim ukrepom, uvedenim v okviru Obzorja 2020. Preostala sredstva za poslovanje se lahko uporabijo za posredne ukrepe, ki se začnejo na podlagi te uredbe. Kadar se taka sredstva za poslovanje uporabijo za posredne ukrepe, začete na podlagi te uredbe, se odštejejo od finančnega prispevka, ki ga mora Unija zagotoviti zadevnemu skupnemu podjetju v skladu s to uredbo.

Člen 175

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1 Naslov predloga/pobude

1.2 Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3 Vrsta predloga/pobude

1.4 Cilji

1.5 Utemeljitev predloga/pobude

1.6 Trajanje in finančne posledice

1.7 Načrtovani načini upravljanja

2. UKREPI UPRAVLJANJA

2.1 Pravila o spremljanju in poročanju

2.2 Upravljavski in kontrolni sistem

2.3 Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1 Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2 Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1 Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2 Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3 Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4 Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5 Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3 Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA – KROŽNA EVROPA NA BIOLOŠKI OSNOVI

6.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

6.1.Naslov predloga/pobude

Krožna Evropa na biološki osnovi

6.2.Zadevna področja politike (programski sklop)

Obzorje Evropa, krožni sistemi na biološki osnovi, sklop 6

6.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša:

⌧ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 79

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

6.4.Utemeljitev predloga/pobude

6.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Cilj te pobude je pomembno prispevati k izpolnjevanju podnebnih ciljev EU do leta 2030 in tlakovati pot za podnebno nevtralnost do leta 2050 ter večjo trajnostnost in krožnost sistemov proizvodnje in porabe v skladu z evropskim zelenim dogovorom.

To bo doseženo s:

(a) krepitvijo znanstvenih zmogljivosti EU za spopadanje z novimi grožnjami in prihodnjimi izzivi v okrepljenem evropskem raziskovalnem prostoru;

(b) zagotovitvijo trajnostno usmerjenih vrednostnih verig EU in strateške avtonomije EU v ključnih tehnologijah in industrijah ter

(c) okrepitvijo uporabe inovativnih rešitev za reševanje podnebnih, okoljskih, zdravstvenih in drugih svetovnih družbenih izzivov v skladu s strateškimi prednostnimi nalogami Unije, vključno z doseganjem podnebne nevtralnosti v Uniji do leta 2050.

Predvideva se, da bo pobuda začela delovati v drugem ali tretjem četrtletju leta 2021 (odvisno od tega, kdaj bo Svet sprejel enotni temeljni akt). Delovanje skupnih podjetij je predvideno do 31. decembra 2027, njihovi zadnji razpisi pa morajo biti objavljeni najpozneje do 31. decembra 2027. V skladu z merili za evropska partnerstva iz Priloge III uredbe o programu Obzorje Evropa enotni temeljni akt vsebuje posebne določbe za njihovo ocenjevanje, postopno ukinjanje in obnovo. To vključuje obveznost upravnega odbora, da predloži načrt za postopen umik skupnega podjetja iz financiranja v okviru programa Obzorje Evropa ter oceno najučinkovitejšega načina izvajanja ukrepov politike za kateri koli prihodnji ukrep, in to kot del rednih pregledov in ocenjevanja.

6.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije

Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno):

Težave, obravnavane v pobudi, so take narave in obsega, da je usklajeno delovanje na ravni EU ustreznejše od možnosti, da vsaka država članica ločeno pripravi svojo pobudo. Na ta način se bo omogočilo doslednejše in bolj usklajeno ukrepanje ter preprečila podvajanja.

Ukrepanje na ravni EU na tem področju je podprla večina anketirancev na spletnem javnem posvetovanju o predlagani pobudi za krožno Evropo na biološki osnovi.

Poleg tega večina ovir in dolgoročnih izzivov za nadaljnji razvoj sektorja na biološki osnovi ni ustrezno obravnavanih na nacionalni ravni, temveč temeljijo na predpisih na ravni EU. Primeri vključujejo vse od trajnostne oskrbe z biomaso do povpraševanja trga na podlagi ciljev, standardizacije izdelkov in programov zelenega javnega naročanja.

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost Unije (naknadno):

Jasna dodana vrednost EU predlagane pobude za krožno Evropo na biološki osnovi je njena ključna vloga za izvajanje posodobljene strategije in akcijskega načrta Evropske komisije za biogospodarstvo. Za zagotovitev ustreznega ravnovesja med rastjo (evropska industrijska konkurenčnost) in trajnostnimi (socialnimi in okoljskimi) cilji je potreben skladen pristop po vsej EU.

Ta vprašanja so podrobneje obravnavana v oceni učinka, ki je priložena temu predlogu.

6.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Ena od edinstvenih značilnosti pobude za Skupno podjetje BBI je bilo spodbujanje tesnejšega sodelovanja med znanstveno skupnostjo in industrijo, s čimer se je povečala raven tehnološke pripravljenosti in tako omogočil hitrejši prehod na inovacije, omenjene v strateškem načrtu za raziskave in inovacije iz leta 2017. Mobilizacijo znanstvene skupnosti potrjuje 28,4-odstotna stopnja udeležbe univerz in raziskovalnih središč v projektih Skupnega podjetja BBI. To potrjuje tudi letni vprašalnik, namenjen koordinatorjem projektov Skupnega podjetja BBI: glede na projektna poročila 80 % projektov prispeva k ustvarjanju znanja, 79 % jih prispeva h krepitvi sodelovanja med akademskim in industrijskim sektorjem, več kot polovica pa jih prispeva k vzpostavitvi mrež znanstvenih skupnosti in prenosu tehnologije. Skupno podjetje BBI je bilo zelo uspešno tudi pri mobilizaciji skupnosti MSP, saj so MSP vključevala 41 % upravičencev projektov, dodeljenih pa jim je bilo 35 % sredstev. To pomeni precej višjo raven v primerjavi z 20-odstotnim ciljem za Obzorje 2020.

Pričakovan vpliv projektov, ki niso vodilni, na okolje je velik, saj dve tretjini poročata o proizvodnji izdelkov na biološki osnovi z nižjimi emisijami toplogrednih plinov. Več kot polovica jih pričakuje, da bodo prispevali k zmanjšanju, ponovni uporabi, predelavi ali recikliranju odpadkov in zmanjšanju porabe energije. Nazadnje, za 40 % projektov poročajo, da pričakujejo izboljšanje rabe zemljišč, za sedem projektov pa poročajo o pozitivnem vplivu na biotsko raznovrstnost, npr. z razvojem trajnostne kmetijsko-gozdarske prakse pridelovanja, ki temelji na rabi biomase

Katera so ključna področja za izboljšave in neizpolnjeni izzivi?

Med izvajanjem Skupnega podjetja BBI so se pojavila številna vprašanja, pridobljena pa so bila tudi številna spoznanja, ki jih je treba upoštevati pri vzpostavitvi nove pobude na tem področju.

Področja za izboljšave/izzivi, ki jih je treba rešiti:

• Potrebne so boljše sinergije z nacionalnim in regionalnim razvojem, da se razvijejo medsebojne povezave med primarnimi proizvajalci, regionalnimi organi in biorafinerijami ter zasebnimi izvajalci, kot so lastniki blagovnih znamk, pri čemer se mora upoštevati potreba po večji krožnosti in digitalizaciji, medsektorskem sodelovanju, vključno z boljšo udeležbo akterjev EU-13, ter vključitvi ozemelj, ki jih je treba znova oživiti.

• Nacionalne in regionalne organe bi bilo treba seznaniti z gospodarskim in okoljskim potencialom rešitev na biološki osnovi in podpreti pri uvajanju teh rešitev, poleg tega bi bilo treba izboljšati izmenjavo dobrih praks.

• Pri načrtovanju programa pobude bi bilo treba upoštevati javni interes, ki je zlasti ključen za dolgoročen vpliv, in preprečiti tveganje ujetja industrije, hkrati pa upoštevati vsestransko koristne scenarije za mednarodno sodelovanje.

• Na tej stopnji trenutne pobude za Skupno podjetje BBI se pričakuje, da bodo projekti Skupnega podjetja BBI za večino ključnih kazalnikov uspešnosti, značilnih za BBI, v veliki meri presegli ključne cilje uspešnosti, zastavljene za leto 2020. Po eni strani to kaže, da je Skupno podjetje BBI prispevalo k sistemskemu razvoju sektorja pri premostitvi vrzeli med inovacijami in trgom. Po drugi strani pa nakazuje na možnost, da ključni kazalniki uspešnosti niso bili natančno ocenjeni ali niso bili dovolj ambiciozni.

• Izboljšati je treba nezadostno osredotočenost na ohranjanje in izboljšanje biotske raznovrstnosti v okviru vrednostnih verig biomase, ki se uresničujejo.

• BIC, zasebni partner Skupnega podjetja BBI, ni izpolnil svoje obveznosti glede finančnega prispevka za operativne stroške, zato je bilo treba spremeniti uredbo o ustanovitvi (kar je povzročilo tudi dodatno upravno breme). Spremenjena vzorčna finančna uredba zagotavlja, da bo moral zasebni partner izpolniti uradno finančno obveznost.

• Način poročanja zasebnega partnerja o prispevkih v naravi za operativne in dodatne stroške se je izkazal za zapletenega in dragega. Na podlagi spoznanj, pridobljenih iz trenutnih izkušenj, je mogoče omiliti to tveganje z upoštevanjem osnutkov pravnih smernic o finančnih obveznostih in izboljšanjem merjenja učinka.

• Uredba o Skupnem podjetju BBI v okviru programa Obzorje 2020 je določala, da si morata Unija in BIC enakovredno deliti upravne stroške Skupnega podjetja. Vendar so upravičenci, ki niso bili člani Skupnega podjetja, zaprosili za znesek nepovratnih sredstev (4 %), da pokrijejo zasebni delež teh stroškov. S sprejetjem spremenjene vzorčne finančne uredbe in ustreznih finančnih pravil Skupnega podjetja BBI se je ta praksa končala.

Obstoječa pobuda za Skupno podjetje BBI je bila pred kratkim deležna kritike korporativne nevladne organizacije Corporate Europe Observatory (CEO), ker naj bi jo prevzeli zasebni interesi. Zahteva javnosti, naj javne naložbe v partnerstvu z zasebno industrijo koristijo celotni družbi, je upravičena. Poročilo organizacije CEO je znova poudarilo tudi nekatera spoznanja, pridobljena med izvajanjem skupnega podjetja BBI. Zato mora vsaka prihodnja pobuda na tem področju temeljiti na zanesljivi oceni možnosti politike z vidika upravljanja, vključno zlasti z možnostjo določitve ustreznih zaščitnih ukrepov, ki bi zagotovili ustrezno spoštovanje javnih interesov pri vseh operacijah. To je v celoti v skladu s priporočili zgoraj navedene vmesne ocene Skupnega podjetja BBI.

6.4.4.Skladnost in morebitne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

V skladu z uredbo o programu Obzorje Evropa morajo vsa evropska partnerstva zagotoviti usklajevanje in/ali skupne dejavnosti z drugimi ustreznimi raziskovalnimi in inovacijskimi pobudami, da se zagotovi optimalna raven medsebojnih povezav in zagotovijo učinkovite sinergije. V skladu s tem je enotni temeljni akt pripravljen na podlagi ključnega načela, da so tesno sodelovanje in sinergije med skupnimi podjetji in zadevnimi pobudami na ravni EU, nacionalni in regionalni ravni, zlasti z drugimi evropskimi partnerstvi, ključnega pomena za doseganje večjega učinka in zagotavljanje uporabe rezultatov. V tem smislu enotni temeljni akt (prvi del, skupne določbe, ki se uporabljajo za vsa skupna podjetja) spodbuja sinergije s številnimi operativnimi določbami.

Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi bi to organiziralo na naslednji način:

• Na ravni EU: Obzorje Evropa (predvsem steber II, sklop 6), instrument InvestEU, Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), program LIFE, skupna kmetijska politika EU (SKP), Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR), evropsko partnerstvo za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (EIP-AGRI), Evropski sklad za krožno biogospodarstvo (ECBF), pobuda BIOEAST in strategija EU za beljakovine. Kombinacijski pristopi, ki jih spodbuja InvestEU, bi lahko kombinirali npr. posojila za infrastrukturo z nepovratnimi sredstvi za raziskave Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi za razvoj posebej obsežnih biorafinerij, pri čemer bi se infrastrukturne potrebe lahko financirale iz virov, ki niso podporni programi, kot je Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi. Skupni transdisciplinarni projekti z drugimi partnerstvi, npr. CCNI (krožna in podnebno nevtralna industrija, potencialni naslednik partnerstva Trajnostna procesna industrija z učinkovito rabo virov in energije ali SPIRE), bi lahko temeljili na preteklem uspešnem sodelovanju med Skupnim podjetjem BBI in partnerstvom SPIRE, ki je presežke uspešno pretvorilo v sinergije.

• Na nacionalni in regionalni ravni bi Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi sodelovalo z državami članicami in regijami ob upoštevanju strategij in načrtov, kot so strategije in programi za biogospodarstvo, da bi se dosegel napredek pri sinergijah in partnerstvih za regionalni razvoj, na primer sinergijah s finančnimi instrumenti in programi za uvajanje infrastrukture in biorafinerij. To bo vključevalo spremljanje priporočil iz vmesne ocene Skupnega podjetja BBI za povečanje udeležbe držav članic EU-13, kar se delno pričakuje z zgoraj omenjenimi sinergijami s pobudo BIOEAST.

• Na mednarodni ravni so številni deležniki predlagali, da bi bilo lahko Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi odprto za mednarodne akterje, zlasti za vodilne akterje in ponudnike na področju tehnologij in raziskav, da bi se pridobile koristi od sodelovanja z njimi in zagotovila vodilna vloga Evrope pri mednarodnem razvoju gospodarstva na biološki osnovi. Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi bi lahko upoštevalo obstoječa priporočila iz vmesne ocene pobude za Skupno podjetje BBI, da bi opredelilo vsestransko koristne strategije, ki bi zagotovile večjo udeležbo tretjih držav in hkrati zaščito interesov industrije EU.

Na koncu je treba dodati, da je ugoden politični okvir pomemben dejavnik za preživetje novih vrednostnih verig in inovacij na biološki osnovi, zlasti če trgi ne zagotovijo zadostnih spodbud za njihovo uvedbo. Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi bi lahko prispevalo k regulativnim vidikom in usklajevanju standardov z razvojem metodologij za oceno življenjskega kroga, ki bi lahko podpirale te standarde ali izdelke, ter razvilo postopke za ocenjevanje projektov. Podpira lahko tudi razširitev trga za izdelke in rešitve na biološki osnovi s spodbujanjem zelenih javnih naročil. To bi lahko prispevalo k ozaveščanju, prepoznavanju regulativnih ozkih grl in zagotavljanju zgodb o uspehu pri obravnavi regulativnih vidikov.

Spremljanje sinergij in sodelovanja se bo izvajalo v letnem poročilu o dejavnostih.

6.5.Trajanje in finančne posledice

⌧ Časovno omejeno

–◻ od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2031,

–◻ finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2031 za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

6.6.Načrtovani načini upravljanja 80

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

⌧ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „Opombe“.

Opombe

7.UKREPI UPRAVLJANJA

7.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

V skladu z uredbo o programu Obzorje Evropa bo partnerstvo vzpostavilo sistem spremljanja, ki bo v skladu z zahtevami iz člena 45 uredbe o programu Obzorje Evropa ter prilog III in V k navedeni uredbi, podatki iz tega sistema pa se bodo pošiljali v isto skupno podatkovno zbirko kot iz drugih sestavnih delov programa Obzorje Evropa. Sistem poročanja in spremljanja bo zagotavljal ključne podatke o upravljanju in izvajanju (vključno z mikropodatki na ravni posameznih subjektov) ter omogočal spremljanje napredka v skladu s ključnimi potmi do učinkov (vključno z napredkom pri izvajanju prednostnih nalog EU) in merili partnerstev. Poleg tega se bo v okviru partnerstva poročalo o posebnih kazalnikih (ki niso vključeni med ključne poti do učinkov), ki bodo omogočali spremljanje kratkoročnega, srednjeročnega in dolgoročnega napredka pri uresničevanju vizije ter posebnih in operativnih ciljev partnerstva, kot je opredeljeno v uredbi o vzpostavitvi partnerstva, vključno s cilji do leta 2030. Kazalniki, viri podatkov in metodologije bodo omogočili ocenjevanje dosežkov v obdobju, napredka glede vplivov, vključno z uresničevanjem ciljev politike EU, ter opredelitev morebitnih potreb po popravnih ukrepih. Upoštevati bi bilo treba kvalitativne in kvantitativne podatke, opredeliti odgovornosti za zbiranje podatkov ter določiti konkretne pristope k pripravi realističnih izhodiščnih, ciljnih in/ali referenčnih vrednosti za opredelitev napredka, kadar je ustrezno, v skladu s pristopom k programu Obzorje Evropa, ki temelji na učinkih. Vse zbrane informacije se bodo skoraj v realnem času zagotovile službam Komisije na podlagi skupnih podatkovnih modelov ter se vnašale v skupno podatkovno zbirko, kot je opredeljeno v členu 45 uredbe o programu Obzorje Evropa.

V ta namen bodo vzpostavljeni ustrezni sistemi poročanja, da se zagotovi redno in pregledno poročanje, tudi o obljubljenih in dejansko zagotovljenih finančnih prispevkih in prispevkih v naravi, o prepoznavnosti in položaju v mednarodnem okviru ter o vplivu na tveganje, povezano z raziskavami in inovacijami, za naložbe zasebnega sektorja. Poročanje bi moralo biti v skladu s standardnimi zahtevami glede poročanja, ki veljajo za program Obzorje Evropa. Pri razvoju sistema poročanja v okviru strateškega postopka usklajevanja sodelujejo tudi države članice in predstavniki partnerstev, da se zagotovita sinhronizacija in usklajevanje prizadevanj glede poročanja in spremljanja, tudi glede razdelitve nalog zbiranja podatkov in poročanja. Sistem poročanja na ravni projekta bo vključeval podrobne informacije o financiranih projektih, njihovih rezultatih, širjenju in uporabi s strani ključnih ciljnih skupin ter o splošnih koristih tega za znanost, gospodarstvo, družbo in/ali okolje, v skladu s cilji projektov in ciljnimi učinki. To bi morali dopolnjevati zadevni podatki o dodani vrednosti in učinku partnerstva na evropski, nacionalni in regionalni ravni. Zagotoviti je treba ustrezne mehanizme izmenjave podatkov s skupnimi podatkovnimi zbirkami programa Obzorje Evropa za spremljanje in poročanje.

Evropska partnerstva se bodo ocenjevala v skladu z okvirom ocenjevanja programa Obzorje Evropa, kot je navedeno v členu 47.

7.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

7.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Posredno upravljanje je upravičeno, ker je Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi javno-zasebno partnerstvo, pri katerem se del finančnih sredstev zagotavlja s stvarnimi prispevki članov, razen Unije.

Vsako leto bo odločitev o prispevku za Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi sprejeta v okviru proračuna EU za zadevno leto.

V sporazumu o prenosu pooblastil, ki ga bosta podpisala Evropska komisija in Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi, bo navedeno, da bo za naloge, ki jih je treba izvesti vsako leto, Komisija plačala svoj prispevek na podlagi sklenitve sporazuma o prenosu sredstev s Skupnim podjetjem za krožno Evropo na biološki osnovi ter na podlagi zadevnih zahtev za plačilo, ki jih bo skupno podjetje izdalo članom razen Unije.

Komisija bo zagotovila, da bodo pravila, ki se uporabljajo za Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi v celoti skladna z zahtevami finančne uredbe. V skladu s členom 71 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 bo skupno podjetje upoštevalo načelo dobrega finančnega poslovodenja. Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi bo zagotovilo tudi skladnost z določbami vzorčne finančne uredbe, ki se uporablja za navedeno skupno podjetje. Za vsako odstopanje od te vzorčne finančne uredbe, ki je potrebno zaradi posebnih potreb skupnega podjetja, se zahteva predhodno soglasje Komisije.

Ureditev spremljanja, tudi z zastopanjem Unije v upravnem odboru Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi ter ureditev poročanja bosta zagotovila, da bodo lahko službe Komisije izpolnile zahteve glede odgovornosti do kolegija in do proračunskega organa.

Okvir notranje kontrole Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi temelji na:

·izvajanju standardov notranje kontrole, ki zagotavljajo jamstva, ki so vsaj enakovredna jamstvom Komisije;

·postopkih za izbiro najboljših projektov na podlagi neodvisnega ocenjevanja ter njihovo preoblikovanje v pravne instrumente;

·vodenju projektov in pogodb ves čas trajanja vsakega projekta;

·predhodnem pregledu vseh zahtevkov, vključno s prejemom revizijskih potrdil in predhodnim potrjevanjem metod za izračun stroškov;

·naknadnih revizijah vzorca zahtevkov, kot del naknadnih revizij v okviru programa Obzorje Evropa;

·znanstvenem vrednotenju rezultatov projekta.

7.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Sprejeti so bili raznovrstni ukrepi za zmanjšanje tveganja navzkrižja interesov v Skupnem podjetju za krožno Evropo na biološki osnovi, zlasti:

·enako število glasov za Komisijo in člane upravnega odbora, razen Unije;

·izbira izvršnega direktorja upravnega odbora na podlagi predloga Komisije;

·neodvisnost osebja;

·vrednotenja neodvisnih strokovnjakov na podlagi objavljenih izbirnih meril, skupaj z mehanizmi za pritožbo ter polnim razkritjem vseh interesov;

·zahteva, da upravni odbor sprejme pravila za preprečevanje in upravljanje navzkrižja interesov ter izogibanje takemu navzkrižju v skupnem podjetju, v skladu s finančnimi pravili skupnega podjetja ter kadrovskimi predpisi glede osebja.

Vzpostavitev etičnih in organizacijskih vrednot bo ena od ključnih vlog skupnega podjetja, to bo Komisija tudi spremljala.

Izvršni direktor Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi bo kot odredbodajalec moral uvesti stroškovno učinkovit sistem notranje kontrole in upravljanja. Komisiji bo moral poročati o sprejetem okviru notranje kontrole.

Komisija bo tveganje neskladnosti spremljala prek sistema poročanja, ki ga bo razvila, ter s spremljanjem rezultatov naknadnih revizij subjektov, ki bodo prek Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi prejeli sredstva EU, in sicer kot del naknadnih revizij, ki se bodo izvajale v celotnem programu Obzorje Evropa.

Obstaja jasna potreba po smotrnem in učinkovitem upravljanju proračuna, da se preprečijo goljufije in nesmotrna poraba. Vendar pa mora sistem kontrole doseči pošteno ravnotežje med doseganjem sprejemljive stopnje napak in bremena potrebne kontrole ter preprečiti zmanjšanje privlačnosti raziskovalnega programa Unije.

7.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

Ker so pravila sodelovanja v programu Obzorje Evropa, ki se nanašajo na Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi, podobna tistim, ki jih bo Komisija uporabila v svojem delovnem programu, in ker imajo upravičenci podoben profil tveganja kot Komisija, je mogoče pričakovati, da bo toleranca napake podobna tisti, ki jo je Komisija predvidela za program Obzorje Evropa, tj. razumno zagotoviti, da tveganje napake v večletnem odhodkovnem obdobju na letni ravni ostaja med 2 % in 5 %, ob končnem cilju, da se preostala stopnja napak ob zaključku večletnih programov, ko so upoštevani učinki vseh revizij, popravkov in sanacijskih ukrepov, približa 2 %, kolikor je to mogoče.

Več informacij o stopnji napake, ki se pričakuje v zvezi z udeleženci, je na voljo v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga za program Obzorje Evropa.

7.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Komisija bo zagotovila, da bo Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi na vseh stopnjah postopka upravljanja zagotovilo postopke za boj proti goljufijam.

Predlogi, ki se nanašajo na skupna podjetja v okviru programa Obzorje Evropa, so bili zaščiteni pred goljufijami, opravljena pa je bila tudi ocena njihovega učinka na tem področju. Na splošno bi morali imeti predlagani ukrepi pozitiven učinek na boj proti goljufijam, zlasti večji poudarek na reviziji na podlagi tveganja ter okrepljenem znanstvenem ocenjevanju in kontroli.

Komisija bo zagotovila ustrezne ukrepe, da se pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, zaščitijo finančni interesi Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim ravnanjem, z učinkovitimi pregledi in, kadar se ugotovijo nepravilnosti, izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami.

Trenutno Skupno podjetje za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, v okviru Obzorja 2020 že sodeluje s službami Komisije pri vprašanjih, ki se nanašajo na goljufije in nepravilnosti. Komisija bo zagotovila, da se to sodelovanje nadaljuje in okrepi.

Računsko sodišče je pooblaščeno za izvajanje revizij na podlagi dokumentacije in preglede na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi programa.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko v skladu s postopki iz Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 opravi preglede in inšpekcije na kraju samem pri gospodarskih subjektih, ki jih tako financiranje neposredno ali posredno zadeva, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom oziroma odločitvijo o dodelitvi nepovratnih sredstev ali pogodbo o financiranju s strani Unije prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodujejo finančnim interesom Unije. Skupna podjetja bodo tudi morala pristopiti k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF).

Evropsko javno tožilstvo (EJT) lahko vodi preiskave v skladu z določbami in postopki iz Uredbe Sveta (EU) 2017/193923, s ciljem preiskovanja kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom Unije.

8.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

8.1.Razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta odhodkov

Prispevek

Razdelek 1

Enotni trg, inovacije in digitalno – Obzorje Evropa

dif./nedif. 81

držav Efte

držav kandidatk 82

tretjih držav

po členu [21(2)(b)] finančne uredbe

01 02 02 61 – Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi

Dif.

* Pričakuje se, da se bo prispevek za to proračunsko vrstico zagotovil iz:

Odobritve za prevzem obveznosti (v mio EUR na tri decimalna mesta natančno)
Proračunska vrstica	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odhodki, ki se nanašajo na uradnike in začasno osebje, ki izvaja program Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 01
Zunanje osebje, ki izvaja program Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 02
Drugi odhodki za upravljanje programa Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 03
Sklop Hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo in okolje 01 02 02 60	71,130	178,490	147,800	148,340	148,930	148,910	156,400	0,000	1 000,00
Odhodki skupaj	71,130	178,490	147,800	148,340	148,930	148,910	156,400	0,000	1 000,00

Ocenjene posledice za odhodke

8.2.Ocenjene posledice za odhodke

8.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

Razdelek Enotni trg, inovacije in digitalno

program Obzorje Evropa

Skupno podjetje 83 84			2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027 85	Po letu 2027	SKUPAJ
Naslov 1	obveznosti	(1)	0,180	0,270	0,440	0,740	1,610	1,610	8,000		12,850
	plačila	(2)	0,180	0,270	0,440	0,740	1,610	1,610	1,600	6,400	12,850
Naslov 2	obveznosti	(1a)	0,150	0,220	0,360	0,600	1,320	1,300	6,700		10,650
	plačila	(2a)	0,150	0,220	0,360	0,600	1,320	1,300	1,300	5,400	10,650
Naslov 3	obveznosti	(3a)	70,800	178,000	147,000	147,000	146,000	146,000	141,700	0,000	976,500
	plačila	(3b)	1,000	43,480	129,040	149,680	151,100	147,400	147,100	207,700	976,500
Odobritve za skupno podjetje SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 1a + 3a	71,130	178,490	147,800	148,340	148,930	148,910	156,400	0,000	1 000,00
	plačila	= 2 + 2a + 3b	1,330	43,970	129,840	151,020	154,030	150,310	150,000	219,500	1 000,00

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)
GD RTD		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Človeški viri 86 (3 uradniki + 2 pogodbena uslužbenca)		0,491	0,503	0,513	0,523	0,533	0,544	0,555	–	3,662
Drugi upravni odhodki		0,128	0,130	0,133	0,135	0,138	0,141	0,144	–	0,949
GD SKUPAJ	Odobritve	0,619	0,633	0,646	0,658	0,671	0,685	0,699	–	4,611

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

Po letu 2027

SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKA 1 večletnega finančnega okvira za sredstva programa SKUPAJ

obveznosti

71,749

179,123

148,446

148,998

149,601

149,595

157,099

–

1 004,611

plačila

1,949

44,603

130,486

151,678

154,691

150,995

150,699

219,500

1 004,611

Razdelek večletnega finančnega okvira

„Upravni odhodki“

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odobritve iz vseh RAZDELKOV večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	71,749	179,123	148,446	148,998	149,601	149,595	157,099	–	1 004,611
	plačila	1,949	44,603	130,486	151,678	154,701	150,995	150,699	219,500	1 004,611

8.2.2.Ocenjene posledice za človeške vire skupnega podjetja

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Število zaposlenih (št. oseb/EPDČ)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ

Uradniki (razredi AD)
Uradniki (razredi AST)	3	3	3	3	3	3	3	3	3
Pogodbeni uslužbenci	14	16	16	16	16	16	16	16	16
Začasni uslužbenci	10	10	10	10	10	10	10	10	10
Napoteni nacionalni strokovnjaki	0	0	0	0	0	0	0	0	0

SKUPAJ 87	27	29	29	29	29	29	29	29	29

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ

Uradniki (razredi AD)
Uradniki (razredi AST)	0,0	0,0	0,1	0,1	0,1	0,1	0,1	0,3	0,6
Pogodbeni uslužbenci	0,1	0,2	0,2	0,3	0,4	0,4	0,4	1,7	3,9
Začasni uslužbenci	0,0	0,0	0,0	0,1	0,5	0,5	0,5	2,2	3,9
Napoteni nacionalni strokovnjaki	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0

SKUPAJ	0,11	0,18	0,29	0,48	1,05	1,05	1,05	4,20	8,41

Ocenjene posledice za osebje (dodatni EPDČ) – kadrovski načrt

Funkcionalna skupina in razred	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
AD 16	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AD 15	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AD 14	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	0
AD 13	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AD 12	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	0
AD 11	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	0
AD 10	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AD 9	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	0
AD 8	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	0
AD 7	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	0
AD 6	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AD 5	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AD skupaj	10	10	10	10	10	10	10	10	10	10	10	0
AST 11	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST 10	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST 9	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST 8	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST 7	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST 6	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST 5	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	0
AST 4	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	0
AST 3	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	0
AST 2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST 1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST skupaj	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	0
AST/SC 6	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST/SC 5	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST/SC 4	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST/SC 3	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST/SC 2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST/SC 1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST/SC skupaj	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0

Ocenjene posledice za uslužbence (dodatno) – zunanji sodelavci

Pogodbeni uslužbenci	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
Funkcionalna skupina IV	8	10	10	10	10	10	10	10	10	10	10	10
Funkcionalna skupina III	6	6	6	6	6	6	6	6	6	6	6	6
Funkcionalna skupina II
Funkcionalna skupina I
Skupaj	14	16	16	16	16	16	16	16	16	16	16	16

Napoteni nacionalni strokovnjaki	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
Skupaj	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0

8.2.3.Ocenjene potrebe po človeških virih Komisije

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju 88 :

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leto		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
Sedež in predstavništva Komisije
Delegacije
Raziskave		3	3	3	3	3	3	3
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD 89 Razdelek 7
Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira	– na sedežu
	– na delegacijah
Financirano iz sredstev programa 90	– na sedežu
	– na delegacijah
Raziskave		2	2	2	2	2	2	2
Drugo (navedite)
SKUPAJ		5	5	5	5	5	5	5

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog, ki se bodo izvajale:

Uradniki in začasni uslužbenci
Zunanji sodelavci

8.2.4.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–◻ ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–☑ je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

–Odobritve v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno) 91
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Finančni prispevki za upravne stroške skupnega podjetja, ki jih zagotovijo člani, razen Unije	0,33	0,49	0,80	1,34	2,93	2,91	14,70	0,00	23,5
Finančni prispevki za operativne stroške, ki jih zagotovijo zasebni člani/pridruženi partnerji
Finančni prispevki za operativne stroške, ki jih zagotovijo sodelujoče države
Prispevki v naravi, ki jih zagotovijo zasebni člani/pridruženi partnerji 92	0 93	0	0	0	0	15,000	50,000	185,000	250,000 94
Prispevki v naravi za operativne dejavnosti, ki jih zagotovijo sodelujoče države
Sofinancirane odobritve SKUPAJ	0,3	0,5	0,8	1,3	2,9	17,9	164,7	185,0	273,5

Ker BIC ni videl Akta za mala podjetja, tega ni mogoče razumeti kot uradno in dokončno zavezo. Končna zaveza se lahko sprejme šele, ko BIC in Evropska komisija dosežeta soglasje in sprejmeta jasno stališče glede vseh vidikov končnega Akta za mala podjetja in njegovega izvajanja. To vključuje zlasti cilje in prednostne naloge Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi, kako izračunati in spremljati prispevke v naravi za operativne dejavnosti, prispevke v naravi za dodatne dejavnosti in finančni vzvod, vse končne pravne vidike, stopnje financiranja, porazdelitev javnih sredstev med različne ravni tehnološke pripravljenosti, financiranje upravnih stroškov itd.

8.3.Ocenjene posledice za prihodke

–◻ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

◻ za lastna sredstva,

◻ za druge prihodke.

Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻.

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica:	Posledice predloga/pobude 95
	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

[…]

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA – ČISTO LETALSTVO

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Sveta o evropskem partnerstvu za čisto letalstvo

1.2.Zadevna področja politike (programski sklop)

Dejavnost: program Obzorje Evropa

Sklop 5: podnebje, energija in mobilnost

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša:

◻ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 96

X Podaljšanje obstoječega ukrepa

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Glavni cilj pobude bi bil prispevati k zmanjšanju ekološkega odtisa s pospeševanjem razvoja podnebno nevtralnih letalskih tehnologij, da bi se lahko začele čim prej uporabljati, kar bi pomembno prispevalo k doseganju splošnih ciljev evropskega zelenega dogovora, tj.: zmanjšanje emisij za 50 % do 55 % do leta 2030 in podnebna nevtralnost do leta 2050.

Drugi splošni cilj bi bil zagotoviti, da dejavnosti raziskav in inovacij na področju letalstva prispevajo h globalni konkurenčnosti letalske industrije EU, in sicer s pospeševanjem in optimizacijo postopka raziskav in inovacij. Brez močne evropske dobavne verige Evropa nima vzvoda za vodenje ambiciozne okoljske politike.

Tretji cilj bi bil zagotoviti, da čistejše letalstvo ostane varno, zanesljivo in učinkovito za prevoz potnikov in blaga po zraku. Ta cilj je usklajen s številnimi cilji trajnostnega razvoja, zlasti s ciljem trajnostnega razvoja 9 (industrija, inovacije in infrastruktura).

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije

Javna intervencija EU na področju raziskav in inovacij v letalstvu je utemeljena predvsem s potrebo po harmonizaciji, optimizaciji in uskladitvi virov na ravni ekosistema vseh evropskih držav, da bi se dosegla podnebna nevtralnost v letalstvu; to je ambiciozen cilj, ki ga ne more doseči samo ena letalska družba ali država. Kot je poudarjeno zgoraj, je potreben celosten pristop na področju raziskav in inovacij, da bi se dosegla podnebna nevtralnost.

Poleg tega bi morale biti vse raziskovalne potrebe skladne s tržnimi ukrepi, pobudami ter trdnim in sodobnim regulativnim in standardizacijskim okvirom, ki ga je mogoče oblikovati le v okviru EU in na podlagi mednarodnega sodelovanja. Ta okvir bi moral biti skladen in usklajen s politikami na področju okolja in podnebja, trgovine, obrambe, vesolja, upravljanja zračnega prometa, sistemi certificiranja in standardizacije, ki so v pristojnosti EU.

Poleg tega evropske raziskave z odprtimi in konkurenčnimi razpisi omogočajo udeležencem, da zapustijo svoje naravne dobavitelje in vzpostavijo nova partnerstva z različnimi vrstami organizacij (akademskimi krogi, raziskovalnimi središči, industrijo itd.), vključno s tistimi iz držav EU, ki tradicionalno nimajo letalske industrije, vendar lahko zagotovijo nove pristope.

Razlogi za ukrepanje EU vključujejo porazdelitev tveganja, saj so stroški razvoja in predstavitve inovativnih tehnoloških rešitev visoki in jih posamezne družbe ne morejo izvesti same.

V okviru posebnih značilnosti letalskega sektorja so stroški in tveganja novih razvojnih dosežkov odvisni od učinkovitega sodelovanja na evropski ravni. Sodelovanje med različnimi deležniki je pomembno tako v razvojnih fazah kot med dozorevanjem inovativnih tehnologij.

Z jasno podnebno politiko in cilji do let 2030 in 2050 obstaja močna potreba po vzpostavitvi načel usmerjenosti in dodatnosti za evropske naložbe. Ukrepi EU bi dopolnjevali nacionalne sheme, da bi se zagotovil jasnejši politični pristop, zlasti ker so za uresničitev podnebnega akcijskega načrta in ciljev nujno potrebne inovacije.

Evropska komisija je v idealnem položaju, da si prizadeva za sodelovanje med nacionalnimi programi za raziskave in razvoj v letalstvu ter pobudo za čisto letalstvo, hkrati pa preprečuje podvajanje prizadevanj in združuje sredstva, da bi se dosegli cilji zelenega dogovora.

Hkrati prevzema pobudo pri številnih ukrepih politike, povezanih z letalstvom, in lahko zagotovi usklajenost političnih ukrepov, zakonodaje ter prizadevanj na področju raziskav in razvoja.

Poleg tega je Evropska komisija občasni opazovalec v številnih organih ICAO (skupščina in drugi tehnični organi), ki se osredotočajo na varnost v letalstvu, zaščito, okolje, upravljanje zračnega prometa in zračni prevoz.

Ta vprašanja so podrobneje obravnavana v oceni učinka, ki je priložena temu predlogu.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Številne obetavne podnebno nevtralne rešitve so bile raziskane v okviru preteklih javnih in zasebnih raziskovalnih in inovacijskih programov, v programih EU (od četrtega okvirnega programa), nacionalnih programih ali regionalnih programih. Številne od teh tehnologij, ki so dosegle visoko raven zrelosti v raziskovalnih programih Čisto nebo v okviru sedmega okvirnega programa in Čisto nebo 2 v okviru programa Obzorje 2020, so bile ocenjene z ocenjevalcem tehnologije Čisto nebo v okviru sedmega okvirnega programa, na podlagi česar je bilo ugotovljeno, da bi lahko v primeru uporabe v novih zrakoplovih zmanjšale emisije do 30 % v primerjavi z referenčnim zrakoplovom iz leta 2000.

V vmesni oceni skupnih podjetij, ki delujejo v okviru programa Obzorje 2020, je bilo ugotovljeno, da so javno-zasebna partnerstva, ki temeljijo na skupnih podjetjih, izboljšala učinkovitost v primerjavi s sedmim okvirnim programom, kljub nekaterim ugotovljenim pomanjkljivostim, ki jih je treba odpraviti.

Čeprav je prezgodaj za oblikovanje sklepov o Skupnem podjetju Čisto nebo 2 (ki traja do leta 2024), predhodne ocene kažejo, da je na dobri poti k doseganju ciljev predstavitve in potrjevanja tehnologij, ki zmanjšujejo emisije CO2 in NOx za 20 % do 30 % v primerjavi z vrhunskimi zrakoplovi, ki se dajejo v uporabo od leta 2014. Čedalje več publikacij in patentnih prijav dokazuje dober napredek glavnih predstavitvenih projektov. Žal je uvedba navedenih tehnologij v letala na trgu vse prej kot gotova, saj jo določajo predvsem tržne sile.

1.4.4.Skladnost in morebitne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

V skladu z uredbo o programu Obzorje Evropa morajo vsa evropska partnerstva zagotoviti usklajevanje in/ali skupne dejavnosti z drugimi ustreznimi raziskovalnimi in inovacijskimi pobudami, da se zagotovijo optimalna raven medsebojnih povezav in učinkovite sinergije. V skladu s tem je enotni temeljni akt pripravljen na podlagi ključnega načela, da so tesno sodelovanje in sinergije med skupnimi podjetji in zadevnimi pobudami na ravni EU, nacionalni in regionalni ravni, zlasti z drugimi evropskimi partnerstvi, ključnega pomena za doseganje večjega učinka in zagotavljanje uporabe rezultatov. V tem smislu enotni temeljni akt (prvi del, skupne določbe, ki se uporabljajo za vsa skupna podjetja) spodbuja sinergije s številnimi operativnimi določbami.

Vzpostaviti je treba močne sinergije med obema predlaganima letalskima partnerstvoma, partnerstvom za integrirano upravljanje zračnega prometa in partnerstvom za čisto letalstvo. S tem bi se zagotovila združljivost med rešitvami, razvitimi v okviru Skupnega podjetja za čisto letalstvo, in naprednimi pristopi za upravljanje zračnega prometa, razvitimi v okviru pobude za integrirano upravljanje zračnega prometa.

Pobuda za vodik in pobuda za baterije (ki bi lahko zagotovili alternativne vire energije za letalski sektor), bi lahko imeli velik učinek pri doseganju brezemisijskega letalstva, če bi njuni rezultati ustrezali potrebam letalskega sektorja.

Ustvarjanje sinergij bi koristilo vsem tem pobudam. Omeniti je treba, da bo za bolj električne zrakoplove potreben napredek na področju visokonapetostnih elektroenergetskih sistemov, ki na visoki nadmorski višini predstavljajo dodatna varnostna tveganja, ki jih je treba obravnavati, in tehnološke rešitve, ki jih je treba potrditi. Zato je treba zahteve glede zrakoplovov upoštevati v začetnih fazah predlaganih rešitev.

Certificiranje je zelo pomemben vidik dozorevanja novih tehnologij, zato je zgodnje vključevanje EASA ključno. Dejavna udeležba Evropske komisije in držav članic bi morala zagotoviti usklajenost in sinergije med prednostnimi nalogami EU, nacionalnimi in regionalnimi prednostnimi nalogami ter programi financiranja.

Večja udeležba držav članic pri uvajanju in uveljavljanju najobetavnejših podnebno nevtralnih tehnologij na ravni EU bo spodbudila sinergije in ekonomijo obsega z nacionalnimi raziskovalnimi in inovacijskimi programi ter povečala usklajenost nacionalnih izobraževalnih shem, da bodo ustrezale prihodnjim potrebam po ustreznih znanjih in spretnostih ter delovnih mestih.

Spremljanje sinergij in sodelovanja se bo izvajalo v letnem poročilu o dejavnostih.

1.5.Trajanje in finančne posledice

X Časovno omejeno

–X od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2031,

–X finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2031 za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 97

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

X Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „Opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

V skladu z uredbo o programu Obzorje Evropa bo partnerstvo vzpostavilo sistem spremljanja, ki bo v skladu z zahtevami iz člena 45 uredbe o programu Obzorje Evropa ter prilog III in V k navedeni uredbi, podatki iz tega sistema pa se bodo pošiljali v isto skupno podatkovno zbirko kot iz drugih sestavnih delov programa Obzorje Evropa. Sistem poročanja in spremljanja bo zagotavljal ključne podatke o upravljanju in izvajanju (vključno z mikropodatki na ravni posameznih subjektov) ter omogočal spremljanje napredka v skladu s ključnimi potmi do učinkov (vključno z napredkom pri izvajanju prednostnih nalog EU) in merili partnerstev. V okviru partnerstva se bo poročalo o posebnih kazalnikih (ki niso vključeni med ključne poti do učinkov), ki bodo omogočali spremljanje kratkoročnega, srednjeročnega in dolgoročnega napredka pri uresničevanju vizije ter posebnih in operativnih ciljev partnerstva, kot je opredeljeno v uredbi o vzpostavitvi partnerstva, vključno s cilji do leta 2030. Kazalniki, viri podatkov in metodologije bodo omogočili ocenjevanje dosežkov v obdobju, napredka glede vplivov, vključno z uresničevanjem ciljev politike EU, ter opredelitev morebitnih potreb po popravnih ukrepih. Upoštevati bi bilo treba kvalitativne in kvantitativne podatke, opredeliti odgovornosti za zbiranje podatkov ter določiti konkretne pristope k pripravi realističnih izhodiščnih, ciljnih in/ali referenčnih vrednosti za opredelitev napredka, kadar je ustrezno, v skladu s pristopom k programu Obzorje Evropa, ki temelji na učinkih. Vse zbrane informacije se bodo skoraj v realnem času zagotovile službam Komisije na podlagi skupnih podatkovnih modelov ter se vnašale v skupno podatkovno zbirko, kot je opredeljeno v členu 45 uredbe o programu Obzorje Evropa.

Evropska partnerstva se bodo ocenjevala v skladu z okvirom ocenjevanja programa Obzorje Evropa, kot je navedeno v členu 47.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Posredno upravljanje je upravičeno, ker je Skupno podjetje za čisto letalstvo javno-zasebno partnerstvo, pri katerem se del finančnih sredstev zagotavlja s stvarnimi prispevki članov, razen Unije.

Vsako leto bo odločitev o prispevku za Skupno podjetje za čisto letalstvo sprejeta v okviru proračuna EU za zadevno leto.

V sporazumu o prenosu pooblastil, ki ga bosta podpisala Evropska komisija in Skupno podjetje za čisto letalstvo, bo navedeno, da bo za naloge, ki jih je treba izvesti vsako leto, Komisija plačala svoj prispevek na podlagi sklenitve sporazuma o prenosu sredstev s Skupnim podjetjem za čisto letalstvo ter na podlagi zadevnih zahtev za plačilo, ki jih bo skupno podjetje izdalo članom razen Unije.

Komisija bo zagotovila, da bodo pravila, ki se uporabljajo za Skupno podjetje za čisto letalstvo, v celoti skladna z zahtevami finančne uredbe. V skladu s členom 71 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 bo skupno podjetje upoštevalo načelo dobrega finančnega poslovodenja. Skupno podjetje za čisto letalstvo bo zagotovilo tudi skladnost z določbami vzorčne finančne uredbe, ki se uporablja za navedeno skupno podjetje. Za vsako odstopanje od te vzorčne finančne uredbe, ki je potrebno zaradi posebnih potreb skupnega podjetja, se zahteva predhodno soglasje Komisije.

Ureditev spremljanja, tudi prek zastopanja Unije v upravnem odboru Skupnega podjetja za čisto letalstvo, ter ureditev poročanja bosta zagotovila, da bodo lahko službe Komisije izpolnile zahteve glede odgovornosti do kolegija in do proračunskega organa.

Okvir notranje kontrole Skupnega podjetja za čisto letalstvo temelji na:

·izvajanju standardov notranje kontrole, ki zagotavljajo jamstva, ki so vsaj enakovredna jamstvom Komisije;

·postopkih za izbiro najboljših projektov na podlagi neodvisnega ocenjevanja ter njihovo preoblikovanje v pravne instrumente;

·vodenju projektov in pogodb ves čas trajanja vsakega projekta;

·predhodnem pregledu vseh zahtevkov, vključno s prejemom revizijskih potrdil in predhodnim potrjevanjem metod za izračun stroškov;

·naknadnih revizijah vzorca zahtevkov, kot del naknadnih revizij v okviru programa Obzorje Evropa;

·znanstvenem vrednotenju rezultatov projekta.

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Sprejeti so bili raznovrstni ukrepi za zmanjšanje tveganja navzkrižja interesov v Skupnem podjetju za čisto letalstvo, zlasti:

·enako število glasov za Komisijo in člane upravnega odbora, razen Unije;

·izbira izvršnega direktorja upravnega odbora na podlagi predloga Komisije;

·neodvisnost osebja;

·vrednotenja neodvisnih strokovnjakov na podlagi objavljenih izbirnih meril, skupaj z mehanizmi za pritožbo ter polnim razkritjem vseh interesov;

Vzpostavitev etičnih in organizacijskih vrednot bo ena od ključnih vlog skupnega podjetja, ki jo bo Komisija tudi spremljala.

Izvršni direktor Skupnega podjetja za čisto letalstvo bo kot odredbodajalec moral uvesti stroškovno učinkovit sistem notranje kontrole in upravljanja. Komisiji bo moral poročati o sprejetem okviru notranje kontrole.

Komisija bo tveganje neskladnosti spremljala prek sistema poročanja, ki ga bo razvila, ter s spremljanjem rezultatov naknadnih revizij subjektov, ki bodo prek Skupnega podjetja za čisto letalstvo prejeli sredstva EU, in sicer kot del naknadnih revizij, ki se bodo izvajale v celotnem programu Obzorje Evropa.

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

Ker so pravila sodelovanja v programu Obzorje Evropa, ki se nanašajo na Skupno podjetje za čisto letalstvo, podobna tistim, ki jih bo Komisija uporabila v svojem delovnem programu, in ker imajo upravičenci podoben profil tveganja kot Komisija, je mogoče pričakovati, da bo toleranca napake podobna tisti, ki jo je Komisija predvidela za program Obzorje Evropa, tj. razumno zagotoviti, da tveganje napake v večletnem odhodkovnem obdobju na letni ravni ostaja med 2 % in 5 %, ob končnem cilju, da se preostala stopnja napak ob zaključku večletnih programov, ko so upoštevani učinki vseh revizij, popravkov in sanacijskih ukrepov, približa 2 %, kolikor je to mogoče.

Več informacij o stopnji napake, ki se pričakuje v zvezi z udeleženci, je na voljo v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga za program Obzorje Evropa.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Komisija bo zagotovila, da bo Skupno podjetje za čisto letalstvo na vseh stopnjah postopka upravljanja zagotovilo postopke za boj proti goljufijam.

Trenutno Skupno podjetje Čisto nebo 2 v okviru Obzorja 2020 že sodeluje s službami Komisije pri vprašanjih, ki se nanašajo na goljufije in nepravilnosti. Komisija bo zagotovila, da se to sodelovanje nadaljuje in okrepi.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta odhodkov

Prispevek

Razdelek 1

Enotni trg, inovacije in digitalno – Obzorje Evropa

dif./nedif. 98

držav Efte 99

držav kandidatk 100

tretjih držav

po členu [21(2)(b)] finančne uredbe

01.020252 – Skupno podjetje za čisto letalstvo

dif.

* Pričakuje se, da se bo prispevek za to proračunsko vrstico zagotovil iz:

Odobritve za prevzem obveznosti (v mio EUR na tri decimalna mesta natančno)
Proračunska vrstica	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odhodki, ki se nanašajo na uradnike in začasno osebje, ki izvaja program Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 01
Zunanje osebje, ki izvaja program Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 02
Drugi odhodki za upravljanje programa Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 03
Sklop Podnebje, energija in mobilnost 01 02 02 50	229,925	150,583	231,570	190,688	388,057	133,814	375,363		1700,000
Odhodki skupaj	229,925	150,583	231,570	190,688	388,057	133,814	375,363		1700,000

Ocenjene posledice za odhodke

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

Razdelek Enotni trg, inovacije in digitalno

program Obzorje Evropa

Skupno podjetje 101 102			2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027 103	Po letu 2027	SKUPAJ
Naslov 1:	obveznosti	(1)	0,139	0,497	0,765	1,489	2,540	3,021	16,035	–	24,486
	plačila	(2)	0,139	0,497	0,765	1,489	2,540	3,021	3,081	12,954	24,486
Naslov 2:	obveznosti	(1a)	0,243	0,943	1,262	1,776	1,534	1,650	7,329	–	14,737
	plačila	(2a)	0,243	0,943	1,262	1,776	1,534	1,650	1,660	5,669	14,737
Naslov 3	obveznosti	(3a)	229,543	149,143	229,543	187,423	383,983	129,143	351,999	0	1660,777
	plačila	(3b)	14,041	123,686	137,678	262,701	220,938	344,980	194,261	362,492	1660,777
Odobritve za skupno podjetje SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 1a + 3a	229,925	150,583	231,570	190,688	388,057	133,814	375,363	0	1700,000
	plačila	= 2 + 2a + 3b	14,423	125,126	139,705	265,966	225,012	349,651	199,002	381,115	1700,000

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)
GD RTD		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Človeški viri 104		0,491	0,503	0,513	0,523	0,533	0,544	0,555	–	3,662
Drugi upravni odhodki		0,128	0,130	0,133	0,135	0,138	0,141	0,144	–	0,949
GD SKUPAJ	Odobritve	0,619	0,633	0,646	0,658	0,671	0,685	0,699	–	4,611

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odobritve iz vseh RAZDELKOV večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	230,544	151,216	232,216	191,346	388,728	134,499	376,062	0.000	1704,611
	plačila	15,042	125,759	140,351	266,624	225,683	350,336	199,701	381,115	1704,611

Razdelek večletnega finančnega okvira

„Upravni odhodki“

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odobritve iz vseh RAZDELKOV večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	230,544	151,216	232,216	191,346	388,728	134,499	376,062	0.000	1 704,611
	plačila	15,042	125,759	140,351	266,624	255,683	350,336	199,701	381,115	1 704,611

3.2.2.Ocenjene posledice za človeške vire skupnega podjetja

Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Število zaposlenih (št. oseb/EPDČ)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ

Uradniki (razredi AD)	32	32	32	32	32	32	32	32
Uradniki (razredi AST)	4	4	3	3	3	3	3	3
Pogodbeni uslužbenci	6	6	6	6	6	6	6	6
Začasni uslužbenci
Napoteni nacionalni strokovnjaki	2	2	0	0	0	0	0	0

SKUPAJ 105	44	44	41	41	41	41	41	41

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ

Uradniki (razredi AD)
Uradniki (razredi AST)
Pogodbeni uslužbenci	0,367	0,375	0,382	0,390	0,397	0,405	0,345	1,076	3,737
Začasni uslužbenci	4,353	4,440	4,446	4,535	4,625	4,718	4,812	15,021	46,949
Napoteni nacionalni strokovnjaki	0,130	0,132	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,262

SKUPAJ	4,849	4,946	4,828	4,924	5,023	5,123	5,157	16,097	50,947

Ocenjene posledice za osebje (dodatni EPDČ) – kadrovski načrt

Funkcionalna skupina in razred	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
AD 16
AD 15
AD 14	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1
AD 13
AD 12	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2
AD 11	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1
AD 10	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3
AD 9	10	10	10	10	10	10	10	10	10	10	10	10
AD 8	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3
AD 7	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3
AD 6	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9
AD 5
AD skupaj	32	32	32	32	32	32	32	32	32	32	32	32

AST 11
AST 10
AST 9
AST 8	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1
AST 7
AST 6	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2
AST 5	1	1
AST 4
AST 3
AST 2
AST 1
AST skupaj	4	4	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3
AST/SC 6
AST/SC 5
AST/SC 4
AST/SC 3
AST/SC 2
AST/SC 1
AST/SC skupaj

Pogodbeni uslužbenci	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
Funkcionalna skupina IV	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1
Funkcionalna skupina III	5	5	5	5	5	5	5	5	5	5	5	5
Funkcionalna skupina II
Funkcionalna skupina I
Skupaj	6	6	6	6	6	6	6	6	6	6	6	6

Ocenjene posledice za uslužbence (dodatno) – zunanji sodelavci

Napoteni nacionalni strokovnjaki	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
Skupaj	2	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0

3.2.3.Ocenjene potrebe po človeških virih Komisije

Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

106 Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leto		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
Sedež in predstavništva Komisije
Delegacije
Raziskave		3	3	3	3	3	3	3
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD 107 Razdelek 7
Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira	– na sedežu
	– na delegacijah
Financirano iz sredstev programa 108	– na sedežu
	– na delegacijah
Raziskave		2	2	2	2	2	2	2
Drugo (navedite)
SKUPAJ		5	5	5	5	5	5	5

Opis nalog, ki se bodo izvajale:

Uradniki in začasni uslužbenci

Različne naloge, povezane s:

·tehničnim spremljanjem napredka pri dejavnostih Skupnega podjetja za čisto letalstvo;

·spremljanjem napredka raziskovalnega programa Skupnega podjetja za čisto letalstvo;

·spremljanjem upoštevanja strateškega načrta za raziskave in inovacije;

·zastopanjem Evropske komisije v upravnem odboru partnerstva;

·opredelitvijo položaja Komisije v upravnem odboru (pravica do glasovanja/veta);

· upravnimi nalogami, povezanimi z upravljanjem partnerstva;

·povezovanjem s skupino predstavnikov držav, svetom ACARE in Odborom programa za prevoz;

·spremljanjem razpisov za zbiranje predlogov, razpisov za zbiranje ponudb in sprejemanjem novih članov;

·sodelovanjem na sestankih podskupin in delovnih skupin;

·organizacijo vmesnih in končnih ocenjevanj;

·opravljanjem kontrol/pregledov na kraju samem;

·spodbujanjem sinergij med nacionalnimi raziskovalnimi programi ter raziskovalnim in inovacijskim programom Skupnega podjetja za čisto letalstvo.

Zunanji sodelavci

3.2.4.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–◻ ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–☑ je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

–Odobritve v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Finančni prispevki za upravne stroške skupnega podjetja, ki jih zagotovijo člani, razen Unije	0,382	1,440	2,027	3,265	4,074	4,671	4,741	18,623	39,223
Finančni prispevki za operativne stroške, ki jih zagotovijo zasebni člani/pridruženi partnerji
Finančni prispevki za operativne stroške, ki jih zagotovijo sodelujoče države
Prispevki v naravi, ki jih zagotovijo zasebni člani / pridruženi partnerji 109	26,683	234,097	230,109	465,520	387,181	618,556	336,278	662,353	2960,777
Prispevki v naravi za operativne dejavnosti, ki jih zagotovijo sodelujoče države
Sofinancirane odobritve SKUPAJ	27,065	235,537	232,136	468,785	391,255	623,227	341,019	680,976	3 000,000

Opombe:

V skupnem memorandumu o zavezi, podpisanem oktobra 2020, je zasebni sektor izrazil namero, da bo prispeval do 3 milijarde EUR (vključno z udeležbo Združenega kraljestva) k skupnim dejavnostim Skupnega podjetja za čisto letalstvo ob predpostavki razumnega in sorazmernega financiranja Evropske komisije (tj. 2,5 milijarde financiranja Evropske komisije) po sporazumu o večletnem finančnem okviru, ki bo vključeval tudi prispevek Združenega kraljestva. Za spremembo teh predpostavk bi bilo potrebno novo posvetovanje z deležniki.

Porazdelitev prispevkov v naravi, ki jih zagotovijo ustanovni člani/pridruženi člani, med letoma 2021 in 2027 ter po letu 2027 temelji na prvih ocenah prispevkov v naravi za operativne dejavnosti (IKOP), ki so povezani z osnutki delovnih načrtov in strateškega načrta za raziskave in inovacije Skupnega podjetja za čisto letalstvo. Po opredelitvi časovnega načrta za izvajanje strateškega načrta za raziskave in inovacije bo potrebna revizija te porazdelitve.

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–☑ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

za lastna sredstva,

za druge prihodke.

Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻.

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica:	Posledice predloga/pobude 110
	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

[…]

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA – ČISTI VODIK

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Sveta o evropskem partnerstvu za čisti vodik

1.2.Zadevna področja politike (programski sklop)

Dejavnost: program Obzorje Evropa

Sklop 5: podnebje, energija in mobilnost

1.3. Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša:

◻ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 111

X Podaljšanje obstoječega ukrepa

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Cilj pobude je pospešiti razvoj in uporabo evropskih tehnologij čistega vodika ter tako prispevati k trajnostnemu, razogljičenemu in popolnoma povezanemu energetskemu sistemu. Poudarek je na proizvodnji, distribuciji in hrambi čistega vodika za oskrbo sektorjev, ki jih je težko razogljičiti, kot sta težka industrija in promet težkih vozil. Nekateri cilji do leta 2030: proizvajati čisti vodik po ceni ~ 1,5–3 EUR/kg, s čimer bi se omogočil prodor na množične trge; znižati stroške distribucije na manj kot 1 EUR/kg vodika.

Vodik je čisto gorivo brez emisij, vendar je dražji od drugih virov energije in večinoma izvira iz zemeljskega plina, ki ustvarja ogljikov dioksid (CO2). Pridobivati moramo čisti vodik iz obnovljivih virov energije, s čimer bi se iz postopka izločile emisije CO2. Uporaba čistega vodika je dražja od konkurenčnih tehnologij, poleg tega pa še ni popolnoma zanesljiva ali dovolj kakovostna za uporabo. Poleg tega so možnosti proizvodnje velikih količin čistega vodika omejene. To najbolj prizadene evropske deležnike s področij industrije in raziskav v zvezi z vodikom ter s področij energetike, prometa in gradbeništva.

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije

Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno)

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost Unije (naknadno): Čisti vodik ima zapletene in medsebojno povezane verige vrednosti, ki zahtevajo učinkovito sodelovanje in medsektorsko skupno delovanje na evropski ravni, da se omogočita uspešna in obsežna predstavitev ter uvedba.

Ta vprašanja so podrobneje obravnavana v oceni učinka, ki je priložena temu predlogu.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

i) Koncentracija financiranja in potreba po zagotavljanju, da trenutna geografska porazdelitev projektov, ki jih podpira sedanje skupno podjetje, ni okrepljena s pomanjkanjem informacij/odprtosti/preglednosti za subjekte iz držav, kjer je stopnja udeležbe nizka, zlasti v EU-13;

ii) vključenost držav članic in zlasti vloga skupine državnih predstavnikov ni tako učinkovita, kot bi morala biti;

iii) več pozornosti je treba nameniti varnosti tehnologij za gorivne celice in vodik, ki je nujna za krepitev zaupanja, potrebnega za razširjeno uporabo. Že tako redki projekti, ki uvajajo vodik v nova okolja (v avtobuse, domove ali na oskrbovalna mesta poleg običajnih goriv), niso dovolili komercialnega uvajanja izdelkov.

1.4.4.Skladnost in morebitne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

V skladu z uredbo o programu Obzorje Evropa morajo vsa evropska partnerstva zagotoviti usklajevanje in/ali skupne dejavnosti z drugimi ustreznimi raziskovalnimi in inovacijskimi pobudami, da se zagotovijo optimalna raven medsebojnih povezav in učinkovite sinergije. V skladu s tem je enotni temeljni akt pripravljen na podlagi ključnega načela, da so tesno sodelovanje in sinergije med skupnimi podjetji in zadevnimi pobudami na ravni EU, nacionalni in regionalni ravni, zlasti z drugimi evropskimi partnerstvi, ključnega pomena za doseganje večjega učinka in zagotavljanje uporabe rezultatov. V tem smislu enotni temeljni akt (prvi del, skupne določbe, ki se uporabljajo za vsa skupna podjetja) spodbuja sinergije s številnimi operativnimi določbami.

Partnerstvo za čisti vodik bo tesno sodelovalo z drugimi partnerstvi, kot so partnerstva za brezemisijski cestni promet in vodni promet, preoblikovanje evropskega železniškega sistema, čisto letalstvo, procese v korist planeta in čisto jeklo. Obstajajo tudi povezave do predlaganega pomembnega projekta skupnega evropskega interesa za vodik ter skladov Instrumenta za povezovanje Evrope in sistema EU za trgovanje z emisijami.

Spremljanje sinergij in sodelovanja se bo izvajalo v letnem poročilu o dejavnostih in v skupščini partnerstva za čisti vodik, ki bo ustanovljena kmalu.

1.5.Trajanje in finančne posledice

X Časovno omejeno

–od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2031,

–X finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter od leta 2021 do konca izvajanja financiranih dejavnosti za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 112

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

X Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–X organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „Opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

V skladu z uredbo o programu Obzorje Evropa bo partnerstvo vzpostavilo sistem spremljanja, ki bo v skladu z zahtevami iz člena 45 uredbe o programu Obzorje Evropa ter prilog III in V k navedeni uredbi, podatki iz tega sistema pa se bodo pošiljali v isto skupno podatkovno zbirko kot iz drugih sestavnih delov programa Obzorje Evropa. Sistem poročanja in spremljanja bo zagotavljal ključne podatke o upravljanju in izvajanju (vključno z mikropodatki na ravni posameznih subjektov) ter omogočal spremljanje napredka v skladu s ključnimi potmi do učinkov (vključno z napredkom pri izvajanju prednostnih nalog EU) in merili partnerstev. V okviru partnerstva se bo poročalo o posebnih kazalnikih (ki niso vključeni med ključne poti do učinkov), ki bodo omogočali spremljanje kratkoročnega, srednjeročnega in dolgoročnega napredka pri uresničevanju vizije ter posebnih in operativnih ciljev partnerstva, kot je opredeljeno v uredbi o vzpostavitvi partnerstva, vključno s cilji do leta 2030. Kazalniki, viri podatkov in metodologije bodo omogočili ocenjevanje dosežkov v obdobju, napredka glede vplivov, vključno z uresničevanjem ciljev politike EU, ter opredelitev morebitnih potreb po popravnih ukrepih. Upoštevati bi bilo treba kvalitativne in kvantitativne podatke, opredeliti odgovornosti za zbiranje podatkov ter določiti konkretne pristope k pripravi realističnih izhodiščnih, ciljnih in/ali referenčnih vrednosti za opredelitev napredka, kadar je ustrezno, v skladu s pristopom k programu Obzorje Evropa, ki temelji na učinkih. Vse zbrane informacije se bodo skoraj v realnem času zagotovile službam Komisije na podlagi skupnih podatkovnih modelov ter se vnašale v skupno podatkovno zbirko, kot je opredeljeno v členu 45 uredbe o programu Obzorje Evropa.

Evropska partnerstva se bodo ocenjevala v skladu z okvirom ocenjevanja programa Obzorje Evropa, kot je navedeno v členu 47.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.

Posredno upravljanje je upravičeno, ker je Skupno podjetje za čisti vodik javno-zasebno partnerstvo, pri katerem se del finančnih sredstev zagotavlja s stvarnimi prispevki članov, razen Unije.

Vsako leto bo odločitev o prispevku za Skupno podjetje za čisti vodik sprejeta v okviru proračuna EU za zadevno leto.

V sporazumu o prenosu pooblastil, ki ga bosta podpisala Evropska komisija in Skupno podjetje za čisti vodik, bo navedeno, da bo za naloge, ki jih je treba izvesti vsako leto, Komisija plačala svoj prispevek na podlagi sklenitve sporazuma o prenosu sredstev s Skupnim podjetjem za čisti vodik ter na podlagi zadevnih zahtev za plačilo, ki jih bo skupno podjetje izdalo članom razen Unije.

Komisija bo zagotovila, da bodo pravila, ki se uporabljajo za Skupno podjetje za čisti vodik, v celoti skladna z zahtevami finančne uredbe. V skladu s členom 71 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 bo skupno podjetje upoštevalo načelo dobrega finančnega poslovodenja. Skupno podjetje za čisti vodik bo zagotovilo tudi skladnost z določbami vzorčne finančne uredbe, ki se uporablja za navedeno skupno podjetje. Za vsako odstopanje od te vzorčne finančne uredbe, ki je potrebno zaradi posebnih potreb skupnega podjetja, se zahteva predhodno soglasje Komisije.

Ureditev spremljanja, tudi z zastopanjem Unije v upravnem odboru Skupnega podjetja za čisti vodik, ter ureditev poročanja bosta zagotovila, da bodo lahko službe Komisije izpolnile zahteve glede odgovornosti do kolegija in do proračunskega organa.

Okvir notranje kontrole Skupnega podjetja za čisti vodik temelji na:

·izvajanju standardov notranje kontrole, ki zagotavljajo jamstva, ki so vsaj enakovredna jamstvom Komisije;

·postopkih za izbiro najboljših projektov na podlagi neodvisnega ocenjevanja ter njihovo preoblikovanje v pravne instrumente;

·vodenju projektov in pogodb ves čas trajanja vsakega projekta;

·predhodnem pregledu vseh zahtevkov, vključno s prejemom revizijskih potrdil in predhodnim potrjevanjem metod za izračun stroškov;

·naknadnih revizijah vzorca zahtevkov, kot del naknadnih revizij v okviru programa Obzorje Evropa;

·znanstvenem vrednotenju rezultatov projekta.

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Sprejeti so bili raznovrstni ukrepi za zmanjšanje tveganja navzkrižja interesov v Skupnem podjetju za čisti vodik, zlasti:

·enako število glasov za Komisijo in člane upravnega odbora, razen Unije;

·izbira izvršnega direktorja upravnega odbora na podlagi predloga Komisije;

·neodvisnost osebja;

·vrednotenja neodvisnih strokovnjakov na podlagi objavljenih izbirnih meril, skupaj z mehanizmi za pritožbo ter polnim razkritjem vseh interesov;

Vzpostavitev etičnih in organizacijskih vrednot bo ena od ključnih vlog skupnega podjetja, ki jo bo Komisija tudi spremljala.

Izvršni direktor Skupnega podjetja za čisti vodik bo kot odredbodajalec moral uvesti stroškovno učinkovit sistem notranje kontrole in upravljanja. Komisiji bo moral poročati o sprejetem okviru notranje kontrole.

Komisija bo tveganje neskladnosti spremljala prek sistema poročanja, ki ga bo razvila, ter s spremljanjem rezultatov naknadnih revizij subjektov, ki bodo prek Skupnega podjetja za čisto letalstvo prejeli sredstva EU, in sicer kot del naknadnih revizij, ki se bodo izvajale v celotnem programu Obzorje Evropa.

Ker so pravila sodelovanja v programu Obzorje Evropa, ki se nanašajo na Skupno podjetje za čisti vodik, podobna tistim, ki jih bo Komisija uporabila v svojem delovnem programu, in ker imajo upravičenci podoben profil tveganja kot Komisija, je mogoče pričakovati, da bo toleranca napake podobna tisti, ki jo je Komisija predvidela za program Obzorje Evropa, tj. razumno zagotoviti, da tveganje napake v večletnem odhodkovnem obdobju na letni ravni ostaja med 2 % in 5 %, ob končnem cilju, da se preostala stopnja napak ob zaključku večletnih programov, ko so upoštevani učinki vseh revizij, popravkov in sanacijskih ukrepov, približa 2 %, kolikor je to mogoče.

Več informacij o stopnji napake, ki se pričakuje v zvezi z udeleženci, je na voljo v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga za program Obzorje Evropa.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Postopke izvaja Skupno podjetje za čisti vodik.

Trenutno Skupno podjetje za gorivne celice in vodik 2 v okviru Obzorja 2020 že sodeluje s službami Komisije pri vprašanjih, ki se nanašajo na goljufije in nepravilnosti. Komisija bo zagotovila, da se to sodelovanje nadaljuje in okrepi.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta odhodkov

Prispevek

Razdelek 1

Enotni trg, inovacije in digitalno – Obzorje Evropa

dif./nedif. 113

držav Efte 114

držav kandidatk 115

tretjih držav

po členu [21(2)(b)] finančne uredbe

01 02 02 54 Skupno podjetje za čisti vodik

dif.

* Pričakuje se, da se bo prispevek za to proračunsko vrstico zagotovil iz:

Odobritve za prevzem obveznosti (v mio EUR na tri decimalna mesta natančno)
Proračunska vrstica	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odhodki, ki se nanašajo na uradnike in začasno osebje, ki izvaja program Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 01
Zunanje osebje, ki izvaja program Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 02
Drugi odhodki za upravljanje programa Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 03
Sklop Podnebje, energija in mobilnost 02 02 02 50	150,000	150,000	150,000	133,413	133,875	133,987	148,725	–	1 000,000
Odhodki skupaj	150,000	150,000	150,000	133,413	133,875	133,987	148,725	–	1 000,000

Ocenjene posledice za odhodke

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

Razdelek Enotni trg, inovacije in digitalno

program Obzorje Evropa

Skupno podjetje 116 117			2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027 118	Po letu 2027	SKUPAJ
Naslov 1	obveznosti	(1)	0,000	0,000	0,000	2,065	2,140	2,218	11,257		17,680
	plačila	(2)	0,000	0,000	0,000	2,065	2,140	2,218	2,298	8,959	17,680
Naslov 2	obveznosti	(1a)	0,000	0,000	0,000	1,348	1,735	1,769	7,661		12,513
	plačila	(2a)	0,000	0,000	0,000	1,348	1,735	1,769	1,804	5,857	12,513
Naslov 3	obveznosti	(3a)	150,000	150,000	150,000	130,000	130,000	130,000	129,807		969,807
	plačila	(3b)	75,000	77,000	85,500	88,563	128,104	143,000	128,784	243,856	969,807
Odobritve za skupno podjetje SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 1a + 3a	150,000	150,000	150,000	133,413	133,875	133,987	148,725		1 000,000
	plačila	= 2 + 2a + 3b	75,000	77,000	85,500	91,976	131,979	146,987	132,886	258,672	1 000,000

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)
GD RTD		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Človeški viri 119		0,491	0,503	0,513	0,523	0,533	0,544	0,555	–	3,662
Drugi upravni odhodki		0,128	0,130	0,133	0,135	0,138	0,141	0,144	–	0,949
GD SKUPAJ	Odobritve	0,619	0,633	0,646	0,658	0,671	0,685	0,699	–	4,611

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKA 1 večletnega finančnega okvira za sredstva programa SKUPAJ	obveznosti	150,619	150,633	150,646	134,071	134,546	134,672	149,424	–	1 004,611
	plačila	75,619	77,633	86,146	92,634	132,65	147,672	133,585	258,672	1 004,611

Razdelek večletnega finančnega okvira

„Upravni odhodki“

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odobritve iz vseh RAZDELKOV večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	150,619	150,633	150,646	134,071	134,546	134,672	149,424	–	1 004,611
	plačila	75,619	77,633	86,146	92,634	132,65	147,672	133,585	258,672	1 004,611

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za človeške vire skupnega podjetja

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Število zaposlenih (št. oseb/EPDČ)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ

Začasni uslužbenci (razredi AD)	15	17	17	17	17	17	17	61	178
Začasni uslužbenci (razredi AST)	9	10	10	10	10	10	10	34	103
Pogodbeni uslužbenci	3	2	2	2	2	2	2	8	23
Začasni uslužbenci	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Napoteni nacionalni strokovnjaki	2	2	2	2	2	2	2	5	19

SKUPAJ 120	29	31	31	31	31	31	31	108	323

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ

Začasni uslužbenci (razredi AD)	1,575	1,856	1,931	2,008	2,088	2,172	2,259	8,910	22,799
Začasni uslužbenci (razredi AST)	0,945	1,092	1,136	1,181	1,228	1,277	1,329	4,947	13,135
Pogodbeni uslužbenci	0,207	0,144	0,149	0,155	0,161	0,168	0,175	0,771	1,930
Začasni uslužbenci	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Napoteni nacionalni strokovnjaki	0,140	0,143	0,145	0,149	0,152	0,155	0,157	0,408	1,449

SKUPAJ	2,867	3,235	3,361	3,493	3,629	3,772	3,920	15,036	39,313

Ocenjene posledice za osebje (dodatni EPDČ) – kadrovski načrt

Funkcionalna skupina in razred	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
AD 16	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AD 15	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AD 14	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	0
AD 13	0	0	0	0	0	0	0	1	1	1	1	0
AD 12	2	2	2	2	2	2	2	1	1	1	1	0
AD 11	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AD 10	0	0	0	0	0	2	4	5	4	4	4	0
AD 9	5	5	5	5	5	3	2	2	2	3	3	0
AD 8	2	3	3	4	5	4	3	2	5	3	3	0
AD 7	3	3	3	4	3	3	3	4	1	1	0	0
AD 6	2	2	2	1	1	1	1	0	0	0	0	0
AD 5	0	1	1	0	0	1	1	1	1	1	0	0
AD skupaj	15	17	17	17	17	17	17	17	16	15	13	0
AST 11	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST 10	0	0	0	0	0	1	1	1	1	1	0	0
AST 9	1	1	1	2	2	1	1	1	2	2	2	0
AST 8	1	1	2	1	1	1	1	1	0	0	0	0
AST 7	1	1	0	0	0	0	0	0	0	1	1	0
AST 6	1	1	1	2	3	3	3	3	3	2	2	0
AST 5	2	2	5	4	3	3	3	3	3	2	1	0
AST 4	3	3	0	0	1	1	1	1	1	0	0	0
AST 3	0	1	1	1	0	0	0	0	0	0	0	0
AST 2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST 1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST skupaj	9	10	10	10	10	10	10	10	10	8	6	0
AST/SC 6	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST/SC 5	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST/SC 4	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST/SC 3	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST/SC 2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST/SC 1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST/SC skupaj	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0

Ocenjene posledice za uslužbence (dodatno) – zunanji sodelavci

Pogodbeni uslužbenci	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
Funkcionalna skupina IV	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	0
Funkcionalna skupina III	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	0
Funkcionalna skupina II	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Funkcionalna skupina I	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Skupaj	3	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	0

Napoteni nacionalni strokovnjaki	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
Skupaj	2	2	2	2	2	2	2	2	2	1	0	0

3.2.3.Ocenjene potrebe po človeških virih Komisije

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju 121 :

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leto		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
Sedež in predstavništva Komisije
Delegacije
Raziskave		3	3	3	3	3	3	3
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD 122 Razdelek 7
Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira	– na sedežu
	– na delegacijah
Financirano iz sredstev programa 123	– na sedežu
	– na delegacijah
Raziskave		2	2	2	2	2	2	2
Drugo (navedite)
SKUPAJ		5	5	5	5	5	5	5

Opis nalog, ki se bodo izvajale:

Uradniki in začasni uslužbenci	Upravljanje partnerstva za čisti vodik
Zunanji sodelavci

3.2.4.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–◻ ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–☑ je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

–Odobritve v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Finančni prispevki za upravne stroške skupnega podjetja, ki jih zagotovijo člani, razen Unije	0,000	0,000	0,000	3,414	3,875	3,987	4,102	14,815	30,193
Finančni prispevki za operativne stroške, ki jih zagotovijo zasebni člani/pridruženi partnerji
Finančni prispevki za operativne stroške, ki jih zagotovijo sodelujoče države
Prispevki v naravi, ki jih zagotovijo zasebni člani/pridruženi partnerji 124	35,000	70,000	70,000	110,000	175,000	175,000	175,000	190,000	1 000,000
Prispevki v naravi za operativne dejavnosti, ki jih zagotovijo sodelujoče države
Sofinancirane odobritve SKUPAJ	35,000	70,000	70,000	113,414	178,875	178,987	178,972	204,815	1 030,193

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–◻ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

◻ za lastna sredstva,

◻ za druge prihodke.

Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻.

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica:	Posledice predloga/pobude 125
	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

[…]

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA – EVROPSKE ŽELEZNICE

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Sveta o evropskem partnerstvu za evropske železnice

1.2.Zadevna področja politike (programski sklop)

Sklop 5 (Podnebje, energija, mobilnost)

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša:

X Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 126

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Evropsko partnerstvo za evropske železnice bo prispevalo k doseganju enotnega evropskega železniškega območja, k hitremu prehodu na privlačnejši, uporabniku prijaznejši, konkurenčnejši, cenovno dostopnejši, učinkovitejši in bolj trajnosten evropski železniški sistem ter k razvoju trdne in globalno konkurenčne evropske železniške industrije. Natančneje, partnerstvo bo izpolnilo naslednje cilje:

1. Odpraviti ovire za interoperabilnost in zagotoviti rešitve za polno integracijo, ki vključuje železniške sisteme za vodenje, upravljanje in signalizacijo ter upravljanje prometa, vozila, infrastrukturo in storitve, da se doseže integrirano in odporno evropsko železniško omrežje visoke zmogljivosti. Z izkoriščanjem velikih potencialov za digitalizacijo in avtomatizacijo bodo razvite inovativne rešitve za zmanjšanje stroškov, povečanje zmogljivosti ter izboljšanje prilagodljivosti in zanesljivosti.

2. Povečati dejavnosti raziskav in inovacij, povezanih z železniškimi tovornimi in intermodalnimi prevoznimi storitvami, da se doseže konkurenčen, zelen železniški tovorni promet, ki bo v celoti vključen v logistično vrednostno verigo. Avtomatizacija in digitalizacija tovornih vlakov je ključnega pomena, nadaljnje raziskave in inovacije pa so možne tudi na področjih delovanja, ranžirnih postaj in intermodalnih terminalov.

3. Vzpostaviti ekosistem, ki spodbuja interakcijo med deležniki ter omogoča učinkovitejše sodelovanje znotraj vrednostnih verig in med različnimi vrednostnimi verigami. To bo zagotovilo prenos raziskav v tržno usmerjene inovacije na podlagi predstavitev in uvajanja v uporabo.

4. Začeti obsežne projekte v podporo hitremu prenosu inovacij na trg. Ti projekti, na primer predstavitve, bi združili dobavitelje in uporabnike tehnologije.

5. Okrepiti znanstveno odličnost EU ter izkoristiti inovativni potencial MSP in zagonskih podjetij. To bi zagotovilo napredno znanstveno bazo znanja, ki bi lahko usmerjala razvoj ukrepov politike in tehnologij, ki so bistvene, da se začne prehod na gospodarstvo in družbo, ki temeljita na podnebno nevtralnih emisijah.

Predvideva se, da bo pobuda začela delovati v drugem ali tretjem četrtletju leta 2021 (odvisno od tega, kdaj bo Svet sprejel enotni temeljni akt). Delovanje skupnih podjetij je predvideno do 31. decembra 2027, njihovi zadnji razpisi pa morajo biti objavljeni najpozneje do 31. decembra 2027. V skladu z merili za evropska partnerstva iz Priloge III k uredbi o programu Obzorje Evropa enotni temeljni akt vsebuje posebne določbe za njihovo ocenjevanje, postopno ukinjanje in obnovo. To vključuje obveznost upravnega odbora, da predloži načrt za postopen umik skupnega podjetja iz financiranja v okviru programa Obzorje Evropa ter oceno najučinkovitejšega načina izvajanja ukrepov politike za kakršen koli prihodnji ukrep, in to kot del rednih pregledov in ocenjevanja.

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije

Združevanje in usklajevanje prizadevanj na področju raziskav in inovacij na ravni EU zagotavlja več možnosti za uspeh, saj so struktura in tehnologije, ki jih je treba razviti, po naravi nadnacionalne, potrebno pa je tudi zagotoviti dovolj sredstev. Povezano in zapleteno evropsko omrežje, kot je železniško, zahteva evropski odgovor: le skupen razvoj in inovacije na ravni Unije bodo omogočile razvoj operativnih konceptov in skupnih digitalnih rešitev, ustvarile skupno podlago za ustvarjanje novih rešitev, omogočile povezovanje z drugimi načini prevoza in zagotovile ambiciozno pomladitev železnic. Prednosti bi morale izhajati iz skupnih prizadevanj politike Unije, ki omogoča sodelovanje med akterji iz vse Evrope ter v celotni vrednostni verigi, da se opredeli integriran program, ki odraža potrebe zapletenega sistema, ki je oblikovan za potrebe trga, ter da se omogoči hitro in ciljno uresničevanje ciljev.

Dodana vrednost EU bo izhajala iz sistemskega pristopa k razvoju železnic, na podlagi dveh povezanih stebrov, kar bo na eni strani omogočilo opredelitev pojmov, strukture in preverjanje rešitev, na drugi strani pa omogočilo zasnovo, raziskovanje in oblikovanje potrebnih tehničnih in operativnih rešitev, ki bodo odražale razvijajoče se potrebe trga in politike. Partnerstvo se bo osredotočilo na razvoj ključnih sistemov omrežja; drugi elementi, pri katerih standardizacija ni potrebna, pa se lažje prepustijo konkurenčnim raziskavam na ravni posameznih družb.

Ta vprašanja so podrobneje obravnavana v oceni učinka, ki je priloga temu predlogu.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

V vmesni oceni predhodnega Skupnega podjetja S2R v okviru programa Obzorje 2020 je bilo opredeljenih več možnosti za izboljšave, na primer potreba po bolj uravnoteženem načrtu raziskav, upoštevanju družbenih in operativnih težav, s katerimi se spoprijema železniška industrija, ter boljšem obravnavanju potreb tovornih prevoznikov.

Poleg tega je treba bolj poudariti predstavitvene projekte, da se izboljša uporaba rezultatov raziskav in inovacij na trgu. Zato je na ravni tehnološke pripravljenosti (TRL) 7–9 potrebnih več dejavnosti na področju raziskav in inovacij, kar je pomembna sprememba glede na osredotočenost na TRL 1–6 v okviru programa Obzorje 2020. Nadalje, bolje bi bilo treba izkoristiti sinergije z drugimi pobudami, zlasti glede uporabe ključnih tehnologij, kot so digitalne tehnologije, v celotnem prometnem sektorju in širše.

Poleg tega je Skupno podjetje S2R pripomoglo k opredelitvi področij, na katerih je treba bolje uskladiti dejavnosti raziskav in inovacij s potrebami konkurenčnega sektorja, potrdilo pa se je tudi, da je treba razviti skupno vizijo prihodnje tehnične evolucije. Iz izkušenj zlasti izhaja, da se je treba v prihodnje osredotočiti na sistemska vprašanja, ne pa na postopne izboljšave delov zapletenega železniškega sistema, v katerem je vseevropska standardizacija ključnega pomena.

1.4.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Predstavljati si je mogoče povezave z drugimi kandidati za evropsko partnerstvo, kot so: ECSEL in tehnologija 5G za digitalizacijo in avtomatizacijo, evropsko partnerstvo za čisti vodik in baterije kot alternativi dizelskim vlakom ter za nov koncept avtonomnih tovornih vozil, upravljanje zračnega prometa za koncept, povezan s funkcionalno arhitekturo sistemov, evropsko partnerstvo za čisto letalstvo glede novih materialov in struktur, ter druga prevozna partnerstva glede vmesnikov z drugimi načini in multimodalnostjo, kot je partnerstvo za sodelovalno, povezano in avtomatizirano mobilnost (Partnership on Cooperative, Connected and Automated Mobility, CCAM).

Vzpostaviti bi bilo mogoče sinergije in sodelovanje s skupnostmi znanja in inovacij (SZI), na primer na področju urbane mobilnosti, energije in podnebja, da se poveča število predstavitev in olajša uvajanje tehnologij v uporabo. Poleg tega bi bilo mogoče vzpostaviti sinergije in sodelovanje z nalogami, na primer na področju podnebnih sprememb in pametnih mest. Kandidat za partnerstvo za evropske železnice bi moral imeti možnost proučiti priložnosti za financiranje na podlagi programa za digitalno Evropo (DEP), instrumenta za povezovanje Evrope (CEF), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada ter oblikovati določbe za sistemske sinergije z obstoječimi mehanizmi financiranja.

Poleg tega bi pobuda lahko tudi zastopala interese skupnosti za raziskave in inovacije na področju železnic v razpravah z drugimi zadevnimi evropskimi institucijami, na primer z Evropsko investicijsko banko.

Spremljanje sinergij in sodelovanja se bo izvajalo v letnem poročilu o dejavnostih.

1.5.Trajanje in finančne posledice

X Časovno omejeno

–X od 1. 6. 2021 do 31. 12. 2030 (okvirno obdobje).

–X finančne posledice v obdobju 2021–2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter obdobju 2021–2030 za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 127

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

X Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–X organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „Opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

V skladu z uredbo o programu Obzorje Evropa bo partnerstvo vzpostavilo sistem spremljanja, ki bo v skladu z zahtevami iz člena 45 uredbe o programu Obzorje Evropa ter prilog III in V k navedeni uredbi, podatki iz tega sistema pa se bodo pošiljali v isto skupno podatkovno zbirko kot iz drugih sestavnih delov programa Obzorje Evropa. Sistem poročanja in spremljanja bo zagotavljal ključne podatke o upravljanju in izvajanju (vključno z mikropodatki na ravni posameznih subjektov) ter omogočal spremljanje napredka v skladu s ključnimi potmi do učinkov (vključno z napredkom pri izvajanju prednostnih nalog EU) in merili partnerstev. V okviru partnerstva se bo poročalo o posebnih kazalnikih (ki niso vključeni med ključne poti do učinkov), ki bodo omogočali spremljanje kratkoročnega, srednjeročnega in dolgoročnega napredka pri uresničevanju vizije ter posebnih in operativnih ciljev partnerstva, kot je opredeljeno v uredbi o vzpostavitvi partnerstva, vključno s cilji do leta 2030. Kazalniki, viri podatkov in metodologije bodo omogočili ocenjevanje dosežkov v obdobju, napredka glede vplivov, vključno z uresničevanjem ciljev politike EU, ter opredelitev morebitnih potreb po popravnih ukrepih. Upoštevati bi bilo treba kvalitativne in kvantitativne podatke, opredeliti odgovornosti za zbiranje podatkov ter določiti konkretne pristope k pripravi realističnih izhodiščnih, ciljnih in/ali referenčnih vrednosti za opredelitev napredka, kadar je ustrezno, v skladu s pristopom k programu Obzorje Evropa, ki temelji na učinkih. Vse zbrane informacije se bodo skoraj v realnem času zagotovile službam Komisije na podlagi skupnih podatkovnih modelov ter se vnašale v skupno podatkovno zbirko, kot je opredeljeno v členu 45 uredbe o programu Obzorje Evropa.

V ta namen bodo vzpostavljeni ustrezni sistemi poročanja, da se zagotovi redno in pregledno poročanje, tudi o obljubljenih in dejansko zagotovljenih finančnih prispevkih in prispevkih v naravi, o prepoznavnosti in položaju v mednarodnem okviru ter o vplivu na tveganje, povezano z raziskavami in inovacijami, za naložbe zasebnega sektorja. Poročanje bi moralo biti v skladu s standardnimi zahtevami glede poročanja, ki veljajo za program Obzorje Evropa. Pri razvoju sistema poročanja v okviru strateškega postopka usklajevanja sodelujejo tudi države članice in predstavniki partnerstev, da se zagotovi sinhronizacija in usklajevanje prizadevanj glede poročanja in spremljanja, tudi glede razdelitve nalog na zbiranje podatkov in poročanje. Sistem poročanja na ravni projekta bo vključeval podrobne informacije o financiranih projektih, njihovih rezultatih, širjenju in uporabi s strani ključnih ciljnih skupin ter o splošnih koristih tega za znanost, gospodarstvo, družbo in/ali okolje, v skladu s cilji projektov in ciljnimi učinki. To bi morali dopolnjevati zadevni podatki o dodani vrednosti in učinku partnerstva na evropski, nacionalni in regionalni ravni. Zagotoviti je treba ustrezne mehanizme izmenjave podatkov s skupnimi podatkovnimi zbirkami programa Obzorje Evropa za spremljanje in poročanje.

2.2.Evropska partnerstva se bodo ocenjevala v skladu z okvirom ocenjevanja programa Obzorje Evropa, kot je navedeno v členu 47. Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Posredno upravljanje je upravičeno, ker je Skupno podjetje za evropske železnice javno-zasebno partnerstvo, pri katerem se del finančnih sredstev zagotavlja s prispevki članov, razen Unije, v naravi.

Vsako leto bo odločitev o prispevku za Skupno podjetje za evropske železnice sprejeta v okviru proračuna EU za zadevno leto.

V sporazumu o prenosu pooblastil, ki ga bosta podpisala Evropska komisija in Skupno podjetje za evropske železnice, bo navedeno, da bo za naloge, ki jih je treba izvesti vsako leto, Komisija plačala svoj prispevek na podlagi sklenitve sporazuma o prenosu sredstev s Skupnim podjetjem za evropske železnice ter na podlagi zadevnih zahtev za plačilo, ki jih bo skupno podjetje izdalo članom, razen Uniji.

Komisija bo zagotovila, da bodo pravila, ki se uporabljajo za Skupno podjetje za evropske železnice, v celoti skladna z zahtevami finančne uredbe. V skladu s členom 71 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 bo skupno podjetje upoštevalo načelo dobrega finančnega poslovodenja. Skupno podjetje za evropske železnice bo zagotovilo tudi skladnost z določbami vzorčne finančne uredbe, ki se uporablja za navedeno skupno podjetje. Za vsako odstopanje od te vzorčne finančne uredbe, ki je potrebno zaradi posebnih potreb skupnega podjetja, se zahteva predhodno soglasje Komisije.

Ureditev spremljanja, tudi prek zastopanja Unije v upravnem odboru Skupnega podjetja za evropske železnice, ter ureditev poročanja bosta zagotovila, da bodo lahko službe Komisije izpolnile zahteve glede odgovornosti do kolegija in do proračunskega organa.

Okvir notranje kontrole Skupnega podjetja za evropske železnice temelji na:

·izvajanju standardov notranje kontrole, ki zagotavljajo jamstva, ki so vsaj enakovredna jamstvom Komisije;

·postopkih za izbiro najboljših projektov na podlagi neodvisnega ocenjevanja ter za njihovo preoblikovanje v pravne instrumente;

·vodenju projektov in pogodb ves čas trajanja vsakega projekta;

·predhodnem pregledu vseh zahtevkov, vključno s prejemom revizijskih potrdil in predhodnim potrjevanjem metod za izračun stroškov;

·naknadnih revizijah vzorca zahtevkov, kot del naknadnih revizij v okviru programa Obzorje Evropa;

·znanstvenem vrednotenju rezultatov projekta.

2.2.2. Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Sprejeti so bili raznovrstni ukrepi za zmanjšanje tveganja navzkrižja interesov v Skupnem podjetju za evropske železnice, zlasti:

·enako število glasov, ki jih imajo Komisija in člani upravnega odbora, razen Unije, pri čemer se za sprejetje odločitve zahteva 70 % glasov: nižji prag (55 %) se predlaga za sistemski steber (da se Komisiji omogoči več prilagodljivosti pri odločanju – ta del programa bo v večini financirala Komisija) in za raziskave nizke ravni tehnološke pripravljenosti;

·izbira izvršnega direktorja upravnega odbora na podlagi predloga Komisije;

·neodvisnost osebja;

·vrednotenja neodvisnih strokovnjakov na podlagi objavljenih izbirnih meril, skupaj z mehanizmi za pritožbo ter polnim razkritjem vseh interesov;

Vzpostavitev etičnih in organizacijskih vrednot bo ena od ključnih vlog skupnega podjetja, ki jo bo Komisija tudi spremljala.

Izvršni direktor Skupnega podjetja za evropske železnice bo kot odredbodajalec moral uvesti stroškovno učinkovit sistem notranje kontrole in upravljanja. Komisiji bo moral poročati o sprejetem okviru notranje kontrole.

Komisija bo tveganje neskladnosti spremljala prek sistema poročanja, ki ga bo razvila, ter s spremljanjem rezultatov naknadnih revizij subjektov, ki bodo prek Skupnega podjetja za evropske železnice prejeli sredstva EU, in sicer kot del naknadnih revizij, ki se bodo izvajale v celotnem programu Obzorje Evropa.

Ker so pravila sodelovanja v programu Obzorje Evropa, ki se nanašajo na Skupno podjetje za evropske železnice, podobna tistim, ki jih bo Komisija uporabila v svojem delovnem programu, in ker imajo upravičenci podoben profil tveganja kot Komisija, je mogoče pričakovati, da bo toleranca napake podobna tisti, ki jo je Komisija predvidela za program Obzorje Evropa, tj. razumno zagotoviti, da tveganje napake v večletnem odhodkovnem obdobju na letni ravni ostaja med 2 % in 5 %, ob končnem cilju, da se preostala stopnja napak ob zaključku večletnih programov, ko so upoštevani učinki vseh revizij, popravkov in sanacijskih ukrepov, približa 2 %, kolikor je to mogoče.

Več informacij o stopnji napake, ki se pričakuje v zvezi z udeleženci, je na voljo v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga za program Obzorje Evropa.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Komisija bo zagotovila, da bo Skupno podjetje za evropske železnice na vseh stopnjah postopka upravljanja zagotovilo postopke za boj proti goljufijam.

Predlogi, ki se nanašajo na skupna podjetja v okviru programa Obzorje Evropa, so bili zaščiteni pred goljufijami, opravljena pa je bila tudi ocena njihovega učinka. Na splošno bi morali imeti predlagani ukrepi pozitiven učinek na boj proti goljufijam, zlasti večji poudarek na reviziji na podlagi tveganja ter okrepljenem znanstvenem ocenjevanju in kontroli.

Partnerstvo evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnega preskušanja že sodeluje s službami Komisije pri vprašanjih, ki se nanašajo na goljufije in nepravilnosti. Komisija bo zagotovila, da se to sodelovanje nadaljuje in okrepi.

Evropsko javno tožilstvo (EJT) lahko vodi preiskave v skladu z določbami in postopki iz Uredbe Sveta (EU) 2017/1939, s ciljem preiskovanja kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom Unije.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta odhodkov

Prispevek

Razdelek 1

Enotni trg, inovacije in digitalno – Obzorje Evropa

dif./nedif. 128

držav Efte 129

držav kandidatk 130

tretjih držav

po členu [21(2)(b)] finančne uredbe

01 02 02 53 – Skupno podjetje za evropske železnice

dif.

* Pričakuje se, da se bo prispevek za to proračunsko vrstico zagotovil iz:

Odobritve za prevzem obveznosti (v mio. EUR na tri decimalna mesta natančno)
Proračunska vrstica	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odhodki, ki se nanašajo na uradnike in začasno osebje, ki izvaja program Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 01
Zunanje osebje, ki izvaja program Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 02
Drugi odhodki za upravljanje programa Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 03
Sklop Podnebje, energija in mobilnost – 01 02 02 50	73,000	93,000	94,000	107,000	94,000	80,000	59,000		600,000



Odhodki skupaj	73,000	93,000	94,000	107,000	94,000	80,000	59,000		600,000

Ocenjene posledice za odhodke

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

Razdelek Enotni trg, inovacije in digitalno

program Obzorje Evropa

Skupno podjetje 131 132			2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027 133	Po letu 2027	SKUPAJ
Naslov 1	obveznosti	(1)	0,909	1,816	1,852	1,891	1,928	1,965	7,418		17,779
	plačila	(2)	0,909	1,816	1,852	1,891	1,928	1,965	2,004	5,414	17,779
Naslov 2	obveznosti	(1a)	0,259	0,541	0,552	0,574	0,609	0,659	3,027		6,221
	plačila	(2a)	0,259	0,541	0,552	0,574	0,609	0,659	0,672	2,355	6,221
Naslov 3	obveznosti	(3a)	71,832	90,643	91,596	104,535	91,463	77,376	48,555		576,000
	plačila	(3b)	11,832	97,643	71,596	70,535	84,463	78,376	84,324	77,231	576,000
Odobritve za skupno podjetje SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 1a + 3a	73,000	93,000	94,000	107,000	94,000	80,000	59,000		600,000
	plačila	=2 + 2a + 3b	13,000	100,000	74,000	73,000	87,000	81,000	87,000	85,000	600,000

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)
GD MOVE		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Človeški viri 134		0,493	0,503	0,513	0,524	0,534	0,545	0,556		3,668
Drugi upravni odhodki 135		0,132	0,142	0,145	0,148	0,151	0,154	0,157		1,029
GD SKUPAJ	Odobritve	0,625	0,645	0,658	0,672	0,685	0,699	0,713		4,697

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKA 1 večletnega finančnega okvira za sredstva programa SKUPAJ	obveznosti	73,625	93,645	94,658	107,672	94,685	80,699	59,713		604,697
	plačila	13,625	100,645	74,658	73,672	87,685	81,699	87,713	85,000	604,697

Razdelek večletnega finančnega okvira

„Upravni odhodki“

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odobritve iz vseh RAZDELKOV večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	73,625	93,645	94,658	107,672	94,685	80,699	59,713		604,697
	plačila	13,625	100,645	74,658	73,672	87,685	81,699	87,713	85,000	604,697

3.2.2.Ocenjene posledice za človeške vire skupnega podjetja

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Število zaposlenih (št. oseb/EPDČ)

	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ

Uradniki (razredi AD)
Uradniki (razredi AST)
Pogodbeni uslužbenci	17	17	17	17	17	17	17	11,0
Začasni uslužbenci	10	10	10	10	10	10	10	7,0
Napoteni nacionalni strokovnjaki	2	2	2	2	2	2	2	0

SKUPAJ 136	29	29	29	29	29	29	29	18,0

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ

Uradniki (razredi AD)
Uradniki (razredi AST)
Pogodbeni uslužbenci	0,680	1,360	1,387	1,415	1,443	1,472	1,502	4,056	13,315
Začasni uslužbenci	0,819	1,637	1,669	1,703	1,737	1,771	1,807	5,223	16,366
Napoteni nacionalni strokovnjaki	0,060	0,120	0,122	0,125	0,127	0,130	0,132	0,027	0,843

SKUPAJ	1,559	3,117	3,178	3,243	3,307	3,373	3,441	9,306	30,524

Ocenjene posledice za osebje (dodatni EPDČ) – kadrovski načrt

Funkcionalna skupina in razred	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
AD 16
AD 15	1	1	1	1	1					1	1	0
AD 14						1	1	1	1
AD 13
AD 12									2	2	2	0
AD 11					2	2	2	2	1	1
AD 10	2	2	2	2	1	1	1	1				0
AD 9	1	1	1	1	1	1	1	1
AD 8	1	1	1	1					3	2	2	0
AD 7					4	4	4	4				0
AD 6	4	4	4	4	1	1	1	1				0
AD 5	1	1	1	1
Skupaj AD	10	10	10	10	10	10	10	10	7	6	5	0
AST 11
AST 10
AST 9
AST 8
AST 7
AST 6
AST 5
AST 4
AST 3
AST 2
AST 1
Skupaj AST	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST/SC 6
AST/SC 5
AST/SC 4
AST/SC 3
AST/SC 2
AST/SC 1
AST/SC skupaj	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0

Ocenjene posledice za uslužbence (dodatno) – zunanji sodelavci

Pogodbeni uslužbenci	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
Funkcionalna skupina IV	15	15	15	15	15	15	15	15	10	8	6
Funkcionalna skupina III	1	1	1	1	1	1	1	1
Funkcionalna skupina II	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1
Funkcionalna skupina I
Skupaj	17	17	17	17	17	17	17	17	11	9	7	0

Napoteni nacionalni strokovnjaki	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
Skupaj	2	2	2	2	2	2	2	0	0	0	0	0

3.2.3.Ocenjene potrebe po človeških virih Komisije

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju 137 :

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leto		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
Sedež in predstavništva Komisije
Delegacije
Raziskave		3	3	3	3	3	3	3
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD 138 Razdelek 7
Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira	– na sedežu
	– na delegacijah
Financirano iz sredstev programa 139	– na sedežu
	– na delegacijah
Raziskave		2	2	2	2	2	2	2
Drugo (navedite)
SKUPAJ		5	5	5	5	5	5	5

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog, ki se bodo izvajale:

Uradniki in začasni uslužbenci

Različne naloge, povezane s:

·tehničnim spremljanjem napredka pri delovanju skupnega podjetja,

·spremljanjem napredka raziskovalnega programa skupnega podjetja,

·spremljanjem upoštevanja strateškega raziskovalnega in inovacijskega programa,

·zastopanjem Evropske komisije v upravnem odboru partnerstva,

·opredelitvijo položaja Komisije v upravnem odboru (pravica do glasovanja/veta),

·upravnimi nalogami, povezanimi z vodenjem partnerstva, vključno s finančnimi, pravnimi ali kadrovskimi vprašanji ali vprašanji, povezanimi z revizijo,

·povezovanjem s skupino predstavnikov držav in Odborom programa za prevoz,

·spremljanjem razpisov za zbiranje predlogov, razpisov za zbiranje ponudb in sprejemanjem novih članov,

·sodelovanjem na sestankih podskupin in delovnih skupin.

Zunanji sodelavci

3.2.4.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–◻ ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–☑ je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

–Odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Finančni prispevki za upravne stroške skupnega podjetja, ki jih zagotovijo člani, razen Unije	1,168	2,357	2,404	2,465	2,537	2,624	2,676	7,769	24,000
Finančni prispevki za operativne stroške, ki jih zagotovijo zasebni člani/pridruženi partnerji
Finančni prispevki za operativne stroške, ki jih zagotovijo sodelujoče države
Prispevki v naravi, ki jih zagotovijo zasebni člani / pridruženi partnerji 140	6,000	43,000	80,000	88,000	88,000	88,000	88,000	145,000	626,000
Prispevki v naravi za operativne dejavnosti, ki jih zagotovijo sodelujoče države
Sofinancirane odobritve SKUPAJ	7,168	45,357	82,404	90,465	90,537	90,624	90,676	152,769	650,000

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–X Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

◻ za lastna sredstva,

◻ za druge prihodke.

Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻.

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica:	Posledice predloga/pobude 141
	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

[…]

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA – EDCTP3

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3

1.2.Zadevna področja politike (programski sklop)

Sklop 1 programa Obzorje Evropa

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša:

◻ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 142

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa

X Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Splošni cilji (dolgoročni cilji) pobude:

• zmanjšati družbenoekonomsko breme nalezljivih bolezni v podsaharski Afriki z razvojem in uporabo novih ali izboljšanih zdravstvenih tehnologij zoper nalezljive bolezni;

• izboljšati zdravstveno varnost v podsaharski Afriki in po svetu s krepitvijo zmogljivosti za pripravljenost in odziv, ki temeljijo na raziskavah in inovacijah, s ciljem obvladovanja nalezljivih bolezni.

Posebni cilji pobude:

1. Spodbuditi razvoj in uporabo novih ali izboljšanih zdravstvenih tehnologij za boj proti nalezljivim boleznim s podporo izvajanju kliničnih preskusov v podsaharski Afriki.

• Cilj: do izteka pobude doseči dovoljenje za vsaj dve novi ali izboljšani zdravstveni tehnologiji na področju nalezljivih bolezni; zagotoviti dokaze za pripravo 30 smernic za izboljšano ali razširjeno uporabo obstoječih zdravstvenih tehnologij ter napredek pri kliničnem razvoju približno 30 potencialnih zdravstvenih tehnologij.

2. Spodbujati boljše usklajevanje subjektov, ki zagotavljajo sredstva za raziskave in inovacije, na podlagi skupnega strateškega načrta za raziskave in inovacije, da se izboljša stroškovna učinkovitost evropskih javnih naložb.

• Cilj: do izteka pobude sprejeti skupne ukrepe z drugimi javnimi in zasebnimi financerji ter povečati proračun skupnih ukrepov na vsaj 400 milijonov EUR v primerjavi s 300 milijoni EUR na podlagi EDCTP2.

3. Okrepiti zmogljivosti za raziskave in inovacije ter nacionalne zdravstvene raziskovalne sisteme v podsaharski Afriki za spoprijemanje z nalezljivimi boleznimi.

• Cilj: do izteka pobude podpreti vsaj 50 ukrepov usklajevanja in podpore ter vsaj 250 programov štipendij, da se okrepi okolje za izvajanje kliničnih preskusov v državah podsaharske Afrike, v skladu s temeljnimi etičnimi načeli ter v skladu z zadevno nacionalno zakonodajo, zakonodajo Unije in z mednarodnimi predpisi.

4. Okrepiti zmogljivosti za pripravljenost na epidemije v podsaharski Afriki na podlagi učinkovitega in hitrega raziskovalnega odziva, da se razvijejo bistvena diagnostika, cepiva in zdravila za zgodnje odkrivanje in obvladovanje (znova) pojavljajočih se bolezni, ki bi lahko prerasle v epidemijo.

• Cilj: do izteka pobude okrepiti pripravljenost 100 raziskovalnih inštitutov v vsaj 30 državah podsaharske Afrike za učinkovit in hiter raziskovalni odziv, da se razvijejo bistvena diagnostika, cepiva in zdravila za spoprijemanje z znova pojavljajočimi se epidemijami, v skladu z mednarodnimi zdravstvenimi predpisi.

Predvideva se, da bo pobuda začela delovati v drugem ali tretjem četrtletju leta 2021 (odvisno od tega, kdaj bo Svet sprejel enotni temeljni akt). Delovanje skupnih podjetij je predvideno do 31. decembra 2027, njihovi zadnji razpisi pa morajo biti objavljeni najpozneje do 31. decembra 2027. V skladu z merili za evropska partnerstva iz Priloge III k uredbi o programu Obzorje Evropa enotni temeljni akt vsebuje posebne določbe za njihovo ocenjevanje, postopno ukinjanje in obnovo. To vključuje obveznost upravnega odbora, da predloži načrt za postopen umik skupnega podjetja iz financiranja v okviru programa Obzorje Evropa ter oceno najučinkovitejšega načina izvajanja ukrepov politike za kateri koli prihodnji ukrep, in to kot del rednih pregledov in ocenjevanja.

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije

Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno):

Usklajeno in skladno ukrepanje EU bi pripomoglo k preseganju trenutne razdrobljenosti raziskav ter pomagalo pri doseganju kritične mase organizacij in naložb, ki so potrebne za obravnavo tega pomembnega svetovnega zdravstvenega izziva. Usklajeno ukrepanje bo izboljšalo učinek in stroškovno učinkovitost evropskih dejavnosti in naložb.

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost Unije (naknadno)

Kandidatna pobuda bi tudi spodbujala sodelovanje in strateški odziv na obstoječe in nove nalezljive bolezni, saj bi delovala kot posrednik in posredovalec znanja, to pa bi bilo težko doseči na podlagi nacionalnih pobud ali s strani nacionalnih akterjev. Poleg tega bi imela pobuda konkurenčno prednost zaradi močne vloge, ki jo ima EDCTP v svetovnem merilu pri raziskavah s področja zdravja že od svoje ustanovitve leta 2003, zato bi lahko izkoristila njegove dosedanje uspehe.

Države podsaharske Afrike so močni deležniki EDCTP, nova pobuda pa bi zagotovila dobro platformo za boljše združevanje sredstev ter za poglabljanje sodelovanja med evropskimi in afriškimi državami.

Ta vprašanja so podrobneje obravnavana v oceni učinka, ki je priloga temu predlogu.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Predhodnik tega skupnega podjetja, EDCTP2, je bil v okviru programa Obzorje 2020 oblikovan kot institucionalizirano partnerstvo na podlagi člena 185. V neodvisni vmesni oceni programa EDCTP2 je bilo ugotovljeno, da je EDCTP „pomembno prispeval h krepitvi sodelovanja in partnerstva med evropskimi državami in državami podsaharske Afrike pri razvoju zmogljivosti za klinično preskušanje in razvoju znanstvenih poklicnih poti v Afriki“. Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 bo nadaljevalo krepitev že vzpostavljenih zmogljivosti. Iz analize SWOT predhodnega programa EDCTP izhaja, da je treba razširiti nabor partnerjev ter pri pobudah za skupno financiranje in programih sofinanciranja sodelovati z zasebnimi financerji, kot so dobrodelne organizacije in farmacevtske družbe. Vzpostavitev skupnega podjetja bo omogočila večjo prilagodljivost teh pristopov k financiranju s strani zasebnih vlagateljev.

1.4.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

V okviru programa Obzorje 2020 je to pomenilo sodelovanje z:

skupno načrtovalno pobudo za zajezitev protimikrobne odpornosti, pobudo za inovativna zdravila ter mehanizmom InnovFin Evropske investicijske banke.

V okviru programa Obzorje Evropa pa bo to pomenilo sodelovanje s:

pobudo za inovativno zdravje (IHI), partnerstvom „eno zdravje“ AMR ter posojili EIB, ki jih bo zagotovil prihodnji EuropeInvest.

Spremljanje sinergij in sodelovanja se bo izvajalo v letnem poročilu o dejavnostih.

1.5.Trajanje in finančne posledice

X Časovno omejeno

–od 1. 6. 2021 do 31. 12. 2031.

–finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter od leta 2021 do konca izvajanja dejavnosti (zadnje plačilo) za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 143

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

X Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–X organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „Opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje

V ta namen bodo vzpostavljeni ustrezni sistemi poročanja, da se zagotovi redno in pregledno poročanje, tudi o obljubljenih in dejansko zagotovljenih finančnih prispevkih in prispevkih v naravi, o prepoznavnosti in položaju v mednarodnem okviru ter o vplivu na tveganje, povezano z raziskavami in inovacijami, za naložbe zasebnega sektorja. Poročanje bi moralo biti v skladu s standardnimi zahtevami glede poročanja, ki veljajo za program Obzorje Evropa. Pri razvoju sistema poročanja v okviru strateškega postopka usklajevanja sodelujejo tudi države članice in predstavniki partnerstev, da se zagotovi sinhronizacija in usklajevanje prizadevanj glede poročanja in spremljanja, tudi glede razdelitve nalog na zbiranje podatkov in poročanje. Sistem poročanja na ravni projekta bo vključeval podrobne informacije o financiranih projektih, njihovih rezultatih, širjenju in uporabi s strani ključnih ciljnih skupin ter o splošnih koristih tega za znanost, gospodarstvo, družbo in/ali okolje, v skladu s cilji projektov in ciljnimi učinki. To bi morali dopolnjevati zadevni podatki o dodani vrednosti in učinku partnerstva na evropski, nacionalni in regionalni ravni. Zagotoviti je treba ustrezne mehanizme izmenjave podatkov s skupnimi podatkovnimi zbirkami programa Obzorje Evropa za spremljanje in poročanje.

Evropska partnerstva se bodo ocenjevala v skladu z okvirom ocenjevanja programa Obzorje Evropa, kot je navedeno v členu 47.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Posredno upravljanje je upravičeno, ker je Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 javno-zasebno partnerstvo, pri katerem se del finančnih sredstev zagotavlja s stvarnimi prispevki članov, razen Unije.

Vsako leto bo odločitev o prispevku za Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 sprejeta v okviru proračuna EU za zadevno leto.

V sporazumu o prenosu pooblastil, ki ga bosta podpisala Evropska komisija in Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3, bo navedeno, da bo za naloge, ki jih je treba izvesti vsako leto, Komisija plačala svoj prispevek na podlagi sklenitve sporazuma o prenosu sredstev s Skupnim podjetjem za svetovno zdravje EDCTP3 ter na podlagi zadevnih zahtev za plačilo, ki jih bo skupno podjetje izdalo članom, razen Uniji.

Komisija bo zagotovila, da bodo pravila, ki se uporabljajo za Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3, v celoti skladna z zahtevami finančne uredbe. V skladu s členom 71 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 bo skupno podjetje upoštevalo načelo dobrega finančnega poslovodenja. Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 bo zagotovilo tudi skladnost z določbami vzorčne finančne uredbe, ki se uporablja za navedeno skupno podjetje. Za vsako odstopanje od te vzorčne finančne uredbe, ki je potrebno zaradi posebnih potreb skupnega podjetja, se zahteva predhodno soglasje Komisije.

Ureditev spremljanja, tudi prek zastopanja Unije v upravnem odboru Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3, ter ureditev poročanja bosta zagotovila, da bodo lahko službe Komisije izpolnile zahteve glede odgovornosti do kolegija in do proračunskega organa.

Okvir notranje kontrole Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3 temelji na:

·izvajanju standardov notranje kontrole, ki zagotavljajo jamstva, ki so vsaj enakovredna jamstvom Komisije;

·postopkih za izbiro najboljših projektov na podlagi neodvisnega ocenjevanja ter za njihovo preoblikovanje v pravne instrumente;

·vodenju projektov in pogodb ves čas trajanja vsakega projekta;

·predhodnem pregledu vseh zahtevkov, vključno s prejemom revizijskih potrdil in predhodnim potrjevanjem metod za izračun stroškov;

·naknadnih revizijah vzorca zahtevkov, kot del naknadnih revizij v okviru programa Obzorje Evropa;

·znanstvenem vrednotenju rezultatov projekta.

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Sprejeti so bili raznovrstni ukrepi za zmanjšanje tveganja navzkrižja interesov v Skupnem podjetju za svetovno zdravje EDCTP3, zlasti:

·enako število glasov, ki jih imajo Komisija in člani upravnega odbora, razen Unije;

·izbira izvršnega direktorja upravnega odbora na podlagi predloga Komisije;

·neodvisnost osebja;

·vrednotenja neodvisnih strokovnjakov na podlagi objavljenih izbirnih meril, skupaj z mehanizmi za pritožbo ter polnim razkritjem vseh interesov;

Vzpostavitev etičnih in organizacijskih vrednot bo ena od ključnih vlog skupnega podjetja, ki jo bo Komisija tudi spremljala.

Izvršni direktor Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3 bo kot odredbodajalec moral uvesti stroškovno učinkovit sistem notranje kontrole in upravljanja. Komisiji bo moral/a poročati o sprejetem okviru notranje kontrole.

Komisija bo tveganje neskladnosti spremljala prek sistema poročanja, ki ga bo razvila, ter s spremljanjem rezultatov naknadnih revizij subjektov, ki bodo prek Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3 prejeli sredstva EU, in sicer kot del naknadnih revizij, ki se bodo izvajale v celotnem programu Obzorje Evropa.

Ker so pravila sodelovanja v programu Obzorje Evropa, ki se nanašajo na Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3, podobna tistim, ki jih bo Komisija uporabila v svojem delovnem programu, in ker imajo upravičenci podoben profil tveganja kot Komisija, je mogoče pričakovati, da bo toleranca napake podobna tisti, ki jo je Komisija predvidela za program Obzorje Evropa, tj. razumno zagotoviti, da tveganje napake v večletnem odhodkovnem obdobju na letni ravni ostaja med 2 % in 5 %, ob končnem cilju, da se preostala stopnja napak ob zaključku večletnih programov, ko so upoštevani učinki vseh revizij, popravkov in sanacijskih ukrepov, približa 2 %, kolikor je to mogoče.

Več informacij o stopnji napake, ki se pričakuje v zvezi z udeleženci, je na voljo v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga za program Obzorje Evropa.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Komisija bo zagotovila, da bo Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 na vseh stopnjah postopka upravljanja zagotovilo postopke za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta odhodkov

Prispevek

Razdelek 1

Enotni trg, inovacije in digitalno – Obzorje Evropa

dif./nedif. 144

držav Efte 145

držav kandidatk 146

tretjih držav

po členu [21(2)(b)] finančne uredbe

01 02 02 12 – Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3

dif.

* Pričakuje se, da se bo prispevek za to proračunsko vrstico zagotovil iz:

Za Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 se v zadnjih dveh letih programa Obzorje Evropa (2026 in 2027) predvideva konzervativen proračun odobritev za prevzem finančnih obveznosti, da se projektom kliničnega preskušanja, ki so pogosto dolgotrajni in zahtevni, omogoči dokončanje v času trajanja programa.

Odobritve za prevzem obveznosti (v mio. EUR na tri decimalna mesta natančno)
Proračunska vrstica	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odhodki, ki se nanašajo na uradnike in začasno osebje, ki izvaja program Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 01	–	–	–	–	–	–	–	–	–
Zunanje osebje, ki izvaja program Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 02	–	–	–	–	–	–	–	–	–
Drugi odhodki za upravljanje programa Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 03	–	–	–	–	–	–	–	–	–
Sklop Zdravje – 01 02 02 10	33,336	68,135	133,830	168,339	168,406	149,474	78,480	–	800,000
Odhodki skupaj	33,336	68,135	133,830	168,339	168,406	149,474	78,480	–	800,000

Ocenjene posledice za odhodke

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

Razdelek Enotni trg, inovacije in digitalno

program Obzorje Evropa

Skupno podjetje 147 148			2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027 149	Po letu 2027	SKUPAJ
Naslov 1	obveznosti	(1)	0,221	1,405	1,862	2,197	2,241	2,286	9,446		19,658
	plačila	(2)	0,221	1,405	1,862	2,197	2,241	2,286	2,331	7,115	19,658
Naslov 2	obveznosti	(1a)	0,115	0,730	0,968	1,142	1,165	1,188	4,912		10,220
	plačila	(2 a)	0,115	0,730	0,968	1,142	1,165	1,188	1,212	3,700	10,220
Naslov 3	obveznosti	(3a)	33,000	66,000	131,000	165,000	165,000	146,000	64,122	–	770,122
	plačila	(3b)	0	29,000	43,000	71,800	85,000	85,000	110,000	346,322	770,122
Odobritve za skupno podjetje SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 1a + 3a	33,336	68,135	133,830	168,339	168,406	149,474	78,480	–	800,000
	plačila	= 2 + 2a + 3b	0,336	31,135	45,830	75,139	88,406	88,474	113,543	357,137	800,000

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)
GD RTD		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Človeški viri 150 (3 uradniki + 2 pogodbena uslužbenca)		0,491	0,503	0,513	0,523	0,533	0,544	0,555		3,662
Drugi upravni odhodki		0,128	0,130	0,133	0,135	0,138	0,141	0,144		0,949
GD SKUPAJ	Odobritve	0,619	0,633	0,646	0,658	0,671	0,685	0,699	–	4,611

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKA 1 večletnega finančnega okvira za sredstva programa SKUPAJ	obveznosti	33,955	68,768	134,476	168,997	169,077	150,159	79,179	–	804,611
	plačila	0,955	31,768	46,476	75,797	89,077	89,159	114,242	357,137	804,611

Razdelek večletnega finančnega okvira

„Upravni odhodki“

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odobritve iz vseh RAZDELKOV večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	33,955	68,768	134,476	168,997	169,077	150,159	79,179	–	804,611
	plačila	0,955	31,768	46,476	75,797	89,077	89,159	114,242	357,137	804,611

3.2.2.Ocenjene posledice za človeške vire skupnega podjetja

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Število zaposlenih (št. oseb/EPDČ)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028		Leto 2029		Leto 2030		Leto 2031	SKUPAJ

Začasni uslužbenci (razredi AD)	2,7	15,0	19,0	23,0	23,0	23,0	23,0	22,0		20,0		16,0		14,0	200,7
Začasni uslužbenci (razredi AST)	0,3	2,0	3,0	3,0	3,0	3,0	3,0	3,0		3,0		1,0		1,0	25,3
Pogodbeni uslužbenci	0,3	6,0	8,0	8,0	8,0	8,0	8,0	6,0		4,0		3,0		1,0	60,3
Napoteni nacionalni strokovnjaki	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0		0,0		0,0		0,0	0,0

SKUPAJ 151	3,3	23,0	30,0	34,0	34,0	34,0	34,0	31,0		27,0		20,0		16,0	286,3

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028		Leto 2029		Leto 2030		Leto 2031	SKUPAJ


Začasni uslužbenci (razredi AD)	0,340	1,951	2,520	3,112	3,174	3,238	3,302	3,222	2,988		2,438		2.176				28,461
Začasni uslužbenci (razredi AST)	0,043	0,260	0,398	0,406	0,414	0,422	0,431	0,439	0,448		0,152		0155				3,569
Pogodbeni uslužbenci	0,019	0,343	0,467	0,476	0,486	0,496	0,505	0,387	0,263		0,201		0,068				3,711
Napoteni nacionalni strokovnjaki	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000		0,000		0,000			0,000

SKUPAJ	0,401	2,554	3,385	3,994	4,074	4,156	4,239	4,048	3,699		2,791		2,400					35,741

Ocenjene posledice za osebje (dodatni EPDČ) – kadrovski načrt

Funkcionalna skupina in razred	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
AD 16
AD 15
AD 14	0,3	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0
AD 13
AD 12	0,0	2,0	2,0	2,0	2,0	2,0	2,0	2,0	2,0	2,0	2,0
AD 11	0,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0
AD 10
AD 9
AD 8	0,3	3,0	5,0	7,0	7,0	7,0	7,0	6,0	5,0	3,0	1,0
AD 7	1,3	4,0	4,0	4,0	4,0	4,0	4,0	4,0	3,0	3,0	3,0
AD 6	0,3	3,0	5,0	7,0	7,0	7,0	7,0	7,0	7,0	5,0	5,0
AD 5	0,3	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0
Skupaj AD	2,7	15,0	19,0	23,0	23,0	23,0	23,0	22,0	20,0	16,0	14,0
AST 11
AST 10
AST 9
AST 8
AST 7
AST 6
AST 5	0,0	0,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	0,0	0,0
AST 4	0,3	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	0,0	0,0
AST 3	0,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0
AST 2
AST 1
Skupaj AST	0,3	2,0	3,0	3,0	3,0	3,0	3,0	3,0	3,0	1,0	1,0
AST/SC 6
AST/SC 5
AST/SC 4
AST/SC 3
AST/SC 2
AST/SC 1
AST/SC skupaj

Ocenjene posledice za uslužbence (dodatno) – zunanji sodelavci

Pogodbeni uslužbenci	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
Funkcionalna skupina IV	0,3	3,0	4,0	4,0	4,0	4,0	4,0	3,0	1,0	1,0	0,0
Funkcionalna skupina III	0,0	3,0	4,0	4,0	4,0	4,0	4,0	3,0	3,0	2,0	1,0
Funkcionalna skupina II
Funkcionalna skupina I
Skupaj	0,3	6,0	8,0	8,0	8,0	8,0	8,0	6,0	4,0	3,0	1,0

Napoteni nacionalni strokovnjaki	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
Skupaj	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0

3.2.3.Ocenjene potrebe po človeških virih Komisije

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju 152 :

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leto		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
Sedež in predstavništva Komisije
Delegacije
Raziskave		3	3	3	3	3	3	3
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD 153 Razdelek 7
Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira	– na sedežu
	– na delegacijah
Financirano iz sredstev programa 154	– na sedežu
	– na delegacijah
Raziskave		2	2	2	2	2	2	2
Drugo (navedite)
SKUPAJ		5	5	5	5	5	5	5

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog, ki se bodo izvajale:

Uradniki in začasni uslužbenci

Naloge osebja Komisije v zvezi z delovanjem skupnega podjetja so zagotoviti pravilno izvrševanje proračuna in nadzor nad njegovim delovanjem. Višji vodstveni delavci služb Komisije bodo člani upravnega odbora skupnega podjetja.

Osebje služb Komisije bo svetovalnim skupinam skupnega podjetja pomagalo pri delu, če bo upravni odbor ustanovil take skupine.

Zunanji sodelavci

Zunanji sodelavci bodo v pomoč uradnikom in začasnim uslužbencem pri zagotavljanju pravilnega izvrševanja proračuna ter pri nadzoru delovanja skupnega podjetja.

3.2.4.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–◻ ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–☑ je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

–Odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Finančni prispevki za upravne stroške skupnega podjetja, ki jih zagotovijo člani, razen Unije	0,336	2,135	2,830	3,339	3,406	3,474	3,543	10,815	29,878
Finančni prispevki za operativne stroške, ki jih zagotovijo zasebni člani/pridruženi partnerji
Finančni prispevki za operativne stroške, ki jih zagotovijo sodelujoče države
Prispevki pridruženih partnerjev v naravi (dobrodelne organizacije in industrija)	20,000	50,000	70,000	80,000	90,000	50,000	50,000	–	410,000
Prispevki v naravi za operativne dejavnosti 155 , ki jih zagotovi zasebni član – združenje EDCTP (ki ga sestavljajo sodelujoče države)	50,000	50,000	60,000	70,000	70,000	60,000	50,000	–	410,000
Sofinancirane odobritve SKUPAJ	70,336	102,135	132,830	153,339	163,406	113,474	114,358	–	849,878

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–X Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

◻ za lastna sredstva,

◻ za druge prihodke.

Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻.

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica:	Posledice predloga/pobude 156
	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

[…]

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA - INOVATIVNO ZDRAVJE

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Sveta za evropsko partnerstvo za inovativno zdravje (pobuda za inovativno zdravje, IHI)

1.2.Zadevna področja politike (programski sklop)

Področje politike: Politični prednostni nalogi Komisije predsednice von der Leyen za obdobje 2019–2024, predvsem „gospodarstvo za ljudi“ in „Evropa, pripravljena na digitalno dobo“, sta zelo pomembni za pobudo za inovativno zdravje (prav tako tudi evropski zeleni dogovor, čeprav v manjši meri).

Dejavnost: Obzorje Evropa – okvirni program za raziskave in inovacije, ki se financira na podlagi stebra II, sklopa 1 Zdravje.

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša:

X Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 157

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Splošni dolgoročni cilji pobude za inovativno zdravje so:

1. Prispevati k vzpostavitvi vseevropskega ekosistema za raziskave in inovacije na področju zdravja, ki spodbuja prenos znanstvenih spoznanj v inovacije. Cilj je predvsem izboljšati sedanji neučinkovit prenos znanstvenih spoznanj, ki nastajajo v Evropi, v inovacije na področju zdravja in nege, kot so nove preventivne strategije, diagnostika ali zdravila.

2. Spodbujati razvoj varnih, učinkovitih in stroškovno učinkovitih inovacij, usmerjenih v ljudi, kot odziv na strateške potrebe na področju javnega zdravja, ki jih industrija trenutno ne izpolnjuje dovolj. Nanaša se na nezadostne inovativne produkte, namenjene zdravstvenemu varstvu, za neizpolnjene potrebe na področju javnega zdravja. Spodbujanje razvoja inovacij, ki niso le varne in učinkovite, ampak tudi usmerjene v ljudi in stroškovno učinkovite, bo povečalo možnosti, da inovacije sprejmejo posamezniki in sistemi zdravstvenega varstva, kar bo koristilo državljanom EU in okrepilo gospodarstvo, saj bodo sistemi zdravstvenega varstva postali učinkovitejši.

3. Spodbujanje medsektorskih inovacij na področju zdravja, da bo Evropska zdravstvena industrija postala globalno konkurenčna. To pomeni predvsem obravnavanje tveganj za globalno konkurenčnost zdravstvene industrije EU.

Splošni cilji so usklajeni s cilji programa Obzorje Evropa, zlasti s ciljem „krepit[ve] znanstvene in tehnološke baze Unije“ ter „spodbujanj[a] njene konkurenčnosti“. Usklajeni so tudi s strateškimi prednostnimi nalogami EU za spodbujanje zdravja in dobrega počutja za vse, vključno z dostopom do inovativnega, trajnostnega in visokokakovostnega zdravstvenega varstva, pa tudi s ciljem trajnostnega razvoja št. 3: „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“.

Predvideva se, da bo pobuda začela delovati v drugem ali tretjem četrtletju leta 2021 (odvisno od tega, kdaj bo Svet sprejel enotni temeljni akt). Delovanje skupnih podjetij je predvideno do 31. decembra 2027, njihovi zadnji razpisi pa morajo biti objavljeni najpozneje do 31. decembra 2027. V skladu z merili za evropska partnerstva iz Priloge III k uredbi o programu Obzorje Evropa, enotni temeljni akt vsebuje posebne določbe za njihovo ocenjevanje, postopno ukinjanje in obnovo. To vključuje obveznost upravnega odbora, da predloži načrt za postopen umik skupnega podjetja iz financiranja v okviru programa Obzorje Evropa ter oceno najučinkovitejšega načina izvajanja ukrepov politike za kateri koli prihodnji ukrep, in to kot del rednih pregledov in ocenjevanja.

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije

Težave, opisane v tem dokumentu, so take narave in obsega, da je usklajeno delovanje na ravni EU ustreznejše od možnosti, da vsaka država članica ločeno pripravi svojo pobudo. Na ta način bodo omogočena doslednejše in bolj usklajena prizadevanja ter se bodo preprečila podvajanja.

Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno):

• Trenutni zdravstveni izzivi in grožnje so globalni in ne poznajo meja. Zahtevajo hiter in usklajen odziv, zmogljivosti za raziskave na področju zdravja in s tem povezani podatki pa so razpršeni po vsej Evropi. Nobena država članica ne bi mogla sama mobilizirati in vključiti dovolj raznolikih deležnikov in družb ter doseči kritično maso strokovnega znanja in podatkov, ki so potrebni za spoprijemanje s temi izzivi.

• Ukrepi na ravni držav članic bi bili omejeni glede na izkušnje na področju industrije in znanosti v posamezni državi. Z ukrepanjem na ravni EU je veliko lažje učinkovito usklajevati več deležnikov ter izpolnjevati načrtovane cilje, hkrati pa se je na ta način mogoče izogniti podvajanjem raziskav.

• Večina družb s področja zdravja, ki delujejo v državah članicah, je prisotnih v celotni EU. Njihove dejavnosti in izdelke urejajo vseevropski pravni okviri, npr. o zdravilih, medicinskih pripomočkih ter o čezmejnem zdravstvenem varstvu. Zato je logična odločitev za pobudo, ki se na ravni EU osredotoča na inovacije in zdravje. Nadalje, EU je v najboljšem položaju za pripravo in izvajanje skupnih standardov in okvirov, ki se nanašajo na inovacije na področju zdravja in uporabljajo na celotnem notranjem trgu EU.

• Države članice same nimajo na voljo pravnega in finančnega okvira, ki bi omogočil večsektorsko sodelovanje v predvidenem obsegu.

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost Unije (naknadno)

Pobuda EU lahko združi širok spekter javnih in zasebnih deležnikov na področju zdravja. Sodelovanje industrije bi pripomoglo k spodbujanju akademskih raziskovalnih prizadevanj za uporabne inovacije na področju zdravja, Evropska komisija kot zastopnica EU pa bi zagotavljala, da se projekti nanašajo na pomembne neizpolnjene potrebe na področju javnega zdravja ter da se zagotovijo inovacije, ki jih lahko uporabijo sistemi zdravstvenega varstva. Pobuda na ravni EU lahko zagotovi potreben obseg in razpon naložb za privabljanje dodatnih naložb ali za preusmerjanje obstoječih naložb v raziskave in inovacije k neizpolnjenim potrebam na področju javnega zdravja, in sicer na področjih, kjer industrija sama ne bi ukrepala. Pobuda pod okriljem EU bi tudi ustvarila zaupanja vredno in nevtralno okolje za izmenjavo sredstev ter strokovnega znanja in izkušenj. Ta vprašanja so podrobneje obravnavana v oceni učinka, ki je priloga temu predlogu.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Iz vmesne ocene Skupnega podjetja IMI2 (predhodnik) izhaja, da „je glavni dosežek skupnega podjetja IMI2, da je omogočil sodelovanje med različnimi konkurenčnimi svetovnimi družbami, malimi in srednjimi podjetji in akademskimi krogi, o čemer so se strinjali vsi udeleženi. Poleg razpoložljivega proračuna in dolgoročne strategije so ta sodelovanja pomembno pripomogla k evropskim farmacevtskim raziskavam“. Ta sodelovanja so spodbujala zaupanje in sprožila spremembe, saj so partnerji začeli razumeti potrebe drug drugega.

Izkazalo se je, da je treba „omogočiti aktivno sodelovanje drugih panog industrije s farmacevtsko industrijo, da se izkoristi njihovo strokovno znanje pri razvoju novih ukrepov na področju zdravstvenega varstva“. Sodelovati morajo torej subjekti s področij biofarmacije, biotehnologije in medicinske tehnologije, vključno z družbami z digitalnega področja. Ti akterji so potrebni (čeprav v različni meri) za dosego vsakega od posebnih ciljev. Boljše zgodnje sodelovanje z regulativnimi organi bi verjetno omejilo nepotrebne ali neučinkovite raziskave in pospešilo uvajanje v uporabo, hkrati pa bi se tako lahko obravnavala pomanjkljivost Skupnega podjetja IMI2, ki je bila zaznana v vmesni oceni, in upoštevalo priporočilo znanstvenega odbora Skupnega podjetja IMI2 158 .

1.4.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

V sklopu Zdravje so še drugi kandidati za partnerstvo, ki so tesno povezani z inovativnim zdravjem, vendar so bolj osredotočeni na posamezno temo ali geografsko območje: personalizirana medicina, redke bolezni, „eno zdravje“ AMR in svetovno zdravje EDCTP3. Rezultati pobude za inovativno zdravje bi se lahko uporabili in razširili v kompleksnem okolju za evropsko zdravje, ki bi ga dopolnjevale druge pobude s področja zdravja (kandidat za evropsko partnerstvo za preoblikovanje zdravstvenih sistemov in sistemov oskrbe ali EIT zdravje). Nazadnje, videti je, da bi okolje lahko pripomoglo tudi k doseganju ciljev partnerstev ob pomoči kandidatov za partnerstvo na področju (1) ključnih digitalnih tehnologij, (2) umetne inteligence, podatkov in robotike ter (3) visokozmogljivostnega računalništva.

Spremljanje sinergij in sodelovanja se bo izvajalo v letnem poročilu o dejavnostih.

1.5.Trajanje in finančne posledice

X Časovno omejeno

–X od 1. 6. 2021 do 31. 12. 2031 (okvirno obdobje).

–X finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter od leta 2021 do konca izvajanja financiranih dejavnosti za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 159

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

X Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–X organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „Opombe“.

Opombe

Upravljala ga bo programska pisarna Skupnega podjetja za inovativno zdravje (IHI).

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje

V ta namen bodo vzpostavljeni ustrezni sistemi poročanja, da se zagotovi redno in pregledno poročanje, tudi o obljubljenih in dejansko zagotovljenih finančnih prispevkih in prispevkih v naravi, o prepoznavnosti in položaju v mednarodnem okviru ter o vplivu na tveganje, povezano z raziskavami in inovacijami, za naložbe zasebnega sektorja. Poročanje bi moralo biti v skladu s standardnimi zahtevami glede poročanja, ki veljajo za program Obzorje Evropa. Pri razvoju sistema poročanja v okviru strateškega postopka usklajevanja sodelujejo tudi države članice in predstavniki partnerstev, da se zagotovi sinhronizacija in usklajevanje prizadevanj glede poročanja in spremljanja, tudi glede razdelitve nalog na zbiranje podatkov in poročanje. Sistem poročanja na ravni projekta bo vključeval podrobne informacije o financiranih projektih, njihovih rezultatih, širjenju in uporabi s strani ključnih ciljnih skupin ter o splošnih koristih tega za znanost, gospodarstvo, družbo in/ali okolje, v skladu s cilji projektov in ciljnimi učinki. To bi morali dopolnjevati zadevni podatki o dodani vrednosti in učinku partnerstva na evropski, nacionalni in regionalni ravni. Zagotoviti je treba ustrezne mehanizme izmenjave podatkov s skupnimi podatkovnimi zbirkami programa Obzorje Evropa za spremljanje in poročanje.

Evropska partnerstva se bodo ocenjevala v skladu z okvirom ocenjevanja programa Obzorje Evropa, kot je navedeno v členu 47.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Posredno upravljanje je upravičeno, ker je Skupno podjetje za inovativno zdravje (IHI) javno-zasebno partnerstvo, pri katerem se del finančnih sredstev zagotavlja s stvarnimi prispevki članov, razen Unije.

Vsako leto bo odločitev o prispevku za Skupno podjetje za inovativno zdravje (IHI) sprejeta v okviru proračuna EU za zadevno leto.

V sporazumu o prenosu pooblastil, ki ga bosta podpisala Evropska komisija in Skupno podjetje za inovativno zdravje (IHI), bo navedeno, da bo za naloge, ki jih je treba izvesti vsako leto, Komisija plačala svoj prispevek na podlagi sklenitve sporazuma o prenosu sredstev s Skupnim podjetjem za inovativno zdravje (IHI) ter na podlagi zadevnih zahtev za plačilo, ki jih bo skupno podjetje izdalo članom, razen Uniji.

Komisija bo zagotovila, da bodo pravila, ki se uporabljajo za Skupno podjetje za inovativno zdravje (IHI), v celoti skladna z zahtevami finančne uredbe. V skladu s členom 71 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 bo skupno podjetje upoštevalo načelo dobrega finančnega poslovodenja. Skupno podjetje za inovativno zdravje (IHI) bo zagotovilo tudi skladnost z določbami vzorčne finančne uredbe, ki se uporablja za navedeno skupno podjetje. Za vsako odstopanje od te vzorčne finančne uredbe, ki je potrebno zaradi posebnih potreb skupnega podjetja, se zahteva predhodno soglasje Komisije.

Ureditev spremljanja, tudi prek zastopanja Unije v upravnem odboru Skupnega podjetja za inovativno zdravje (IHI), ter ureditev poročanja bosta zagotovila, da bodo lahko službe Komisije izpolnile zahteve glede odgovornosti do kolegija in do proračunskega organa.

Okvir notranje kontrole Skupnega podjetja za inovativno zdravje (IHI) temelji na:

·izvajanju standardov notranje kontrole, ki zagotavljajo jamstva, ki so vsaj enakovredna jamstvom Komisije;

·postopkih za izbiro najboljših projektov na podlagi neodvisnega ocenjevanja ter za njihovo preoblikovanje v pravne instrumente;

·vodenju projektov in pogodb ves čas trajanja vsakega projekta;

·predhodnem pregledu vseh zahtevkov, vključno s prejemom revizijskih potrdil in predhodnim potrjevanjem metod za izračun stroškov;

·naknadnih revizijah vzorca zahtevkov, kot del naknadnih revizij v okviru programa Obzorje Evropa;

·znanstvenem vrednotenju rezultatov projekta.

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Sprejeti so bili raznovrstni ukrepi za zmanjšanje tveganja navzkrižja interesov v Skupnem podjetju za inovativno zdravje (IHI), zlasti:

·enako število glasov, ki jih imajo Komisija in člani upravnega odbora, razen Unije;

·izbira izvršnega direktorja upravnega odbora na podlagi predloga Komisije;

·neodvisnost osebja;

·vrednotenja neodvisnih strokovnjakov na podlagi objavljenih izbirnih meril, skupaj z mehanizmi za pritožbo ter polnim razkritjem vseh interesov;

Vzpostavitev etičnih in organizacijskih vrednot bo ena od ključnih vlog skupnega podjetja, ki jo bo Komisija tudi spremljala.

Izvršni direktor Skupnega podjetja za inovativno zdravje (IHI) bo kot odredbodajalec moral uvesti stroškovno učinkovit sistem notranje kontrole in upravljanja. Komisiji bo moral/a poročati o sprejetem okviru notranje kontrole.

Komisija bo tveganje neskladnosti spremljala prek sistema poročanja, ki ga bo razvila, ter s spremljanjem rezultatov naknadnih revizij subjektov, ki bodo prek Skupnega podjetja za inovativno zdravje (IHI) prejeli sredstva EU, in sicer kot del naknadnih revizij, ki se bodo izvajale v celotnem programu Obzorje Evropa.

Ker so pravila sodelovanja v programu Obzorje Evropa, ki se nanašajo na Skupno podjetje za inovativno zdravje (IHI), podobna tistim, ki jih bo Komisija uporabila v svojem delovnem programu, in ker imajo upravičenci podoben profil tveganja kot Komisija, je mogoče pričakovati, da bo toleranca napake podobna tisti, ki jo je Komisija predvidela za program Obzorje Evropa, tj. razumno zagotoviti, da tveganje napake v večletnem odhodkovnem obdobju na letni ravni ostaja med 2 % in 5 %, ob končnem cilju, da se preostala stopnja napak ob zaključku večletnih programov, ko so upoštevani učinki vseh revizij, popravkov in sanacijskih ukrepov, približa 2 %, kolikor je to mogoče.

Več informacij o stopnji napake, ki se pričakuje v zvezi z udeleženci, je na voljo v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga za program Obzorje Evropa.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Komisija bo zagotovila, da bo Skupno podjetje za inovativno zdravje (IHI) na vseh stopnjah postopka upravljanja zagotovilo postopke za boj proti goljufijam.

Skupno podjetje IMI2 (predhodna pobuda) že sodeluje s službami Komisije pri vprašanjih, ki se nanašajo na goljufije in nepravilnosti. Komisija bo zagotovila, da se to sodelovanje nadaljuje in okrepi.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta odhodkov

Prispevek

Razdelek 1

Enotni trg, inovacije in digitalno – Obzorje Evropa

dif./nedif. 160

držav Efte 161

držav kandidatk 162

tretjih držav

po členu [21(2)(b)] finančne uredbe

01 02 02 11 – Skupno podjetje za inovativno zdravje (IHI)

dif.

* Pričakuje se, da se bo prispevek za to proračunsko vrstico zagotovil iz:

Odobritve za prevzem obveznosti (v mio. EUR na tri decimalna mesta natančno)
Proračunska vrstica	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odhodki, ki se nanašajo na uradnike in začasno osebje, ki izvaja program Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 01	–	–	–	–	–	–	–	–	–
Zunanje osebje, ki izvaja program Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 02	–	–	–	–	–	–	–	–	–
Drugi odhodki za upravljanje programa Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 03	–	–	–	–	–	–	–	–	–
Sklop Zdravje – 01 02 02 10	100,455	150,928	201,425	201,694	201,976	202,295	141,227	–	1 200,000
Odhodki skupaj	100,455	150,928	201,425	201,694	201,976	202,295	141,227	–	1 200,000

Ocenjene posledice za odhodke

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

Razdelek Enotni trg, inovacije in digitalno

program Obzorje Evropa

Skupno podjetje 163 164			2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027 165	Po letu 2027	SKUPAJ
Naslov 1 (odhodki za zaposlene)	obveznosti	(1)	0,300	0,611	0,937	1,115	1,300	1,511	14,100		19,874
	plačila	(2)	0,300	0,611	0,93	1,115	1,3300	1,511	2,397	11,703	19,874
Naslov 2 (drugi upravni odhodki, vključno z infrastrukturo, stroški strokovnih pregledov itd.)	obveznosti	(1a)	0,155	0,317	0,488	0,579	0,676	0,784	7,339		10,338
	plačila	(2 a)	0,155	0,317	0,488	0,579	0,676	0,784	1,250	6,089	10,338
Naslov 3 (operativni odhodki)	obveznosti	(3 a)	100,000	150,000	200,000	200,000	200,000	200,000	119,788		1 169,788
	plačila	(3b)	–	30,000	50,000	72,000	115,000	157,000	180,000	565,788	1 169,788
Odobritve za skupno podjetje SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 1a + 3a	100,455	150,928	201,425	201,694	201,976	202,925	141,227	–	1 200,000
	plačila	= 2 + 2a + 3b	0,455	30,928	51,425	73,694	116,976	159,295	183,647	583,580	1 200,000

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)
GD RTD		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Človeški viri 166		0,491	0,503	0,513	0,523	0,533	0,544	0,555	–	3,662
Drugi upravni odhodki		0,128	0,130	0,133	0,135	0,138	0,141	0,144	–	0,949
GD SKUPAJ	Odobritve	0,619	0,633	0,646	0,658	0,671	0,685	0,699	–	4,611

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKA 1 večletnega finančnega okvira za sredstva programa SKUPAJ	obveznosti	101,074	151,561	202,071	202,352	202,647	202,980	141,926	–	1 204,611
	plačila	1,074	31,561	52,071	74,352	117,647	159,980	184,346	583,580	1 204,611

Razdelek večletnega finančnega okvira

„Upravni odhodki“

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Človeški viri		–	–	–	–	–	–	–		–
Drugi upravni odhodki		–	–	–	–	–	–	–		–
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	(obveznosti skupaj = plačila skupaj)	–	–	–	–	–	–	–		–

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odobritve iz vseh RAZDELKOV večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	101,074	151,561	202,071	202,352	202,647	202,980	146,926	–	1 204,611
	plačila	1,074	31,561	52,071	74,352	117,647	159,980	184,346	583,580	1 204,611

3.2.2.Ocenjene posledice za človeške vire skupnega podjetja

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Število zaposlenih (št. oseb/EPDČ)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ

Uradniki (razredi AD)
Uradniki (razredi AST)
Pogodbeni uslužbenci	15	15	15	15	15	14	14	40	143
Začasni uslužbenci (razredi AD)	33	33	34	34	34	35	35	120	358
Začasni uslužbenci (razredi AST)	6	6	5	5	5	5	5	20	57
Napoteni nacionalni strokovnjaki	1	1	0	0	0	0	0	0	2

SKUPAJ 167	55	55	54	54	54	54	54	180	560

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ

Uradniki (razredi AD)
Uradniki (razredi AST)
Pogodbeni uslužbenci	0,841	0,858	0,875	0,893	0,911	0,867	0,884	2,656	8,787
Začasni uslužbenci (razredi AD)	4,207	4,292	4,510	4,600	4,692	4,927	5,025	18,109	50,364
Začasni uslužbenci (razredi AST)	0,337	0,343	0,292	0,298	0,303	0,310	0,316	1,328	3,527
Napoteni nacionalni strokovnjaki	0,061	0,062							0,124

SKUPAJ	5,447	5,556	5,677	5,791	5,907	6,104	6,226	22,093	62,801

Po letu 2027

Število zaposlenih (št. oseb/EPDČ)
	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	SKUPAJ

Uradniki (razredi AD)
Uradniki (razredi AST)
Pogodbeni uslužbenci	10	10	10	10	40
Začasni uslužbenci (razredi AD)	30	30	30	30	120
Začasni uslužbenci (razredi AST)	5	5	5	5	20
Napoteni nacionalni strokovnjaki					0

SKUPAJ	45	45	45	45	180

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)
	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	SKUPAJ

Uradniki (razredi AD)
Uradniki (razredi AST)
Pogodbeni uslužbenci	0,645	0,657	0,670	0,684	2,656
Začasni uslužbenci (razredi AD)	4,394	4,481	4,571	4,663	18,109
Začasni uslužbenci (razredi AST)	0,322	0,329	0,335	0,342	1,328
Napoteni nacionalni strokovnjaki
Skupaj	5,361	5,467	5,576	5,689	22,093

Razčlenitev števila uslužbencev IMI2/IHI

	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031
Število uslužbencev IMI2	50	44	38	35	32	30	16	7	0	0	0
Število uslužbencev IHI	5	11	16	19	22	24	38	38	45	45	45
Skupaj	55	55	54	54	54	54	54	45	45	45	45

Razčlenitev stroškov glede na naslov 1 in naslov 2 IMI2/IHI

Razčlenitev glede na naslov 1

	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031
Stroški na podlagi naslova 1 IMI2	2,694	2,422	2,188	2,070	1,950	1,845	1,028	0,448	0	0	0
Stroški na podlagi naslova 1 IHI	0,300	0,611	0,937	1,115	1,300	1,511	2,397	2,500	3,007	3,067	3,129
Skupaj na podlagi naslova 1	2,994	3,053	3,124	3,185	3,250	3,356	3,425	2,948	3,007	3,067	3,129

Razčlenitev glede na naslov 2

	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031
Stroški na podlagi naslova 2 IMI2	1,401	1,270	1,138	1,076	1,014	0,960	0,535	0,233	0	0	0
Stroški na podlagi naslova 2 IHI	0,155	0,317	0,488	0,579	0,676	0,784	1,250	1,301	1,563	1,595	1,630
Skupaj na podlagi naslova 2	1,556	1,587	1,626	1,655	1,690	1,744	1,785	1,534	1,563	1,595	1,630

Skupaj, naslov 1 in naslov 2

	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031
Stroški na podlagi naslova 1 + naslova 2 IMI2	4,095	3,712	3,325	3,146	2,694	2,805	1,563	0,681	0	0	0
Stroški na podlagi naslova 1 + naslova 2 IHI	0,455	0,928	1,425	1,694	1,976	2,295	3,647	3,801	4,570	4,662	4,759
Skupaj	4,550	4,640	4,750	4,840	4,940	5,100	5,210	4,482	4,570	4,662	4,759

Ocenjene posledice za osebje (dodatni EPDČ) – kadrovski načrt

Funkcionalna skupina in razred	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
AD 16
AD 15
AD 14	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1
AD 13
AD 12	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2
AD 11	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2
AD 10	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1
AD 9	7	7	7	7	7	7	7	6	6	6	6	6
AD 8	6	6	6	6	6	6	6	6	6	6	6	6
AD 7	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2
AD 6	11	11	11	11	11	12	12	9	9	9	9	9
AD 5	1	1	2	2	2	2	2	1	1	1	1	1
Skupaj AD	33	33	34	34	34	35	35	30	30	30	30	30
AST 11
AST 10
AST 9
AST 8	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1
AST 7
AST 6
AST 5
AST 4	4	4	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3
AST 3
AST 2	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1
AST 1
Skupaj AST	6	6	5	5	5	5	5	5	5	5	5	5
AST/SC 6
AST/SC 5
AST/SC 4
AST/SC 3
AST/SC 2
AST/SC 1
AST/SC skupaj	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0

Ocenjene posledice za uslužbence (dodatno) – zunanji sodelavci

Pogodbeni uslužbenci	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
Funkcionalna skupina IV	3	4	4	4	4	4	4	2	2	2	2	2
Funkcionalna skupina III	11	11	11	11	11	11	11	8	8	8	8	8
Funkcionalna skupina II	1	1	1	1	1
Funkcionalna skupina I
Skupaj	15	15	15	15	15	14	14	10	10	10	10	10

Napoteni nacionalni strokovnjaki

Leto 2021

Leto 2022

Leto 2023

Leto 2024

Leto 2025

Leto 2026

Leto 2027

Leto 2028

Leto 2029

Leto 2030

Leto 2031

Po letu 2031

Skupaj

3.2.3.Ocenjene potrebe po človeških virih Komisije

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju 168 :

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leto		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
Sedež in predstavništva Komisije
Delegacije
Raziskave		3	3	3	3	3	3	3
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD 169 Razdelek 7
Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira	– na sedežu
	– na delegacijah
Financirano iz sredstev programa 170	– na sedežu
	– na delegacijah
Raziskave		2	2	2	2	2	2	2
Drugo (navedite)
SKUPAJ		5	5	5	5	5	5	5

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog, ki se bodo izvajale:

Uradniki in začasni uslužbenci

Naloge osebja Komisije v zvezi z delovanjem Skupnega podjetja za inovativno zdravje (IHI) so zagotoviti pravilno izvrševanje proračuna in nadzor nad delovanjem skupnega podjetja. Vodstveni delavci srednje in višje ravni služb Komisije bodo člani upravnega odbora Skupnega podjetja za inovativno zdravje (IHI), dnevno spremljanje pobude pa bodo za Komisijo izvajali uslužbenci AD/TA.

Osebje služb Komisije bo svetovalnim skupinam pobude za inovativno zdravje tudi pomagalo pri delu, če bo upravni odbor ustanovil take skupine.

Zunanji sodelavci

Zunanji sodelavci bodo v pomoč uradnikom in začasnim uslužbencem pri zagotavljanju pravilnega izvrševanja proračuna ter pri nadzoru delovanja Skupnega podjetja za inovativno zdravje (IHI).

3.2.4.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–◻ ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–☑ je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

–Odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Finančni prispevki za upravne stroške skupnega podjetja, ki jih zagotovijo člani, razen Unije	0,455	0,928	1,425	1,694	1,976	2,295	3,647	17,792	30,212
Finančni prispevki za operativne stroške, ki jih zagotovijo zasebni člani/pridruženi partnerji – zneski trenutno niso navedeni/na voljo; predvideva se, da bodo predloženi med izvajanjem pobude za inovativno zdravje
Finančni prispevki za operativne stroške, ki jih zagotovijo sodelujoče države								–	–
Prispevki v naravi, ki jih zagotovijo zasebni člani / pridruženi partnerji 171	100,000	150,000	200,000	200,000	200,000	200,000	119,788	–	1 169,788
Prispevki v naravi za operativne dejavnosti, ki jih zagotovijo sodelujoče države
Sofinancirane odobritve SKUPAJ	100,455	150,928	201,425	201,694	201,976	202,295	123,435	17,792	1 200,000

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–X Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

◻ za lastna sredstva,

◻ za druge prihodke.

Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻.

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica:	Posledice predloga/pobude 172
	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

[…]

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA – KLJUČNE DIGITALNE TEHNOLOGIJE

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Uredba Sveta o Skupnem podjetju za ključne digitalne tehnologije

1.2.Zadevna področja politike (programski sklop)

Področje politike: Obzorje Evropa – okvirni program za raziskave in inovacije (2021–2027)

Dejavnost: Obzorje Evropa: raziskave in inovacije, ki se nanašajo na komunikacijska omrežja, vsebino in tehnologijo

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša:

◻ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 173

☑ Podaljšanje obstoječega ukrepa

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Evropa se na področju elektronskih komponent in sistemov spoprijema s številnimi izzivi:

–zasnova in proizvodnja, preskušanje in pakiranje čipov ter sestavljanje v sisteme;

–svetovna konkurenca je vse večja. To se deloma kaže v vedno večjem številu nabav družb, katerih namen je okrepiti zmogljivosti, ki jih potrebujejo za vstop na nove trge;

–na svetovno trgovino vse bolj vplivajo ukrepi, ki koristijo nacionalnim ali regionalnim politikam. Pandemija COVID-19 je še dodatno zaostrila geopolitične napetosti, okrepila konkurenco med regijami in spodbudila ukrepe v podporo lokalnim industrijskim ekosistemom, ob hkratnem zmanjšanju odvisnosti od uvoza;

–na svetovno povpraševanje po elektronskih komponentah in sistemih vse bolj vpliva digitalna preobrazba, saj so te tehnologije vse bolj v uporabi v raznih sektorjih gospodarstva. Čeprav uporaba polprevodnikov v avtomobilski industriji, proizvodnji, zdravstvu, potrošnji, letalstvu in v vojaški industriji trenutno dosega 40 % trga polprevodnikov, pa se predvideva, da bo stopnja rasti trga polprevodnikov višja od računalniškega in komunikacijskega trga;

–obseg podatkov in poraba energije. Elektronske komponente in sistemi, ki zagotavljajo energijsko učinkovitost, bodo v digitalnem sektorju pomagale zmanjšati emisije ogljika in prispevale k zeleni preobrazbi sektorjev, ki jih uporabljajo;

–varnost in upoštevanje zasebnosti sta temeljna cilja pri razvoju tehnologij na področjih, kot je zdravstvo. Zaradi vse večje uporabe spletne digitalne identitete, za preprečevanje vdorov in manipulacije s podatki ter za zagotavljanje skladnosti s splošno uredbo o varstvu podatkov v prihodnjih omrežnih sistemih bo potreben dodatni razvoj varnih strojnih in programskih komponent.

Za spoprijemanje s temi izzivi sta se oblikovala dva glavna tehnološka trenda:

–miniaturizacija in

–porajajoče se računalniške paradigme, vključno z računalništvom na robu.

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije

Razvoj tehnologije in inovacije vplivajo na interakcije deležnikov v vrednostnih verigah. Hitro spreminjajoče se okolje zahteva usklajene pobude, ki združujejo dobavitelje in uporabnike ter se nanašajo na tehnologijo strojne in programske opreme ter usklajevanje evropskih in nacionalnih prizadevanj in prizadevanj industrije. Družbe same ali posamezne države ne zmorejo doseči obsega in intenzivnosti naložb velikih konkurenčnih regij (ZDA, Kitajska, Južna Koreja, Tajvan in Japonska). Samo evropska mobilizacija in usklajene naložbe bi lahko zagotovile potrebno kritično maso.

Evropa ima veliko prednosti v raznih delih vrednostne verige na področju elektronike, vendar so te razdeljene po več državah članicah. Njihova konsolidacija bi okrepila navedene prednosti in s tem tudi položaj Evrope v svetu. Usklajeni ukrepi na ravni EU bi spodbudili oblikovanje ekosistemov, v katerih bi lahko mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja hitreje rasla in napredovala.

V primeru Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije (KDT) bo tridelni model te možnosti ob udeležbi sodelujočih držav privabil nacionalne raziskovalne organizacije in zagotovil najvišjo stopnjo usklajevanja z nacionalnimi raziskovalnimi programi. Ob predpostavki, da bo finančni prispevek Komisije podoben kot pri drugih možnostih, bi tridelni model te možnosti mobiliziral bistveno več sredstev, saj bi se združili prispevki Komisije, nacionalni in zasebni prispevki, kot se je izkazalo v že obstoječem Skupnem podjetju ECSEL. Ta omogoča oblikovanje in izvajanje skupnega programa v vsej EU s potrebnimi sredstvi za oblikovanje dinamičnega evropskega ekosistema elektronskih komponent in sistemov.

Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno) […]

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost Unije (naknadno) […]

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

V vmesni oceni Skupnega podjetja ECSEL 174 so opredeljena področja, na katerih so mogoče izboljšave, in posebna priporočila:

– večji poudarek nameniti strateškemu pristopu ter izboljšati usklajenost s prednostnimi nalogami EU. Iz ocene izhaja, da trenutno partnerstvo temelji preveč na pristopu od spodaj navzgor ter da bi morale Komisija in sodelujoče države imeti večjo vlogo pri določanju prednostnih nalog;

– zagotoviti širšo pokritost elektronskih vrednostnih verig, vključno z udeležbo sistemskih hiš 175 . Namen tega je bil delno spodbuditi boljše sodelovanje skupnosti na področju komponent in sistemov, pa tudi dobro usklajenost raziskav in inovacij s potrebami industrije (kratkoročno ali dolgoročno), in sicer že od vsega začetka. Rahla razširitev področja uporabe na višje ravni programske opreme bi prav tako pripomogla k temu;

– prizadevati si za boljše usklajevanje nacionalnih praks in postopkov upravljanja, z namenom poenostavitve. To se nanaša na prakse, povezane s pravili in pogoji za udeležence v vseh sodelujočih državah, ki jih je mogoče poenostaviti. Zlasti postopek uporabe in poročanja ne bi smel biti bolj zapleten od postopka v okviru običajnih evropskih razpisov oziroma razpisov v okviru programa Obzorje 2020;

ter

– prizadevati si za nadaljnje vključevanje malih in srednjih podjetij ter zagonskih podjetij v ekosistem inovacij na področju elektronike. Čeprav je glede na številke sodelovanje malih in srednjih podjetij doseglo 30 %, je glede na delež financiranja (trenutno 17 %) še možnost, da prevzamejo dejavnejšo vlogo v partnerstvu in izkoristijo ves svoj potencial.

Predlog pobude za ključne digitalne tehnologije pri svojem področju uporabe, ciljih in izvajanju upošteva te pridobljene izkušnje. Potreba po tesnejšem usklajevanju s prednostnimi nalogami EU, širši pokritosti vrednostnih verig in boljšem vključevanju MSP so del intervencijske logike (gonil reševanja težav) te pobude in so obravnavane v posebnih ciljih pobude. Usklajevanje in poenostavitev nacionalnih praks in postopkov je treba upoštevati pri oblikovanju in izvajanju potencialnega partnerstva 176 (trenutno o tem potekajo razprave z nacionalnimi organi).

1.4.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Namen pobude je razviti sinergije z dopolnilnimi mehanizmi financiranja ter zagotoviti potrebne pogoje za usklajevanje in oblikovanje sinergij z drugimi notranjimi in zunanjimi pobudami, pa tudi za razvoj ekosistema na področju elektronike. Natančneje, predlagano pobudo je mogoče postaviti v kontekst več nedavno objavljenih evropskih politik in prednostnih nalog:

–o umetni inteligenci,

–v strategijo o podatkih,

–v industrijsko strategijo,

–v načrt okrevanja za Evropo,

–v zeleni dogovor.

–Cilj raziskav in inovacij na podlagi sklopa Digitalno področje, industrija in vesolje v okviru stebra II predlaganega programa Obzorje Evropa je konkretno prispevati k trem splošnim politikam EU: „Evropa, pripravljena na digitalno dobo“, „gospodarstvo za ljudi“ in „evropski zeleni dogovor“.

Poleg tega predlagana pobuda za ključne digitalne tehnologije vključuje napredek (pri zasnovi, proizvodnji in vgrajenih sistemih) na področju temeljnih elektronskih komponent in sistemskih tehnologij, ki lahko zagotovijo izboljšano delovanje ali dodatne funkcionalnosti na ravni uporabe. Omrežne (pametna omrežja in storitve) in računalniške (EuroHPC) funkcije ter funkcije integrirane inteligence (umetna inteligenca, podatkovne tehnologije in robotika) temeljijo na tem napredku, s čimer se oblikujejo in ohranjajo strateške povezave s temi partnerstvi in njihovimi skupnostmi deležnikov.

1.5.Trajanje in finančne posledice

☑ Časovno omejeno

–☑ od [1. 1.] 2021 do [31. 12.] 2031.

–☑ finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2031 za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 177

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☑ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–☑ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „Opombe“.

Opombe

Države članice sofinancirajo posredne ukrepe.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Kot organ Unije Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije (KDT) deluje v okviru strogih pravil glede spremljanja. Spremljanje se izvaja prek:

·njegove notranje revizijske službe in revizijske službe Komisije;

·nadzora upravnega odbora. Izvršni direktor bo interno nadzoroval delovanje skupnega podjetja;

·več kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov uspešnosti, ki bodo oblikovani za spremljanje izvajanja programa ter za merjenje njegovih učinkov;

·vmesnih in končnih ocen programa s strani zunanjih strokovnjakov, pod nadzorom Komisije;

·programa dela skupnega podjetja in njegovega letnega poročila o dejavnostih.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Posredno upravljanje je upravičeno, ker je Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije (KDT) javno-zasebno partnerstvo, pri katerem se del finančnih sredstev zagotavlja s stvarnimi prispevki članov, razen Unije.

Vsako leto bo odločitev o prispevku za Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije (KDT) sprejeta v okviru proračuna EU za zadevno leto.

V sporazumu o prenosu pooblastil, ki ga bosta podpisala Evropska komisija in Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije (KDT), bo navedeno, da bo za naloge, ki jih je treba izvesti vsako leto, Komisija plačala svoj prispevek na podlagi sklenitve sporazuma o prenosu sredstev s Skupnim podjetjem za ključne digitalne tehnologije (KDT) ter na podlagi zadevnih zahtev za plačilo, ki jih bo skupno podjetje izdalo članom, razen Uniji.

Komisija bo zagotovila, da bodo pravila, ki se uporabljajo za Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije (KDT), v celoti skladna z zahtevami finančne uredbe. V skladu s členom 71 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 bo skupno podjetje upoštevalo načelo dobrega finančnega poslovodenja. Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije (KDT) bo zagotovilo tudi skladnost z določbami vzorčne finančne uredbe, ki se uporablja za navedeno skupno podjetje. Za vsako odstopanje od te vzorčne finančne uredbe, ki je potrebno zaradi posebnih potreb skupnega podjetja, se zahteva predhodno soglasje Komisije.

Ureditev spremljanja, tudi prek zastopanja Unije v upravnem odboru Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije (KDT), ter ureditev poročanja bosta zagotovila, da bodo lahko službe Komisije izpolnile zahteve glede odgovornosti do kolegija in do proračunskega organa.

Okvir notranje kontrole Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije (KDT) temelji na:

·izvajanju standardov notranje kontrole, ki zagotavljajo jamstva, ki so vsaj enakovredna jamstvom Komisije;

·postopkih za izbiro najboljših projektov na podlagi neodvisnega ocenjevanja ter za njihovo preoblikovanje v pravne instrumente;

·vodenju projektov in pogodb ves čas trajanja vsakega projekta;

·predhodnem pregledu vseh zahtevkov, vključno s prejemom revizijskih potrdil in predhodnim potrjevanjem metod za izračun stroškov;

·naknadnih revizijah vzorca zahtevkov, kot del naknadnih revizij v okviru programa Obzorje Evropa;

·znanstvenem vrednotenju rezultatov projekta.

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Sprejeti so bili raznovrstni ukrepi za zmanjšanje tveganja navzkrižja interesov v Skupnem podjetju za ključne digitalne tehnologije (KDT), zlasti:

·enako število glasov (ena tretjina) Komisije, sodelujočih držav (skupaj) in zasebnih članov (skupaj) v upravnem odboru,

·izbira izvršnega direktorja upravnega odbora na podlagi predloga Komisije;

·neodvisnost osebja;

·vrednotenja neodvisnih strokovnjakov na podlagi objavljenih izbirnih meril, skupaj z mehanizmi za pritožbo ter polnim razkritjem vseh interesov;

Vzpostavitev etičnih in organizacijskih vrednot bo ena od ključnih vlog skupnega podjetja, ki jo bo Komisija tudi spremljala.

Izvršni direktor Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije (KDT) bo kot odredbodajalec moral uvesti stroškovno učinkovit sistem notranje kontrole in upravljanja. Komisiji bo moral/a poročati o sprejetem okviru notranje kontrole.

Komisija bo tveganje neskladnosti spremljala prek sistema poročanja, ki ga bo razvila, ter s spremljanjem rezultatov naknadnih revizij subjektov, ki bodo prek Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije (KDT) prejeli sredstva EU, in sicer kot del naknadnih revizij, ki se bodo izvajale v celotnem programu Obzorje Evropa.

Ker so pravila sodelovanja v programu Obzorje Evropa, ki se nanašajo na Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije (KDT), podobna tistim, ki jih bo Komisija uporabila v svojem delovnem programu, in ker imajo upravičenci podoben profil tveganja kot Komisija, je mogoče pričakovati, da bo toleranca napake podobna tisti, ki jo je Komisija predvidela za program Obzorje Evropa, tj. razumno zagotoviti, da tveganje napake v večletnem odhodkovnem obdobju na letni ravni ostaja med 2 % in 5 %, ob končnem cilju, da se preostala stopnja napak ob zaključku večletnih programov, ko so upoštevani učinki vseh revizij, popravkov in sanacijskih ukrepov, približa 2 %, kolikor je to mogoče.

Več informacij o stopnji napake, ki se pričakuje v zvezi z udeleženci, je na voljo v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga za program Obzorje Evropa.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Komisija bo zagotovila, da bo Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije (KDT) na vseh stopnjah postopka upravljanja zagotovilo postopke za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta odhodkov

Prispevek

Razdelek 1

Enotni trg, inovacije in digitalno – Obzorje Evropa

dif./nedif. 178

držav Efte 179

držav kandidatk 180

tretjih držav

po členu [21(2)(b)] finančne uredbe

01 02 02 41 – Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije

dif.

* Pričakuje se, da se bo prispevek za to proračunsko vrstico zagotovil iz:

Odobritve za prevzem obveznosti (v mio. EUR na tri decimalna mesta natančno)
Proračunska vrstica	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Sklop Digitalno področje, industrija in vesolje – 01 02 02 40	210,000	250,000	290,000	300,000	260,000	245,000	245,000	–	1 800,000
Odhodki skupaj	210,623	250,635	290,648	300,661	260,674	245,687	245,701	-	1 804,628

Ocenjene posledice za odhodke

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

Razdelek Enotni trg, inovacije in digitalno

program Obzorje Evropa

Skupno podjetje 181 182			2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027 183	Po letu 2027	SKUPAJ
Naslov 1	obveznosti	(1)	1,425	1,474	1,534	1,567	1,596	1,626	6,292		15,514
	plačila	(2)	1,425	1,474	1,534	1,567	1,596	1,626	1,656	4,636	15,514
Naslov 2 184	obveznosti	(1a)	0,559	0,649	0,662	0,691	0,691	0,701	2,623		6,576
	plačila	(2a)	0,559	0,649	0,662	0,691	0,691	0,701	0,701	1,922	6,576
Naslov 3	obveznosti	(3a)	208,016	247,877	287,804	297,742	257,713	242,673	236,085		1 777,910
	plačila	(3b)	52,004	113,973	196,325	241,551	270,794	267,987	255,558	379,718	1 777,910
Odobritve za skupno podjetje SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 1a + 3a	210,000	250,000	290,000	300,000	260,000	245,000	245,000	–	1 800,000
	plačila	= 2 + 2a + 3b	53,988	116,096	198,521	243,809	273,081	270,314	257,915	386,276	1 800,000

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)
GD CNECT		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Človeški viri (3 EPDČ FONCT, 2 EPDČ PU) 185		0,505	0,515	0,525	0,536	0,547	0,557	0,569		3,754
Drugi upravni odhodki		0,128	0,130	0,133	0,135	0,138	0,141	0,144		0,949
GD SKUPAJ	Odobritve	0,633	0,645	0,658	0,671	0,685	0,698	0,713	–	4,703

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKA 1 večletnega finančnega okvira za sredstva programa SKUPAJ	obveznosti	210,633	250,645	290,658	300,671	260,685	245,698	245,713	–	1 804,703
	plačila	54,621	116,741	199,179	244,480	273,766	271,012	258,628	386,276	1 804,703

Razdelek večletnega finančnega okvira

„Upravni odhodki“

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odobritve iz vseh RAZDELKOV večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	210,633	250,645	290,658	300,671	260,685	245,698	245,713	–	1 804,703
	plačila	54,621	116,741	199,179	244,480	273,766	271,012	258,628	386,276	1 804,703

3.2.2.Ocenjene posledice za človeške vire skupnega podjetja 186

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Število zaposlenih (št. oseb/EPDČ)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ

Uradniki (razredi AD)	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Uradniki (razredi AST)	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Pogodbeni uslužbenci	16	16	16	16	16	16	16	58	170
Začasni uslužbenci	14	14	14	14	14	14	14	32	130
Napoteni nacionalni strokovnjaki	0	0	1	1	1	1	1	1	6

SKUPAJ	30	30	31	31	31	31	31	91	306

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ

Uradniki (razredi AD)
Uradniki (razredi AST)
Pogodbeni uslužbenci	0,897	0,915	0,933	0,952	0,971	0,991	1,011	3,829	10,499
Začasni uslužbenci	1,785	1,821	1,857	1,894	1,932	1,971	2,010	4,781	18,051
Napoteni nacionalni strokovnjaki			0,065	0,066	0,068	0,069	0,070	0,072	0,410

SKUPAJ	2,683	2,736	2,855	2,913	2,971	3,031	3,091	8,682	28,960

Ocenjene posledice za osebje (dodatni EPDČ) – kadrovski načrt

Funkcionalna skupina in razred	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
AD 16
AD 15
AD 14	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1
AD 13	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1
AD 12	3	3	3	3	3	3	3	3	1	1	0	0
AD 11	1	1	1	1	1	1	1	1	1	0	1	1
AD 10	2	2	2	2	2	2	2	2	1	1	0	0
AD 9	5	5	5	5	5	5	5	5	3	2	1	1
AD 8	1	1	1	1	1	1	1	1	0	0	0	0
AD 7
AD 6
AD 5
Skupaj AD	14	14	14	14	14	14	14	14	8	6	4	4
AST 11
AST 10
AST 9
AST 8
AST 7
AST 6
AST 5
AST 4
AST 3
AST 2
AST 1
Skupaj AST	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
AST/SC 6
AST/SC 5
AST/SC 4
AST/SC 3
AST/SC 2
AST/SC 1
AST/SC skupaj	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0

Ocenjene posledice za uslužbence (dodatno) – zunanji sodelavci

Pogodbeni uslužbenci	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
Funkcionalna skupina IV	5	5	5	6	6	6	6	6	7	5	2	2
Funkcionalna skupina III	10	10	10	9	9	9	9	9	12	10	3	3
Funkcionalna skupina II	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1
Funkcionalna skupina I	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Skupaj	16	16	16	16	16	16	16	16	20	16	6	6

Napoteni nacionalni strokovnjaki	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
Skupaj	0	0	1	1	1	1	1	1	0	0	0	0

3.2.3.Ocenjene potrebe po človeških virih Komisije

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju 187 :

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leto		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
Sedež in predstavništva Komisije
Delegacije
Raziskave		3	3	3	3	3	3	3
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD 188 Razdelek 7
Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira	– na sedežu
	– na delegacijah
Financirano iz sredstev programa 189	– na sedežu
	– na delegacijah
Raziskave		2	2	2	2	2	2	2
Drugo (navedite)
SKUPAJ		5	5	5	5	5	5	5

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog, ki se bodo izvajale:

Uradniki in začasni uslužbenci

– zastopanje Unije v upravnem odboru in odboru javnih organov skupnega podjetja;

– sodelovanje z gospodarskimi združenji (zasebni člani) pri ključnih ukrepih na ravni raziskav in inovacij;

– spremljanje in vzdrževanje ključnih rezultatov skupnega podjetja, npr. delovnega načrta, strateškega načrta za raziskave in inovacije itd.;

– sodelovanje s sodelujočimi državami glede vseh vprašanj, ki se nanašajo na Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije (KDT), vključno s sinergijami z nacionalnimi programi;

– pravna podpora v zvezi z vsemi vprašanji, ki se nanašajo na Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije (KDT),

– upravne naloge, ki se na primer nanašajo na pripravo razpisov in izvajanje rezultatov;

– naloge, ki se nanašajo na notranje in zunanje poročanje, vključno z razrešnico (Evropski parlament in Računsko sodišče);

– podpora pri organizaciji ključnih dogodkov (konference na visoki ravni, mednarodno sodelovanje itd.), ter

– obveščanje o dejavnostih Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije (KDT).

Zunanji sodelavci

3.2.4.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–◻ ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–☑ je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

(1)Odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) [Navodilo:] – Navesti je treba informacije o prispevkih za tekoče stroške, ki jih je EU nakazala v letu 2020 za leto 2021 in naslednja, ter navesti prispevke, ki jih morajo plačati ostali partnerji.
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Finančni prispevki za upravne stroške skupnega podjetja, ki jih zagotovijo člani, razen Unije 190	1,984	2,123	2,196	2,258	2,287	2,327	8,915	–	22,090
Finančni prispevki za operativne stroške, ki jih zagotovijo zasebni člani/pridruženi partnerji	–	–	–	–	–	–	–	–	–
Finančni prispevki za operativne stroške, ki jih zagotovijo sodelujoče države	208,016	247,877	287,804	297,742	257,713	242,673	236,085	–	1 777,910
Prispevki v naravi, ki jih zagotovijo zasebni člani / pridruženi partnerji	291,222	347,027	402,926	416,839	360,798	339,743	330,519		2 489,074
Prispevki v naravi za operativne dejavnosti, ki jih zagotovijo sodelujoče države	–	–	–	–	–	–-	–	–	–
Sofinancirane odobritve SKUPAJ	501,222	597,027	692,926	716,839	620,798	584,743	575,519	–	4 289,074

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–☑ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

za lastna sredstva,

za druge prihodke.

Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻.

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica:	Posledice predloga/pobude 191
	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

[…]

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA – RAZISKAVE O UPRAVLJANJU ZRAČNEGA PROMETA ENOTNEGA EVROPSKEGA NEBA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Sveta o evropskem partnerstvu za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR 3).

1.2.Zadevna področja politike (programski sklop)

Dejavnost: Obzorje Evropa, sklop 5 (Podnebje, energija, mobilnost)

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša:

◻ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 192

X Podaljšanje obstoječega ukrepa

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Glavni cilji Skupnega podjetja SESAR 3 so:

(a) okrepiti evropske zmogljivosti glede raziskav in inovacij ter jih vključiti v sektor upravljanja zračnega prometa (ATM) ter tako prispevati k prehodu tega področja v digitalno dobo, da postane odporen, prilagodljiv na nihanja v prometu ter da se hkrati omogoči nemoteno delovanje vseh zrakoplovov;

(b) z inovacijami okrepiti konkurenčnost zračnega prevoza EU s posadko in brez nje ter storitvene trge upravljanja zračnega prometa, da se spodbudi gospodarska rast v EU;

(c) razviti in pospešiti uporabo inovativnih rešitev na trgu za vzpostavitev zračnega prostora v okviru enotnega evropskega neba kot najučinkovitejšega in okoljsko prijaznega letalskega neba na svetu.

Predvideva se, da bo pobuda začela delovati v drugem ali tretjem četrtletju leta 2021 (odvisno od tega, kdaj bo Svet sprejel enotni temeljni akt). Delovanje skupnih podjetij je predvideno do 31. decembra 2027, njihovi zadnji razpisi pa morajo biti objavljeni najpozneje do 31. decembra 2027. V skladu z merili za evropska partnerstva iz Priloge III k uredbi o programu Obzorje Evropa enotni temeljni akt vsebuje posebne določbe za njihovo ocenjevanje, postopno ukinjanje in obnovo. To vključuje obveznost upravnega odbora, da predloži načrt za postopen umik skupnega podjetja iz financiranja v okviru programa Obzorje Evropa ter oceno najučinkovitejšega načina izvajanja ukrepov politike za kateri koli prihodnji ukrep, in to kot del rednih pregledov in ocenjevanja.

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije

Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno)

Zapletenost in izzivi, s katerimi se je spoprijemal sistem upravljanja zračnega prometa v Evropi so bili razlog za ukrepanje Unije v preteklih dveh desetletjih:

– enotno evropsko nebo, vzpostavljeno leta 2004, opredeljuje okvir politike;

– raziskave in inovacije se usklajujejo v okviru Skupnega podjetja SESAR ter

– usklajeno uvajanje v uporabo se zagotavlja prek skupnih projektov.

Iz nedavnih poročil Evropskega računskega sodišča 193 , 194 izhaja, da so na podlagi sedanje politike pobude s področja raziskav in inovacij ter uvajanja spodbudile postopke sprememb, vendar je potrebnih več prizadevanj, da se izkoristi ves potencial posodobitve upravljanja zračnega prometa: „zato je treba pospešiti in bolje osredotočiti prizadevanja za preobrazbo evropskega sistema upravljanja zračnega prometa v digitalno, prilagodljivo in odporno omrežje, in sicer na podlagi usklajevanja na ravni EU“.

To je mogoče doseči le z odpravo razdrobljenosti evropskega zračnega prostora, kar bi omogočilo njegovo učinkovitejše upravljanje ter spoprijemanje s pomanjkanjem zmogljivosti, zmanjšalo zamude in škodljive okoljske vplive, kot so emisije in hrup 195 , ter premik iz sistemov po meri na podlagi izdelkov v storitveni, sodelovalni in prilagodljiv omrežni pristop. Oblikovanje interoperabilne infrastrukture je temeljni pogoj za ločitev fizične infrastrukture od zagotavljanja storitev ter za nemoten in varen dostop do podatkov o upravljanju zračnega prometa. Na ta način bo mogoče navigacijske službe zračnega prometa izvajati ne glede na fizično lokacijo, v vsakem trenutku in za kateri koli del zračnega prostora. To zahteva znatno financiranje raziskav in inovacij, da se razvijejo in preverijo prelomne tehnologije ob visoki stopnji soglasja držav članic in industrije 196 .

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost Unije (naknadno)

Sodoben, digitalen in učinkovit sistem upravljanja zračnega prometa bo omogočil trajnostno rast letalstva, v skladu s politikami EU, predvsem z evropskim zelenim dogovorom 197 , ter doseganje cilja „Evropa, pripravljena na digitalno dobo“.

Če bo pobuda izvedena pravočasno in uspešno, bodo njeni glavni učinki: izboljšana zmogljivost učinkovitejšega upravljanja poletov, razvoj novega trga brezpilotnih zrakoplovov, boljši položaj evropske industrije na svetovni ravni, okrepitev znanstvenih spoznanj ter zmogljivosti za raziskave in inovacije, zmanjšanje letalskega hrupa in emisij plinov, ter izboljšanje potniške izkušnje z zmanjšanjem zamud pri potovanju in stroškov potovanja.

Ta vprašanja so podrobneje obravnavana v oceni učinka, ki je priloga temu predlogu.

Na splošno se ocenjuje, da se bo do leta 2050 z usklajenim evropskim sistemom upravljanja zračnega prometa ustvarilo več kot 1 800 milijard EUR koristi za Evropo 198 , kar bo izboljšalo konkurenčnost EU, zmogljivost za inovacije in položaj njene industrije na svetovnem trgu.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Zaradi več sistemskih izzivov, ki so bili že opredeljeni v vmesni oceni sedanjega Skupnega podjetja SESAR 199 , obstaja tveganje za izničenje že doseženega napredka; v novi pobudi o raziskavah glede upravljanja zračnega prometa bodo morali biti ti izzivi bolje obravnavani. Navedeni izzivi vključujejo:

(i) opredelitev in vzdrževanje stabilnih dolgoročnih ciljev;

(ii) krepitev odgovornosti skupnega podjetja ter prednostna obravnava podpore EU rešitvam raziskav in razvoja, ki spodbujajo odpravljanje razdrobljenosti in konkurenčno okolje;

(iii) skrajšanje dolgih raziskovalnih in industrializacijskih ciklov, da se zagotovi hitro uvajanje rešitev SESAR v uporabo;

(iv) obravnava koncentracije financiranja ter potrebe zagotoviti preglednost in odprtost za nove udeležence, zlasti za subjekte iz držav, v katerih je bila udeležba predhodno majhna;

(v) izboljšanje upravljanja in prenosa znanja, povezav z akademskimi krogi in raziskovalnimi inštituti ter izboljšanje znanstvene podlage upravljanja zračnega prometa v EU.

1.4.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

V skladu z osrednjim evropskim načrtom glede upravljanja zračnega prometa bi morala biti naslednja generacija sistemov za upravljanje zračnega prometa bolj avtomatizirana ter bi morala v večji meri izkoriščati digitalne tehnologije, kot so velepodatki in umetna inteligenca. Prihodnje raziskave in inovacije na področju upravljanja zračnega prometa morajo biti torej povezane s širšimi raziskavami in inovacijami na naslednjih področjih:

• zračni promet (na primer povezava s kandidatom za partnerstvo za čisto letalstvo). Prometni podatki iz organizacije Eurocontrol kažejo, da so se emisije CO2 iz letalstva povečale bolj, kot se je povečal promet. Iz tega izhaja, da morda razdrobljena infrastruktura upravljanja zračnega prometa izniči izboljšanje okoljske učinkovitosti zrakoplovov. Časovne načrte raziskav in razvoja na področju upravljanja zračnega prometa in čistega letalstva je torej treba uskladiti, da se v celoti izkoristijo njuni potenciali, zlasti glede okolja;

• multimodalni promet: sistemi upravljanja zračnega prometa bi morali biti sinhronizirani in si izmenjevati podatke z drugimi prometnimi modeli (npr. z železnicami), da se izboljša predvidljivost in omogoči izdajanje vozovnic, ki veljajo za vse proge, ter vezanost prtljage na potnika;

• digitalne tehnologije (npr. povezava s ključnimi digitalnimi tehnologijami, pametnimi omrežji in storitvami, umetno inteligenco, podatki in robotiko) in podnebna znanost, vključno z najnovejšimi informacijami o podnebnih spremembah in njihovem vplivu. Upravljanje zračnega prometa mora zlasti upoštevati razvoj tehnologij za manipulacijo s podatki in njihovo razširjanje, kibernetsko varnost, pravne vidike (npr. glede lastništva podatkov in vprašanja odgovornosti), napredno odločanje, vključno z velepodatki in umetno inteligenco, ter znanstveno razumevanje podnebnih vplivov, ter se temu prilagajati.

Spremljanje sinergij in sodelovanja se bo izvajalo v letnem poročilu o dejavnostih.

1.5.Trajanje in finančne posledice

X Časovno omejeno

–X od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2031 (začetek veljavnosti je odvisen od začetka veljavnosti te uredbe),

–X finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2031 za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 200

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

X Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–X organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „Opombe“.

Opombe

V nasprotju s sedanjim Skupnim podjetjem SESAR bo nov organ Unije vzpostavljen na podlagi člena 71 finančne uredbe.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

V skladu z uredbo o programu Obzorje Evropa bo partnerstvo vzpostavilo sistem spremljanja, ki bo v skladu z zahtevami iz člena 45 uredbe o programu Obzorje Evropa ter prilog III in V k navedeni uredbi, podatki iz tega sistema pa se bodo pošiljali v isto skupno podatkovno zbirko kot iz drugih sestavnih delov programa Obzorje Evropa. Sistem poročanja in spremljanja bo zagotavljal ključne podatke o upravljanju in izvajanju (vključno z mikropodatki na ravni posameznih subjektov) ter omogočal spremljanje napredka v skladu s ključnimi potmi do učinkov (vključno z napredkom pri izvajanju prednostnih nalog EU) in merili partnerstev. V okviru partnerstva se bo poročalo o posebnih kazalnikih (ki niso vključeni med ključne poti do učinkov), ki bodo omogočali spremljanje kratkoročnega, srednjeročnega in dolgoročnega napredka pri uresničevanju vizije ter posebnih in operativnih ciljev partnerstva, kot je opredeljeno v uredbi o vzpostavitvi partnerstva, vključno s cilji do leta 2030. Kazalniki, viri podatkov in metodologije bodo omogočili ocenjevanje dosežkov v obdobju, napredka glede vplivov, vključno z uresničevanjem ciljev politike EU, ter opredelitev morebitnih potreb po popravnih ukrepih. Upoštevati bi bilo treba kvalitativne in kvantitativne podatke, opredeliti odgovornosti za zbiranje podatkov ter določiti konkretne pristope k pripravi realističnih izhodiščnih, ciljnih in/ali referenčnih vrednosti za opredelitev napredka, kadar je ustrezno, v skladu s pristopom k programu Obzorje Evropa, ki temelji na učinkih. Vse zbrane informacije se bodo skoraj v realnem času zagotovile službam Komisije na podlagi skupnih podatkovnih modelov ter se vnašale v skupno podatkovno zbirko, kot je opredeljeno v členu 45 uredbe o programu Obzorje Evropa.

V ta namen bodo vzpostavljeni ustrezni sistemi poročanja, da se zagotovi redno in pregledno poročanje, tudi o obljubljenih in dejansko zagotovljenih finančnih prispevkih in prispevkih v naravi, o prepoznavnosti in položaju v mednarodnem okviru ter o vplivu na tveganje, povezano z raziskavami in inovacijami, za naložbe zasebnega sektorja. Poročanje mora biti v skladu s standardnimi zahtevami glede poročanja, ki veljajo za program Obzorje Evropa. Pri razvoju sistema poročanja v okviru strateškega postopka usklajevanja sodelujejo tudi države članice in predstavniki partnerstev, da se zagotovi sinhronizacija in usklajevanje prizadevanj glede poročanja in spremljanja, tudi glede razdelitve nalog na zbiranje podatkov in poročanje. Sistem poročanja na ravni projekta bo vključeval podrobne informacije o financiranih projektih, njihovih rezultatih, širjenju in uporabi s strani ključnih ciljnih skupin ter o splošnih koristih tega za znanost, gospodarstvo, družbo in/ali okolje, v skladu s cilji projektov in ciljnimi učinki. To bi morali dopolnjevati zadevni podatki o dodani vrednosti in učinku partnerstva na evropski, nacionalni in regionalni ravni. Zagotoviti je treba ustrezne mehanizme izmenjave podatkov s skupnimi podatkovnimi zbirkami programa Obzorje Evropa za spremljanje in poročanje.

Evropska partnerstva se bodo ocenjevala v skladu z okvirom ocenjevanja programa Obzorje Evropa, kot je navedeno v členu 47.

Spremljanje se izvaja na naslednji način:

·GD MOVE bo pripravil nadzorno strategijo. Natančneje, spremljal bo tveganja v zvezi z delovanjem skupnega podjetja, uporabo virov, stroške kontrole, skladnost s postopki notranje kontrole, ukrepi proti goljufijam itd.;

·najvišjo raven nadzora bo zagotavljal upravni odbor skupnega podjetja, ki mu bo predsedovala Komisija. Izvršni direktor bo interno nadzoroval delovanje skupnega podjetja;

·vmesne in končne ocene bodo opravljene ob pomoči neodvisnih strokovnjakov, na podlagi preglednega postopka in pod nadzorom Komisije;

·vzpostavljenih bo več kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov za spremljanje izvajanja skupnega podjetja ter za merjenje njegovih učinkov;

·ocena enotnega programskega dokumenta in konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih (CAAR);

·redni usklajevalni sestanki (vsake 3 mesece) med GD MOVE in vodstveno skupino skupnega podjetja, na katerih se obravnavajo vprašanja upravljanja in vsebinska vprašanja.

2.2.Revizijska služba Komisije, notranji revizor, Evropsko računsko sodišče in neodvisni zunanji revizorji, v primeru upravljavskih in kontrolnih sistemov

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Posredno upravljanje je upravičeno, ker je Skupno podjetje SESAR 3 javno-zasebno partnerstvo, pri katerem se del finančnih sredstev zagotavlja s stvarnimi prispevki članov, razen Unije.

Vsako leto bo odločitev o prispevku za Skupno podjetje SESAR 3 sprejeta v okviru proračuna EU za zadevno leto.

V sporazumu o prenosu pooblastil, ki ga bosta podpisala Evropska komisija in Skupno podjetje SESAR 3, bo navedeno, da bo za naloge, ki jih je treba izvesti vsako leto, Komisija plačala svoj prispevek na podlagi sklenitve sporazuma o prenosu sredstev s Skupnim podjetjem SESAR 3 ter na podlagi zadevnih zahtev za plačilo, ki jih bo skupno podjetje izdalo članom, razen Uniji.

Komisija bo zagotovila, da bodo pravila, ki se uporabljajo za Skupno podjetje SESAR 3, v celoti skladna z zahtevami finančne uredbe. V skladu s členom 71 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 bo skupno podjetje upoštevalo načelo dobrega finančnega poslovodenja. Skupno podjetje SESAR 3 bo zagotovilo tudi skladnost z določbami okvirne finančne uredbe, ki se uporablja za navedeno skupno podjetje. Za vsako odstopanje od te okvirne finančne uredbe, ki je potrebno zaradi posebnih potreb skupnega podjetja, se zahteva predhodno soglasje Komisije.

Ureditev spremljanja, tudi prek zastopanja Unije v upravnem odboru Skupnega podjetja SESAR 3, ter ureditev poročanja bosta zagotovila, da bodo lahko službe Komisije izpolnile zahteve glede odgovornosti do kolegija in do proračunskega organa.

Okvir notranje kontrole Skupnega podjetja SESAR 3 temelji na:

·izvajanju standardov notranje kontrole, ki zagotavljajo jamstva, ki so vsaj enakovredna jamstvom Komisije;

·postopkih za izbiro najboljših projektov na podlagi neodvisnega ocenjevanja ter za njihovo preoblikovanje v pravne instrumente;

·vodenju projektov in pogodb ves čas trajanja vsakega projekta;

·predhodnem pregledu vseh zahtevkov, vključno s prejemom revizijskih potrdil in predhodnim potrjevanjem metod za izračun stroškov;

·naknadnih revizijah vzorca zahtevkov, kot del naknadnih revizij v okviru programa Obzorje Evropa;

·znanstvenem vrednotenju rezultatov projekta.

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Sprejeti so bili raznovrstni ukrepi za zmanjšanje tveganja navzkrižja interesov v Skupnem podjetju SESAR 3, zlasti:

·število glasov članov skupnega podjetja v upravnem odboru je sorazmerno z njihovim prispevkom v proračunu skupnega podjetja, vendar pa bosta imeli Unija in organizacija Eurocontrol (mednarodna organizacija) vsaka vsaj 25 % skupnega števila glasov; če je število glasov izenačeno, je odločilen glas Unije;

·izbira izvršnega direktorja upravnega odbora na podlagi predloga Komisije;

·neodvisnost osebja;

·vrednotenja neodvisnih strokovnjakov na podlagi objavljenih izbirnih meril, skupaj z mehanizmi za pritožbo ter polnim razkritjem vseh interesov;

Vzpostavitev etičnih in organizacijskih vrednot bo ena od ključnih vlog skupnega podjetja, ki jo bo Komisija tudi spremljala.

Izvršni direktor Skupnega podjetja SESAR 3 bo kot odredbodajalec moral uvesti stroškovno učinkovit sistem notranje kontrole in upravljanja. Komisiji bo moral/a poročati o sprejetem okviru notranje kontrole.

Komisija bo tveganje neskladnosti spremljala prek sistema poročanja, ki ga bo razvila, ter s spremljanjem rezultatov naknadnih revizij subjektov, ki bodo prek Skupnega podjetja SESAR 3 prejeli sredstva EU, in sicer kot del naknadnih revizij, ki se bodo izvajale v celotnem programu Obzorje Evropa.

Ker so pravila sodelovanja v programu Obzorje Evropa, ki se nanašajo na Skupno podjetje SESAR 3, podobna tistim, ki jih bo Komisija uporabila v svojem delovnem programu, in ker imajo upravičenci podoben profil tveganja kot Komisija, je mogoče pričakovati, da bo toleranca napake podobna tisti, ki jo je Komisija predvidela za program Obzorje Evropa, tj. razumno zagotoviti, da tveganje napake v večletnem odhodkovnem obdobju na letni ravni ostaja med 2 % in 5 %, ob končnem cilju, da se preostala stopnja napak ob zaključku večletnih programov, ko so upoštevani učinki vseh revizij, popravkov in sanacijskih ukrepov, približa 2 %, kolikor je to mogoče.

Več informacij o stopnji napake, ki se pričakuje v zvezi z udeleženci, je na voljo v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga za program Obzorje Evropa.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Komisija bo zagotovila, da bo Skupno podjetje SESAR 3 na vseh stopnjah postopka upravljanja zagotovilo postopke za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta odhodkov

Prispevek

Razdelek 1

Enotni trg, inovacije in digitalno – Obzorje Evropa

dif./nedif. 201

držav Efte 202

držav kandidatk 203

tretjih držav

po členu [21(2)(b)] finančne uredbe

01 02 02 51 – Skupno podjetje Raziskave ATM enotnega evropskega neba 3

dif.

* Pričakuje se, da se bo prispevek za to proračunsko vrstico zagotovil iz:

Odobritve za prevzem obveznosti (v mio. EUR na tri decimalna mesta natančno)
Proračunska vrstica	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odhodki, ki se nanašajo na uradnike in začasno osebje, ki izvaja program Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 01
Zunanje osebje, ki izvaja program Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 02
Drugi odhodki za upravljanje programa Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 03
Sklop Podnebje, energija in mobilnost 01 02 02 50	40,000	88,576	88,648	93,721	93,794	93,871	101,390	–	600,000
Odhodki skupaj	40,000	88,576	88,648	93,721	93,794	93,871	101,390	–	600,000

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

Razdelek Enotni trg, inovacije in digitalno

program Obzorje Evropa

Skupno podjetje 204 205			2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027 206	Po letu 2027	SKUPAJ
Naslov 1	obveznosti	(1)		2,392	2,440	2,489	2,538	2,589	7,899		20,347
	plačila	(2)		2,392	2,440	2,489	2,538	2,589	2,641	5,258	20,347
Naslov 2	obveznosti	(1a)		1,184	1,208	1,232	1,256	1,282	3,491		9,653
	plačila	(2a)		1,184	1,208	1,232	1,256	1,282	1,307	2,184	9,653
Naslov 3	obveznosti	(3a)	40,000	85,000	85,000	90,000	90,000	90,000	90,000		570,000
	plačila	(3b)	20,000	60,000	70,000	80,000	90,000	100,000	100,000	50,000	570,000
Odobritve za skupno podjetje SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 1a + 3a	40,000	88,576	88,648	93,721	93,794	93,871	101,390	–	600,000
	plačila	= 2 + 2a + 3b	20,000	63,576	73,648	83,721	93,794	103,871	103,948	57,442	600,000

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)
GD MOVE		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Človeški viri (3 uradniki, 2 pogodbena uslužbenca) 207		0,493	0,503	0,513	0,524	0,534	0,545	0,556		3,368
Drugi upravni odhodki		0,127	0,129	0,132	0,134	0,137	0,140	0,143		0,942
GD SKUPAJ	Odobritve	0,620	0,632	0,645	0,658	0,671	0,685	0,699		4,610

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

Po letu 2027

SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKA 1 večletnega finančnega okvira za sredstva programa SKUPAJ

večletnega finančnega okvira

obveznosti

40,620

89,208

89,293

94,379

94,465

94,556

102,089

–

604,610

plačila

20,620

64,208

74,293

84,379

94,465

104,556

104,647

57,442

604,610

Razdelek večletnega finančnega okvira

„Upravni odhodki“

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odobritve iz vseh RAZDELKOV večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	40,620	89,208	89,293	94,379	94,465	94,556	102,089	–	604,610
	plačila	20,620	64,208	74,293	84,379	94,465	104,556	104,647	57,442	604,610

3.2.2.Ocenjene posledice za človeške vire skupnega podjetja

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Število zaposlenih (št. oseb/EPDČ)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027
Uradniki (razredi AD)
Uradniki (razredi AST)
Pogodbeni uslužbenci	1	1	1	1	1	1	1	1
Začasni uslužbenci	37	37	37	37	37	37	37	37
Napoteni nacionalni strokovnjaki	(2)	(2)	(2)	(2)	(2)	(2)	(2)	(2)
SKUPAJ 208	40	40	40	40	40	40	40	40

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Uradniki (razredi AD)
Uradniki (razredi AST)
Pogodbeni uslužbenci	0,082	0,084	0,085	0,087	0,089	0,091	0,092	0,388	0,998
Začasni uslužbenci	5,624	5,736	5,851	5,968	6,088	6,209	6,334	26,626	68,437
Napoteni nacionalni strokovnjaki	0,172	0,175	0,179	0,183	0,186	0,190	0,194	0,814	2,093
SKUPAJ	5,878	5,996	6,115	6,238	6,363	6,490	6,620	27,829	71,528

Ocenjene posledice za osebje (dodatni EPDČ) – kadrovski načrt

Funkcionalna skupina in razred	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
AD 16
AD 15	1	1				1	1	1	1	1	1	1
AD 14			1	1	1
AD 13	1	2	2	2	2	2	2	2	3	3	3	3
AD 12	4	4	4	4	4	4	4	4	6	6	6	6
AD 11	3	4	4	4	4	3	4	5	2	3	3	5
AD 10	2	2	3	4	5	7	8	7	7	8	8	7
AD 9	6	7	7	8	7	6	6	6	6	7	6	5
AD 8	7	7	7	6	6	6	5	5	5	4	4	4
AD 7	4	5	5	4	4	4	3	3	3	2	2	2
AD 6	3	1
AD 5
Skupaj AD	31	31	31	31	31	31	31	31	31	31	31	31
AST 11											1	1
AST 10						1	1	1	1	1
AST 9	1	1	1	1	1				1	1	1	1
AST 8					1	1	1	1
AST 7	1	1	1	1				1	1	1	1	2
AST 6				1	1	1	1	1	1	1	1	1
AST 5				4	3	3	3	2	2	2	2	1
AST 4	2	3	4
AST 3	1	1
AST 2	1
AST 1
Skupaj AST	6	6	6	6	6	6	6	6	6	6	6	6
AST/SC 6
AST/SC 5
AST/SC 4
AST/SC 3
AST/SC 2
AST/SC 1
AST/SC skupaj

Ocenjene posledice za uslužbence (dodatno) – zunanji sodelavci

Pogodbeni uslužbenci	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
Funkcionalna skupina IV	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1
Funkcionalna skupina III
Funkcionalna skupina II
Funkcionalna skupina I
Skupaj	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1

Napoteni nacionalni strokovnjaki	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
Skupaj	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2

3.2.3.Ocenjene potrebe po človeških virih Komisije

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju 209 :

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leto		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
Sedež in predstavništva Komisije
Delegacije
Raziskave		3	3	3	3	3	3	3
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD 210 Razdelek 7
Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira	– na sedežu
	– na delegacijah
Financirano iz sredstev programa 211	– na sedežu
	– na delegacijah
Raziskave		2	2	2	2	2	2	2
Drugo (navedite)
SKUPAJ		5	5	5	5	5	5	5

Opis nalog, ki se bodo izvajale:

Uradniki in začasni uslužbenci

Različne naloge, povezane s:

·tehničnim spremljanjem napredka pri delovanju skupnega podjetja,

·spremljanjem napredka raziskovalnega programa skupnega podjetja,

·spremljanjem upoštevanja strateškega raziskovalnega in inovacijskega programa,

·zastopanjem Evropske komisije v upravnem odboru partnerstva,

·opredelitvijo položaja Komisije v upravnem odboru (pravica do glasovanja/veta),

·upravnimi nalogami, povezanimi z vodenjem partnerstva, vključno s finančnimi, pravnimi ali kadrovskimi vprašanji ali vprašanji, povezanimi z revizijo,

·povezovanjem s skupino predstavnikov držav in Odborom programa za prevoz,

·spremljanjem razpisov za zbiranje predlogov, razpisov za zbiranje ponudb in sprejemanjem novih članov,

·sodelovanjem na sestankih podskupin in delovnih skupin,

·organizacijo vmesnih in končnih ocenjevanj.

Zunanji sodelavci

Različne naloge, povezane s:

·tehničnim spremljanjem napredka pri delovanju skupnega podjetja,

·spremljanjem napredka raziskovalnega programa skupnega podjetja,

·spremljanjem upoštevanja strateškega raziskovalnega in inovacijskega programa,

·zastopanjem Evropske komisije v upravnem odboru partnerstva,

·opredelitvijo položaja Komisije v upravnem odboru (pravica do glasovanja/veta),

·upravnimi nalogami, povezanimi z vodenjem partnerstva, vključno s finančnimi, pravnimi ali kadrovskimi vprašanji ali vprašanji, povezanimi z revizijo,

·povezovanjem s skupino predstavnikov držav in Odborom programa za prevoz,

·spremljanjem razpisov za zbiranje predlogov, razpisov za zbiranje ponudb in sprejemanjem novih članov,

·sodelovanjem na sestankih podskupin in delovnih skupin,

organizacijo vmesnih in končnih ocenjevanj.

3.2.4.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–◻ ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–☑ je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

–Odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Finančni prispevki za upravne stroške skupnega podjetja, ki jih zagotovijo člani, razen Unije	6.000 212	6,113	6,235	6,360	6,487	6,617	6,749	11,489	50,000
Finančni prispevki za operativne stroške, ki jih zagotovijo zasebni člani/pridruženi partnerji
Finančni prispevki za operativne stroške, ki jih zagotovijo sodelujoče države
Prispevki v naravi, ki jih zagotovijo zasebni člani / pridruženi partnerji 213	50,000	100,000	120,000	130,000	150,000	150,000	150,000	100,000	950,000
Prispevki v naravi za operativne dejavnosti, ki jih zagotovijo sodelujoče države
Sofinancirane odobritve SKUPAJ	50,000	106,113	126,235	136,360	156,487	156,617	156,749	111,439	1 000,000

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–X Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

◻ za lastna sredstva,

◻ za druge prihodke.

Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻.

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica:	Posledice predloga/pobude 214
	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

[…]

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA – PAMETNA OMREŽJA IN STORITVE

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Evropsko institucionalno partnerstvo za pametna omrežja in storitve

1.2.Zadevna področja politike (programski sklop)

Področje politike: Obzorje Evropa – okvirni program za raziskave in inovacije (2021–2027)

Dejavnost: Sklop 4 programa Obzorje Evropa – Digitalno področje, industrija in vesolje

Področje politike: Instrument za povezovanje Evrope (IPE 2)

Dejavnost: IPE 2 Digitalno

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša:

⌧ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 215

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Predlog se nanaša na evropsko avtonomijo na tehničnem področju, ki je bila prepoznana kot strateška za Evropo, predvsem v sporočilu Komisije z dne 29. januarja, ki se nanaša na nabor orodij za kibernetsko varnost omrežij 5G. Strateški pomen infrastrukture za povezljivost (pametna omrežja in storitve v smeri tehnologije 6G) se je še posebno razkril v krizi zaradi COVID-19, ki je še posebej pokazala odvisnost naših gospodarstev in družb od povezljivosti in storitvenih platform. V tem smislu cilji pobude vključujejo:

– konsolidacijo evropskih industrijskih zmogljivosti na področju povezljivosti ter za prihodnjo generacijo sistemov (6G) glede na veliko konkurenco iz Azije in ZDA;

– podporo nastanku alternativnih dobaviteljev, kot je navedeno v sporočilu o naboru orodij za kibernetsko varnost;

– razvoj evropskih tehnoloških zmogljivosti na povezanih področjih (povezane naprave in storitvene platforme), na katerih je evropska industrija manj razvita, vendar so ključna za zagotavljanje varne in neodvisne evropske dobavne verige;

– podporo pobudi o zelenem dogovoru, na podlagi inovativnih tehnologij, ki omogočajo platforme za povezljivost z zelo majhno porabo energije ter primere digitalne uporabe z zelo majhno uporabo energije, ki delujejo na teh platformah;

- uvedbo platform za povezljivost pri vprašanjih strateške uporabe (avtomobilska industrija), z namenom vzpostavitve prihodnjih sistemov 6G.

Za uresničitev tega cilja so predvidene naslednje dejavnosti:

– zagotoviti vseevropski okvir sodelovanja, ki bo vključeval vse znanstvene in industrijske segmente vrednostnih verig (komunikacije, naprave za internet stvari, storitve v oblaku, komponente, uporabniki v vertikalnih panogah), za tehnologije s področja raziskav, razvoja in preskusov za naslednjo generacijo povezljivosti in storitvenih platform;

– zagotoviti vseevropski okvir sodelovanja za uporabo infrastrukture za povezljivost na čezmejnih koridorjih pri uporabi v avtomobilski industriji;

– zagotoviti okvir sodelovanja z državami članicami za ustvarjanje sinergij med pobudami z evropske in nacionalne ravni, da se čim bolj uresniči načelo dodatnosti in načelo usmerjenosti;

– priprava na naknadne dejavnosti, povezane z uporabo, ki presegajo okvir partnerstva, da se izkoristijo rezultati, predvsem na regulativnem področju, področju standardizacije in spektra.

Končni cilj je evropskim akterjem do leta 2030 omogočiti razvoj zmogljivosti za raziskave in inovacije tehnologij 6G kot osnovo za prihodnje digitalne storitve. Namen pobude je tudi do leta 2025 podpreti razvoj vodilnih trgov infrastrukture in storitev 5G v Evropi. Obe vrsti dejavnosti za uvedbo infrastrukture 5G ter raziskave in inovacije v vezi s tehnologijo 6G v okviru programa Obzorje Evropa bosta v obdobju 2021–2027 spodbujali usklajevanje prihodnjih pametnih omrežij in storitev s politiko EU in potrebami družbe, vključno z učinkovitostjo energije, zasebnostjo, etiko in kibernetsko varnostjo.

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije

Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno): Pametna omrežja in storitve imajo ključno vlogo pri zagotavljanju konkurenčnosti evropskih industrij. Sektor mobilnih komunikacij v Evropi ustvari le 550 milijard EUR (podatki za leto 2017) in zaposluje 2,5 milijona oseb. Sektor spodbuja konkurenčnost številnih vertikalnih panog (povezani avtomobili, pametne tovarne) in je postal ključnega pomena za družabno življenje.

Izzivi, s katerimi se spoprijema, so ogromni: velike in tvegane naložbe, ki so potrebne za razvoj nove generacije infrastrukture pametnih omrežij in storitev, velika konkurenca neevropskih akterjev na področju, ki se šteje za strateško, pojav novih poslovnih akterjev in poslovnih modelov, vse večja potreba javnih akterjev sooblikovati prihodnje sisteme, ki bodo vse bolj podpirali področja, na katerih obstaja javni interes (povezano zdravstveno varstvo, pametna električna omrežja, povezani avtomobili), vse večja družbena odgovornost evropskih državljanov. Vse navedeno velja poleg klasičnih razlogov, ki upravičujejo ukrepanje na ravni EU na tem področju, kot so globalno soglasje o prihodnjih standardih, spektrih in vseevropskih načrtih za uvedbo v uporabo.

Iz teh pomislekov izhaja, da je potreben hiter in usklajen odziv EU, da se ohrani in izboljša njen konkurenčni položaj na področju tehnologij pametnih omrežij in storitev ter na področju s tem povezanih industrij. Pozitivne izkušnje s pogodbenim javno-zasebnim partnerstvom 5G-PPP iz programa Obzorje 2020 ne zadoščajo za mobilizacijo večjega nabora potrebnih deležnikov ter za izogibanje razdrobljenosti in odvajanju virov na nacionalni ravni.

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost Unije (naknadno): Očitno je, da se lahko na ravni EU evropske akterje spodbudi k skupnim vizijam, skupnim tehnološkim načrtom, ki nazadnje postanejo svetovni standardi. To je ključnega pomena za oblikovanje ekonomij obsega in ekonomij razpona, z omejevanjem ali celo odpravo razdrobljenosti prizadevanj in nacionalnih rešitev v EU. Na področju pametnih omrežij in storitev se je v zadnjih 40 letih pokazalo, da je evropski pristop glede GSM ter tehnologij 3G, 4G in 5G edini, ki izpolnjuje očitne zahteve državljanov, kot sta interoperabilnost in prenos storitev med različnimi ponudniki.

S prehodom na industrijsko področje in vertikalno uporabo bo uporaba skupnih in standardiziranih tehnologij zagotovila nižje stroške in optimizacijo naložb v osnovna sredstva.

To področje zahteva veliko raziskav, inovacij in vlaganj v osnovna sredstva, zato je ukrepanje na evropski ravni najboljša rešitev za ohranjanje koraka z naložbami v drugih regijah, predvsem v Aziji. Prav tako je nujno potrebno, če želi Evropa ohraniti močno industrijo na tem področju, glede na prizadevanja ZDA poiskati svoje alternativne rešitve in industrijske dosežke.

Partnerstvo bo obravnavalo čezmejne/nadnacionalne izzive, združevanje sredstev, strateške načrte, potrebo po kritični masi za doseganje ciljev politike, potrebo po usklajevanju raznih akterjev v različnih sektorjih digitalnega gospodarstva, ki jih države članice same ne morejo obravnavati v enaki meri, zlasti glede raziskav in inovacij v zvezi s sistemi 6G.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Tako kot pogodbeno javno-zasebno partnerstvo 5G-PPP v okviru programa Obzorje 2020 se je tudi predhodno partnerstvo osredotočilo zlasti na razvoj osnovnih gradnikov tehnologije za globalni standard 5G ter na njegovo potrjevanje za več vrst ciljne uporabe. Iz pregleda predhodnega partnerstva izhaja, da se je treba odzvati na nove strateške izzive. Glede na to, da pametna omrežja in storitve postajajo vse bolj ključna za delovanje vseh delov gospodarstva in družbe, sta obvladovanje tehnologije pametnih omrežij in storitev ter dober položaj evropskih akterjev na globalni ravni postali ključni vprašanji javnih politik, kot so tehnološka suverenost, kibernetska varnost in nizke emisije ogljika.

Ni nujno, da bi industrija enako prednostno obravnavala navedene interese javne politike, zagotovo pa jih ne bi mogla uresničiti sama. Zato od skupaj načrtovane strukture, kot je 5G-PPP, ni mogoče pričakovati izpolnitve širokega nabora ciljev politike, ki postajajo vse bolj ključni. Obravnava teh vprašanj s holističnega vidika in na usklajen način očitno zahteva tesno institucionalno partnerstvo, ob strateški udeležbi držav članic.

Nazadnje, partnerstvo 5G-PPP ni bilo namenjeno pripravi in usklajevanju programov uvedbe v uporabo.

[…]

1.4.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Sinergije z delom IPE 2 Digitalno se načrtujejo na podlagi prispevka pobude k evropskemu časovnemu načrtu uvedbe tehnologije 5G v uporabo za povezano in avtomatizirano mobilnost. Opredeljene so tudi sinergije s programom InvestEU in DEP.

Glede na to, da se obravnavana vprašanja dopolnjujejo, so sinergije med partnerstvi opredeljene kot pomembne, predvsem s ključnimi evropskimi partnerstvi: za ključne digitalne tehnologije, kibernetsko varnost, fotoniko in umetno inteligenco.

Udeležba držav članic kot strateških svetovalnih organov pobude bo omogočila tudi optimizacijo dopolnilne in dodatne narave programov, ki se vodijo na ravni EU in na nacionalni ravni.

1.5.Trajanje in finančne posledice

⌧ Časovno omejeno

–⌧ od [1. 1.] 2021 do [31. 12.] 2027.

–⌧ finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2030 za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 216

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

⌧ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–⌧ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „Opombe“.

Opombe

Brez financiranja držav članic, ki se jim nameni vloga strateških svetovalcev na podlagi ustreznega mehanizma upravljanja, da se zagotovi skladnost in medsebojna krepitev financiranja EU in nacionalnega financiranja na tem področju.

Proračun IPE 2 se izvaja na podlagi naslednika agencije EASME, vloga partnerstva pa je povezana s strateškim usklajevanjem deležnikov, da se opredelijo časovni načrt in nato delovni programi.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Kot organ Unije Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve (SNS) deluje v okviru strogih pravil glede spremljanja. Spremljanje se izvaja prek:

·njegove notranje revizijske službe in revizijske službe Komisije;

·nadzora upravnega odbora. Izvršni direktor bo interno nadzoroval delovanje skupnega podjetja;

·več kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov uspešnosti, ki bodo oblikovani za spremljanje izvajanja programa ter za merjenje njegovih učinkov;

·vmesnih in končnih ocen programa s strani zunanjih strokovnjakov, pod nadzorom Komisije;

·programa dela skupnega podjetja in njegovega letnega poročila o dejavnostih.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Posredno upravljanje je upravičeno, ker je Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve (SNS) javno-zasebno partnerstvo, pri katerem se del finančnih sredstev zagotavlja s stvarnimi prispevki članov, razen Unije.

Vsako leto bo odločitev o prispevku za Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve (SNS) sprejeta v okviru proračuna EU za zadevno leto.

V sporazumu o prenosu pooblastil, ki ga bosta podpisala Evropska komisija in Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve (SNS), bo navedeno, da bo za naloge, ki jih je treba izvesti vsako leto, Komisija plačala svoj prispevek na podlagi sklenitve sporazuma o prenosu sredstev s Skupnim podjetjem za pametna omrežja in storitve (SNS) ter na podlagi zadevnih zahtev za plačilo, ki jih bo skupno podjetje izdalo članom, razen Uniji.

Komisija bo zagotovila, da bodo pravila, ki se uporabljajo za Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve (SNS), v celoti skladna z zahtevami finančne uredbe. V skladu s členom 71 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 bo skupno podjetje upoštevalo načelo dobrega finančnega poslovodenja. Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve (SNS) bo zagotovilo tudi skladnost z določbami vzorčne finančne uredbe, ki se uporablja za navedeno skupno podjetje. Za vsako odstopanje od te vzorčne finančne uredbe, ki je potrebno zaradi posebnih potreb skupnega podjetja, se zahteva predhodno soglasje Komisije.

Ureditev spremljanja, tudi prek zastopanja Unije v upravnem odboru Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve (SNS), ter ureditev poročanja bosta zagotovila, da bodo lahko službe Komisije izpolnile zahteve glede odgovornosti do kolegija in do proračunskega organa.

Okvir notranje kontrole Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve (SNS) temelji na:

·izvajanju standardov notranje kontrole, ki zagotavljajo jamstva, ki so vsaj enakovredna jamstvom Komisije;

·postopkih za izbiro najboljših projektov na podlagi neodvisnega ocenjevanja ter za njihovo preoblikovanje v pravne instrumente;

·vodenju projektov in pogodb ves čas trajanja vsakega projekta;

·predhodnem pregledu vseh zahtevkov, vključno s prejemom revizijskih potrdil in predhodnim potrjevanjem metod za izračun stroškov;

·naknadnih revizijah vzorca zahtevkov, kot del naknadnih revizij v okviru programa Obzorje Evropa;

·znanstvenem vrednotenju rezultatov projekta.

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Sprejeti so bili raznovrstni ukrepi za zmanjšanje tveganja navzkrižja interesov v Skupnem podjetju za pametna omrežja in storitve (SNS), zlasti:

·enako število glasov, ki jih imajo Komisija in člani upravnega odbora, razen Unije;

·izbira izvršnega direktorja upravnega odbora na podlagi predloga Komisije;

·neodvisnost osebja;

·vrednotenja neodvisnih strokovnjakov na podlagi objavljenih izbirnih meril, skupaj z mehanizmi za pritožbo ter polnim razkritjem vseh interesov;

Vzpostavitev etičnih in organizacijskih vrednot bo ena od ključnih vlog skupnega podjetja, ki jo bo Komisija tudi spremljala.

Izvršni direktor Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve (SNS) bo kot odredbodajalec moral uvesti stroškovno učinkovit sistem notranje kontrole in upravljanja. Komisiji bo moral/a poročati o sprejetem okviru notranje kontrole.

Komisija bo tveganje neskladnosti spremljala prek sistema poročanja, ki ga bo razvila, ter s spremljanjem rezultatov naknadnih revizij subjektov, ki bodo prek Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve (SNS) prejeli sredstva EU, in sicer kot del naknadnih revizij, ki se bodo izvajale v celotnem programu Obzorje Evropa.

Ker so pravila sodelovanja v programu Obzorje Evropa, ki se nanašajo na Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve (SNS), podobna tistim, ki jih bo Komisija uporabila v svojem delovnem programu, in ker imajo upravičenci podoben profil tveganja kot Komisija, je mogoče pričakovati, da bo toleranca napake podobna tisti, ki jo je Komisija predvidela za program Obzorje Evropa, tj. razumno zagotoviti, da tveganje napake v večletnem odhodkovnem obdobju na letni ravni ostaja med 2 % in 5 %, ob končnem cilju, da se preostala stopnja napak ob zaključku večletnih programov, ko so upoštevani učinki vseh revizij, popravkov in sanacijskih ukrepov, približa 2 %, kolikor je to mogoče.

Več informacij o stopnji napake, ki se pričakuje v zvezi z udeleženci, je na voljo v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga za program Obzorje Evropa.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Komisija bo zagotovila, da bo Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve (SNS) na vseh stopnjah postopka upravljanja zagotovilo postopke za boj proti goljufijam.

Združenje za infrastrukturo 5G že sodeluje s službami Komisije pri vprašanjih, ki se nanašajo na goljufije in nepravilnosti. Komisija bo zagotovila, da se to sodelovanje nadaljuje in okrepi.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta odhodkov

Prispevek

Razdelek 1

Enotni trg, inovacije in digitalno – Obzorje Evropa

dif./nedif. 217

držav Efte 218

držav kandidatk 219

tretjih držav

po členu [21(2)(b)] finančne uredbe

1 – Enotni trg, inovacije in digitalno

01 02 02 43 – Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve

dif.

* Pričakuje se, da se bo prispevek za to proračunsko vrstico zagotovil iz:

Odobritve za prevzem obveznosti (v mio. EUR na tri decimalna mesta natančno)
Proračunska vrstica	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odhodki, ki se nanašajo na uradnike in začasno osebje, ki izvaja program Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 01
Zunanje osebje, ki izvaja program Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 02
Drugi odhodki za upravljanje programa Obzorje Evropa – posredne raziskave 01 01 01 03
01 02 02 40 – Sklop Digitalno področje, industrija in vesolje	121,128	121,929	134,445	131,015	130,15	130,9	130,433	–	900,000

Odhodki skupaj	121,128	121,929	134,445	131,015	130,15	130,9	130,433	–	900,000

Ocenjene posledice za odhodke

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

Razdelek Enotni trg, inovacije in digitalno

program Obzorje Evropa

Skupno podjetje 220 221			2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027 222	Po letu 2027	SKUPAJ
Naslov 1	obveznosti	(1)	1,030	1,143	1,192	1,129	1,063	0,994	2,797		9,348
	plačila	(2)	1,030	1,143	1,192	1,129	1,063	0,994	0,922	1,875	9,348
Naslov 2	obveznosti	(1a)	0,505	0,560	0,584	0,553	0,521	0,487	1,371		4,581
	plačila	(2a)	0,505	0,560	0,584	0,553	0,521	0,487	0,452	0,919	4,581
Naslov 3 223	obveznosti	(3a)	119,593	120,226	132,669	129,333	128,566	129,419	126,265		886,071
	plačila	(3b)		163,001	134,99	123,841	140,101	133,343	126,802	63,993	886,071
Odobritve za skupno podjetje SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 1a + 3a	121,128	121,929	134,445	131,015	130,15	130,9	130,433		900,000
	plačila	= 2 + 2a + 3b	1,535	164,704	136,766	125,523	141,685	134,824	128,176	66,787	900,000

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)
GD CNECT	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Človeški viri 224	0,491	0,503	0,513	0,523	0,533	0,544	0,555	–	3,662
Drugi upravni odhodki	0,128	0,130	0,133	0,135	0,138	0,141	0,144		0,949
GD SKUPAJ	0,619	0,633	0,646	0,658	0,671	0,685	0,699	–	4,611

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKA 1 večletnega finančnega okvira za sredstva programa SKUPAJ	obveznosti	121,747	122,562	135,091	131,673	130,821	131,585	131,132		904,611
	plačila	2,154	165,337	137,412	126,181	142,356	135,509	128,875	66,787	904,611

Razdelek večletnega finančnega okvira

„Upravni odhodki“

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

GD CNECT	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Človeški viri 225
Drugi upravni odhodki
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odobritve iz vseh RAZDELKOV večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	121,747	122,562	135,091	131,673	130,821	131,585	131,132		904,611
	plačila	2,154	165,337	137,412	126,181	142,356	135,509	128,875	66,787	904,611

3.2.2.Ocenjene posledice za človeške vire skupnega podjetja

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Število zaposlenih (št. oseb/EPDČ)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ

Uradniki (razredi AD)
Uradniki (razredi AST)
Pogodbeni uslužbenci	9	10	10	10	10	10	10	23
Začasni uslužbenci	5	6	7	7	7	7	7	12
Napoteni nacionalni strokovnjaki

SKUPAJ	14	16	17	17	17	17	17	35

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ

Uradniki (razredi AD)
Uradniki (razredi AST)
Pogodbeni uslužbenci	0,523	0,593	0,605	0,617	0,629	0,642	0,655	1,570	5,834
Začasni uslužbenci	0,648	0,793	0,943	0,962	0,982	1,001	1,021	1,840	8,19
Napoteni nacionalni strokovnjaki

SKUPAJ	1,171	1,386	1,548	1,579	1,611	1,643	1,676	3,41	14,024

Ocenjene posledice za osebje (dodatni EPDČ) – kadrovski načrt

Funkcionalna skupina in razred	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
AD 16
AD 15
AD 14
AD 13	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1
AD 12
AD 11	1	1	2	2	2	2	2	1	1	1	1
AD 10	1	2	2	2	2	2	2	1	1	1	1
AD 9	2	2	2	2	2	2	2
AD 8
AD 7
AD 6
AD 5
Skupaj AD	5	6	7	7	7	7	7	3	3	3	3
AST 11
AST 10
AST 9
AST 8
AST 7
AST 6
AST 5
AST 4
AST 3
AST 2
AST 1
Skupaj AST
AST/SC 6
AST/SC 5
AST/SC 4
AST/SC 3
AST/SC 2
AST/SC 1
AST/SC skupaj

Ocenjene posledice za uslužbence (dodatno) – zunanji sodelavci

Pogodbeni uslužbenci	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Po letu 2031
Funkcionalna skupina IV	4	5	5	5	5	5	5	5	3	2	2
Funkcionalna skupina III	4	4	4	4	4	4	4	4	1	1	1
Funkcionalna skupina II	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1
Funkcionalna skupina I
Skupaj	9	10	10	10	10	10	10	10	5	4	4

Napoteni nacionalni strokovnjaki

Leto 2021

Leto 2022

Leto 2023

Leto 2024

Leto 2025

Leto 2026

Leto 2027

Leto 2028

Leto 2029

Leto 2030

Leto 2031

Po letu 2031

Skupaj

3.2.3.Ocenjene potrebe po človeških virih Komisije

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju 226 :

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leto		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
Sedež in predstavništva Komisije
Delegacije
Raziskave		3	3	3	3	3	3	3
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD 227 Razdelek 7
Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira	– na sedežu
	– na delegacijah
Financirano iz sredstev programa 228	– na sedežu
	– na delegacijah
Raziskave		2	2	2	2	2	2	2
Drugo (navedite)
SKUPAJ		5	5	5	5	5	5	5

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog, ki se bodo izvajale:

Uradniki in začasni uslužbenci

– zastopanje Unije v organih skupnega podjetja (upravni odbor, skupina predstavnikov držav), pisarna Evropske komisije, ki zastopa skupno podjetje;

– sodelovanje z gospodarskimi združenji (zasebni člani) pri ključnih ukrepih na ravni raziskav in inovacij ter uvedbi v uporabo;

– spremljanje in vzdrževanje ključnih rezultatov skupnega podjetja, vključno z na primer delovnimi načrti, strateškimi načrti za raziskave in inovacije, strateškimi načrti uvajanja v uporabo itd.;

– pravna podpora v zvezi z vsemi vprašanji, ki se nanašajo na Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve (SNS);

– usmerjanje zasebnega člana za izločene ukrepe, ki se ne nanašajo na raziskave in inovacije, ter za valorizacijo in uvajanje v uporabo;

– sodelovanje z državami članicami in pogajanja o sinergijah z nacionalnimi programi;

– upravne naloge, ki se na primer nanašajo na pripravo razpisov in izvajanje rezultatov;

– naloge, ki se nanašajo na notranje in zunanje poročanje, vključno z razrešnico (Evropski parlament in Računsko sodišče);

– podpora pri organizaciji ključnih dogodkov (konference na visoki ravni, mednarodno sodelovanje);

– komuniciranje, ki se nanaša na dejavnosti Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve (SNS).

Zunanji sodelavci

3.2.4.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–◻ ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–☑ je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

–Odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Finančni prispevki za upravne stroške skupnega podjetja, ki jih zagotovijo zasebni člani	0,383	0,568	0,761	0,906	1,056	1,212	1,373	2,794	9,053
Finančni prispevki za operativne stroške, ki jih zagotovijo zasebni člani/pridruženi partnerji
Finančni prispevki za operativne stroške, ki jih zagotovijo sodelujoče države
Prispevki v naravi, ki jih zagotovijo zasebni člani / pridruženi partnerji		53,95	46,363	95,837	146,662	131,159	130,422	286,554	890,947
Prispevki v naravi za operativne dejavnosti, ki jih zagotovijo sodelujoče države
Sofinancirane odobritve SKUPAJ	0,383	54,518	47,124	96,743	147,718	132,371	131,795	289,348	900,000

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–☑ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

◻ za lastna sredstva,

◻ za druge prihodke.

Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻.

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica:	Posledice predloga/pobude 229
	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

[…]

(1)

Usklajena ocena učinka je bila opravljena samo za 12 pobud, saj je bila ena pobuda na področju visokozmogljivostnega računalništva vključena v oceno učinka iz leta 2017 (SEC(2018) 47).

(2)

Evropska komisija, 2018, Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti. Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij (COM(2018) 321 final).

(3) Člen 3, skupni dogovor o predlogu okvirnega programa Obzorje Evropa.

(4) https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12154-Europe-s-Beating-Cancer-Plan.

(5) COM(2020) 102 final.

(6) COM(2020) 761 final.

(7) Okvirni znesek v tekočih cenah.

(8) UL … [mnenje EP].

(9) UL … [mnenje EESO].

(10) UL [….].

(11) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(12) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(13) https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl.

(14) COM(2018) 673 final.

(15) COM(2020) 380 final.

(16) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52018DC0773&from=EN.

(17) COM(2020) 98 final.

(18) COM(2020) 381 final.

(19) https://ec.europa.eu/info/news/new-call-ideas-clean-aviation-partnerships-2020-aug-26_sl.

(20) UL L 212, 22.8.2018, str. 1.

(21) http://cer.be/topics/economic-footprint (2019).

(22) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1593086905382&uri=CELEX:52020DC0102 .

(23) Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu: Za celovito strategijo z Afriko, Bruselj, 9.3.2020, JOIN(2020) 4 final.

(24) https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12154-Europe-s-Beating-Cancer-Plan.

(25) https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/antimicrobial_resistance/docs/amr_2017_action-plan.pdf.

(26) COM(2020) 102 final.

(27) COM(2020) 761 final.

(28) COM(2020) 103 final.

(29) Vmesna ocena Skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila 2 (2014–2016), ki deluje v okviru programa Obzorje 2020 (ISBN 978-92-79-69299-4).

(30) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (COM(2020) 67 final).

(31) Uredba (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (UL L 96, 31.3.2004, str. 1).

(32) Uredba Sveta (ES) št. 219/2007 z dne 27. februarja 2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) (UL L 64, 2.3.2007, str. 1).

(33) Sklep Sveta o potrditvi osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa v Evropi raziskav ATM enotnega evropskega neba (2009/320/ES) (UL L 95, 9.4.2009, str. 41).

(34) Uredba Sveta (ES) št. 219/2007 z dne 27. februarja 2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) (UL L 64, 2.3.2007, str. 1).

(35) COM(2020) 579 final, Spremenjeni predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju enotnega evropskega neba (prenovitev).

(36) Združenje za infrastrukturo 5G (5GIA) načrtuje spremembo svojega imena pred uvedbo Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve, da bi bolje izražalo nove skupnosti deležnikov in razširjen obseg Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve v primerjavi z javno-zasebnim partnerstvom na področju tehnologije 5G v okviru programa Obzorje 2020.

(37) COM(2020) 50 final z dne 29. januarja 2020.

(38) [Vstaviti je treba polni naslov in sklic na UL.]

(39) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).

(40) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

(41) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(42) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(43) UL L 283, 31.10.2017, str. 1.

(44) UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

(45) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(46) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(47) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij (COM(2019) 640 final).

(48) Uredba (ES) št. 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu.

(49) https://ec.europa.eu/info/news/new-call-ideas-clean-aviation-partnerships-2020-aug-26_sl .

(50) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32018R1139.

(51) COM(2020) 562 final.

(52) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij (COM(2019) 640 final).

(53) COM(2020) 301 final: Strategija za vodik za podnebno nevtralno Evropo.

(54) https://ec.europa.eu/growth/industry/policy/european-clean-hydrogen-alliance_sl .

(55) http://mission-innovation.net/our-work/innovation-challenges/renewable-and-clean-hydrogen/ .

(56) https://ec.europa.eu/clima/policies/innovation-fund_sl .

(57) https://s3platform.jrc.ec.europa.eu/hydrogen-valleys .

(58) Direktiva (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (UL L 138, 26.5.2016, str. 44).

(59) Uredba (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za železnice in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004 (UL L 138, 26.5.2016, str. 1).

(60) „Zračni prostor U-space“ pomeni geografsko območje sistemov brezpilotnih zrakoplovov, ki ga določijo države članice in na katerem se operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov lahko izvajajo samo s podporo storitev U-space, ki jih zagotavlja ponudnik storitev U-space.

(61) „Digitalno evropsko nebo“ se nanaša na vizijo evropskega osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa, ki želi preoblikovati evropsko letalsko infrastrukturo in ji omogočiti varno in učinkovito obvladovanje prihodnje rasti in raznolikosti zračnega prometa, hkrati pa zmanjšati njen vpliv na okolje.

(62) „Struktura digitalnega evropskega neba“ se nanaša na vizijo evropskega osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa, ki skuša srednjeročno in dolgoročno obravnavati trenutno neučinkovito strukturo zračnega prostora z združitvijo konfiguracije in zasnove zračnega prostora s tehnologijami, da bi se zagotavljanje storitev ločilo od lokalne infrastrukture in bi se postopoma povečala raven podpore pri sodelovanju in avtomatizaciji.

(63) Opredelitvena faza projekta SESAR je faza, ki vključuje vzpostavitev in posodobitev dolgoročne vizije projekta SESAR, s tem povezanega koncepta operacij, ki omogočajo izboljšave v vsaki etapi leta, potrebnih bistvenih operativnih sprememb znotraj evropske mreže za upravljanje zračnega prometa ter potrebnih prednostnih nalog na področju razvoja in uvedbe.

(64) Podprto s Sklepom Sveta 2009/320/ES (UL L 300, 14.11.2009, str. 34).

(65) Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018).

(66) „Uvajalna faza projekta SESAR“ pomeni zaporedni fazi industrializacije in izvajanja, v katerih se izvajajo naslednje dejavnosti: standardizacija, proizvodnja in certificiranje opreme na zemlji in opreme v zraku ter postopki, potrebni za izvajanje rešitev SESAR (industrializacija); ter nabava, namestitev in dajanje v uporabo opreme in sistemov, ki temeljijo na rešitvah SESAR, vključno s pripadajočimi operativnimi postopki (izvajanje).

(67) UL L 123, 4.5.2013, str. 1.

(68) Uredba (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (Besedilo velja za EGP) – Izjava držav članic o vojaških vprašanjih, povezanih z enotnim evropskim nebom (UL L 96, 31.3.2004, str. 1).

(69) Vstavite sklic po sprejetju uredbe o programu Obzorje Evropa.

(70) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(71) Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1), https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32018R1139.

(72) Uredba Sveta (EU) št. 560/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase (besedilo velja za EGP) (UL L 169, 7.6.2014, str. 130).

(73) Uredba Sveta (EU) št. 558/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja Čisto nebo 2 (besedilo velja za EGP) (UL L 169, 7.6.2014, str. 77).

(74) Uredba Sveta (EU) št. 559/2014 z dne 6. maja 2014 o Skupnem podjetju za gorivne celice in vodik 2 (besedilo velja za EGP) (UL L 169, 7.6.2014, str. 108).

(75) Uredba Sveta (EU) št. 557/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila 2 (UL L 169, 5.6.2014, str. 54).

(76) Uredba Sveta (ES) št. 219/2007 z dne 27. februarja 2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) (UL L 64, 2.3.2007, str. 1).

(77) Uredba Sveta (EU) št. 561/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja ECSEL (besedilo velja za EGP) (UL L 169, 7.6.2014, str. 152).

(78) Uredba Sveta (EU) št. 642/2014 z dne 16. junija 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja Shift2Rail (UL L 177, 17.6.2014, str. 9).

(79) Kot je navedeno v členu 58(2)(a) ali (b) finančne uredbe.

(80) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(81) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(82) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(83) Zneski pri naslovih 1 in 2 so prispevek EU (do 23,5 milijona EUR) za upravne stroške skupnega podjetja. Preostali del vključuje prispevke drugih članov skupnega podjetja, kot so prikazani v oddelku 3.2.4.

(84) Odobritve plačil za naslova 1 in 2 temeljijo na letni porabi vseh ustreznih odobritev za prevzem obveznosti, za naslov 3 pa se določijo ob upoštevanju narave posrednih ukrepov in njihovega časovnega razporeda plačil (predhodno financiranje, vmesna plačila in plačilo preostalega zneska).

(85) Zneski pod naslovoma 1 in 2 za leto 2027 vsebujejo obveznosti za navedeno leto in predplačila obveznosti za preostala leta delovanja Skupnega podjetja v obdobju 2027–2031.

(86) Za upravljanje ukrepov v okviru programa Obzorje Evropa. Stroški EPDČ so opredeljeni na podlagi povprečnega letnega stroška, ki se bo od januarja 2021 uporabljal za plače stalnih uslužbencev (0,127 milijona EUR), pogodbenih uslužbencev (0,057 milijona EUR) in za druge upravne stroške (0,0255 milijona EUR), ki se nanašajo na prostore in stroške informacijske tehnologije osebja, ki bo izvajalo posredne raziskave. Za obdobje 2022–2027 je bila uporabljena letna indeksacija 2 %. Navedba potreb po osebju pri generalnih direktoratih Komisije je samo okvirna in nezavezujoča.

(87) Skupno število EPDČ vseh skupnih podjetij, ustanovljenih na podlagi uredbe Sveta o programu Obzorje Evropa, se bo med letoma 2024 in 2027 zmanjšalo za 10 EPDČ, na podlagi ocene učinkovitosti delovanja skupnega podjetja ter ob ustreznem upoštevanju izboljšane učinkovitosti, ki bo izhajala iz vzpostavitve skupne zaledne službe. Zato bo do konca leta 2023 poslana revidirana ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki se bo nanašala na obdobje 2024–2027.

(88) Navedba potreb po osebju pri generalnih direktoratih Komisije je samo okvirna in nezavezujoča.

(89) PU = pogodbeni uslužbenec, LU = lokalni uslužbenec, NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(90) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(91) Te predpostavke (upravni in operativni prispevki) so pripravljene za proračun (javni) v višini 1 000 milijonov EUR, razdeljenih v sedemletnem obdobju, kot sledi: 20 % za ukrepe na področju raziskav in inovacij; 45 % za predstavitvene projekte; 35 % za vodilne projekte in upravne stroške Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi v višini 47,7 milijona EUR (50 % plača BIC).

(92) Prispevki v naravi se v preglednici navedejo za leta, v katerih je predvidena njihova predložitev.

(93) Za prispevke IKOP (prispevki v naravi za operativne dejavnosti, ki so jih zagotovili zasebni člani / pridruženi partnerji – člen 22.3.b Akta za mala podjetja): ker se bodo prvi projekti začeli šele leta 2022, običajen projekt pa traja 4 leta, bodo prvi prispevki IKOP prijavljeni/potrjeni šele leta 2026. Leta 2021 pričakujemo program dela z manjšim proračunom, kar pomeni, da bodo prvi prispevki IKOP leta 2026 manjši od prispevkov naslednjih let. Za natančnejšo napoved sta potrebna razprava in soglasje o pravilih za poročanje.

(94) Za prispevke IKOP (prispevki v naravi za operativne dejavnosti, ki so jih zagotovili zasebni člani / pridruženi partnerji – člen 22.3.b Akta za mala podjetja): to bo sorazmerno s prispevkom, ki naj bi ga člani BIC prejeli iz proračuna za poslovanje. Natančna številka bo odvisna od stopenj financiranja (še niso znane), pogojev za sodelovanje članov BIC (še niso znani) in možnosti pridružitve dodatnih članov (prav tako neznane). Glede na končni dogovor se lahko te številke za prispevke IKOP torej spremenijo.

(95) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

(96) Kot je navedeno v členu 58(2)(a) ali (b) finančne uredbe.

(97) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(98) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(99) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(100) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(101) Zneski pri naslovih 1 in 2 so prispevek EU (do 39,223 milijona EUR) za upravne stroške skupnega podjetja. Preostali del vključuje prispevke drugih članov skupnega podjetja, kot so prikazani v oddelku 3.2.4.

(102) Odobritve plačil za naslova 1 in 2 temeljijo na letni porabi vseh ustreznih odobritev za prevzem obveznosti, za naslov 3 pa se določijo ob upoštevanju narave posrednih ukrepov in njihovega časovnega razporeda plačil (predhodno financiranje, vmesna plačila in plačilo preostalega zneska).

(103) Zneski pod naslovoma 1 in 2 za leto 2027 vsebujejo obveznosti za navedeno leto in predplačila obveznosti za preostala leta delovanja Skupnega podjetja v obdobju 2027–2031.

(104) Za upravljanje ukrepov v okviru programa Obzorje Evropa. Stroški EPDČ so opredeljeni na podlagi povprečnega letnega stroška, ki se bo od januarja 2021 uporabljal za plače stalnih uslužbencev (0,127 milijona EUR), pogodbenih uslužbencev (0,057 milijona EUR) in za druge upravne stroške (0,0255 milijona EUR), ki se nanašajo na prostore in stroške informacijske tehnologije osebja, ki bo izvajalo posredne raziskave. Za obdobje 2022–2027 je bila uporabljena letna indeksacija 2 %. Navedba potreb po osebju pri generalnih direktoratih Komisije je samo okvirna in nezavezujoča.

(105) Skupno število EPDČ vseh skupnih podjetij, ustanovljenih na podlagi uredbe Sveta o programu Obzorje Evropa, se bo med letoma 2024 in 2027 zmanjšalo za 10 EPDČ, na podlagi ocene učinkovitosti delovanja skupnega podjetja ter ob ustreznem upoštevanju izboljšane učinkovitosti, ki bo izhajala iz vzpostavitve skupne zaledne službe. Zato bo do konca leta 2023 poslana revidirana ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki se bo nanašala na obdobje 2024–2027.

(106) Navedba potreb po osebju pri generalnih direktoratih Komisije je samo okvirna in nezavezujoča.

(107) PU = pogodbeni uslužbenec, LU = lokalni uslužbenec, NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(108) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(109) Prispevki v naravi se v preglednici navedejo za leta, v katerih je predvidena njihova predložitev.

(110) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

(111) Kot je navedeno v členu 58(2)(a) ali (b) finančne uredbe.

(112) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(113) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(114) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(115) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(116) Zneski pri naslovih 1 in 2 so prispevek EU (do 30 193 EUR) za upravne stroške skupnega podjetja. Preostali del vključuje prispevke drugih članov skupnega podjetja, kot so prikazani v oddelku 3.2.4.

(117) Odobritve plačil za naslova 1 in 2 temeljijo na letni porabi vseh ustreznih odobritev za prevzem obveznosti, za naslov 3 pa se določijo ob upoštevanju narave posrednih ukrepov in njihovega časovnega razporeda plačil (predhodno financiranje, vmesna plačila in plačilo preostalega zneska).

(118) Zneski pod naslovoma 1 in 2 za leto 2027 vsebujejo obveznosti za navedeno leto in predplačila obveznosti za preostala leta delovanja Skupnega podjetja v obdobju 2027–2031.

(119) Za upravljanje ukrepov v okviru programa Obzorje Evropa. Stroški EPDČ so opredeljeni na podlagi povprečnega letnega stroška, ki se bo od januarja 2021 uporabljal za plače stalnih uslužbencev (0,127 milijona EUR), pogodbenih uslužbencev (0,057 milijona EUR) in za druge upravne stroške (0,0255 milijona EUR), ki se nanašajo na prostore in stroške informacijske tehnologije osebja, ki bo izvajalo posredne raziskave. Za obdobje 2022–2027 je bila uporabljena letna indeksacija 2 %. Navedba potreb po osebju pri generalnih direktoratih Komisije je samo okvirna in nezavezujoča.

(120) Skupno število EPDČ vseh skupnih podjetij, ustanovljenih na podlagi uredbe Sveta o programu Obzorje Evropa, se bo med letoma 2024 in 2027 zmanjšalo za 10 EPDČ, na podlagi ocene učinkovitosti delovanja skupnega podjetja ter ob ustreznem upoštevanju izboljšane učinkovitosti, ki bo izhajala iz vzpostavitve skupne zaledne službe. Zato bo do konca leta 2023 poslana revidirana ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki se bo nanašala na obdobje 2024–2027.

(121) Navedba potreb po osebju pri generalnih direktoratih Komisije je samo okvirna in nezavezujoča.

(122) PU = pogodbeni uslužbenec, LU = lokalni uslužbenec, NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(123) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(124) Prispevki v naravi se v preglednici navedejo za leta, v katerih je predvidena njihova predložitev.

(125) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

(126) Kot je navedeno v členu 58(2)(a) ali (b) finančne uredbe.

(127) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(128) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(129) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(130) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(131) Zneski pri naslovih 1 in 2 so prispevek EU (do XX EUR) za upravne stroške skupnega podjetja. Preostali del vključuje prispevke drugih članov skupnega podjetja, kot so prikazani v oddelku 3.2.4.

(132) Odobritve plačil za naslova 1 in 2 temeljijo na letni porabi vseh ustreznih odobritev za prevzem obveznosti, za naslov 3 pa se določijo ob upoštevanju narave posrednih ukrepov in njihovega časovnega razporeda plačil (predhodno financiranje, vmesna plačila in plačilo preostalega zneska).

(133) Zneski pri naslovih 1 in 2 za leto 2027 vsebujejo obveznosti za navedeno leto in predplačila obveznosti za preostala leta delovanja skupnega podjetja v obdobju 2027–20XX.

(134) Za upravljanje ukrepov v okviru programa Obzorje Evropa. Stroški EPDČ se določijo na podlagi povprečnih letnih stroškov za uradnike/začasne uslužbence (152 000 EUR) in pogodbene uslužbence (86 000 EUR). Navedba potreb po osebju pri generalnem direktoratu Komisije je samo okvirna in nezavezujoča.

(135) Drugi upravni odhodki vključujejo infrastrukturne stroške in stroške, povezane z misijami.

(136) Skupno število EPDČ vseh skupnih podjetij, ustanovljenih na podlagi uredbe Sveta o programu Obzorje Evropa, se bo med letoma 2024 in 2027 zmanjšalo za 10 EPDČ, na podlagi ocene učinkovitosti delovanja skupnega podjetja ter ob ustreznem upoštevanju izboljšane učinkovitosti, ki bo izhajala iz vzpostavitve skupne zaledne službe. Zato bo do konca leta 2023 poslana revidirana ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki se bo nanašala na obdobje 2024–2027.

(137) Navedba potreb po osebju pri generalnih direktoratih Komisije je samo okvirna in nezavezujoča.

(138) PU = pogodbeni uslužbenec, LU = lokalni uslužbenec, NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(139) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(140) Prispevki v naravi se v preglednici navedejo za leta, v katerih je predvidena njihova predložitev.

(141) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

(142) Kot je navedeno v členu 58(2)(a) ali (b) finančne uredbe.

(143) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(144) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(145) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(146) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(147) Zneski pri naslovih 1 in 2 so prispevek EU (do 29,878 milijona EUR) za upravne stroške skupnega podjetja. Preostali del vključuje prispevke drugih članov skupnega podjetja, kot so prikazani v oddelku 3.2.4.

(148) Odobritve plačil za naslova 1 in 2 temeljijo na letni porabi vseh ustreznih odobritev za prevzem obveznosti, za naslov 3 pa se določijo ob upoštevanju narave posrednih ukrepov in njihovega časovnega razporeda plačil (predhodno financiranje, vmesna plačila in plačilo preostalega zneska).

(149) Zneski pod naslovoma 1 in 2 za leto 2027 vsebujejo obveznosti za navedeno leto in predplačila obveznosti za preostala leta delovanja Skupnega podjetja v obdobju 2027–2031.

(150) Za upravljanje ukrepov v okviru programa Obzorje Evropa. Stroški EPDČ so opredeljeni na podlagi povprečnega letnega stroška, ki se bo od januarja 2021 uporabljal za plače stalnih uslužbencev (0,127 milijona EUR), pogodbenih uslužbencev (0,057 milijona EUR) in za druge upravne stroške (0,0255 milijona EUR), ki se nanašajo na prostore in stroške informacijske tehnologije osebja, ki bo izvajalo posredne raziskave. Za obdobje 2022–2027 je bila uporabljena letna indeksacija 2 %. Navedba potreb po osebju pri generalnih direktoratih Komisije je samo okvirna in nezavezujoča.

(151) Skupno število EPDČ vseh skupnih podjetij, ustanovljenih na podlagi uredbe Sveta o programu Obzorje Evropa, se bo med letoma 2024 in 2027 zmanjšalo za 10 EPDČ, na podlagi ocene učinkovitosti delovanja skupnega podjetja ter ob ustreznem upoštevanju izboljšane učinkovitosti, ki bo izhajala iz vzpostavitve skupne zaledne službe. Zato bo do konca leta 2023 poslana revidirana ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki se bo nanašala na obdobje 2024–2027.

(152) Navedba potreb po osebju pri generalnih direktoratih Komisije je samo okvirna in nezavezujoča.

(153) PU = pogodbeni uslužbenec, LU = lokalni uslužbenec, NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(154) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(155) Prispevki v naravi se v preglednici navedejo za leta, v katerih je predvidena njihova predložitev.

(156) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

(157) Kot je navedeno v členu 58(2)(a) ali (b) finančne uredbe.

(158) Znanstveni odbor Skupnega podjetja IMI2 je zgodnji dialog z regulatorji označil kot zaželen za uspešno javno-zasebno sodelovanje. Priporočila znanstvenega odbora Skupnega podjetja IMI2 glede financiranja javno-zasebnih partnerstev: zakaj je tema navsezadnje primerna za ta model financiranja, https://www.imi.europa.eu/sites/default/files/uploads/documents/About-IMI/Governance/sc/SCrecommendations_PPPfunding.pdf.

(159) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(160) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(161) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(162) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(163) Zneski pri naslovih 1 in 2 so prispevek EU (do 30.212 milijona EUR) za upravne stroške skupnega podjetja. Preostali del vključuje prispevke drugih članov skupnega podjetja, kot so prikazani v oddelku 3.2.4.

(164) Odobritve plačil za naslova 1 in 2 temeljijo na letni porabi vseh ustreznih odobritev za prevzem obveznosti, za naslov 3 pa se določijo ob upoštevanju narave posrednih ukrepov in njihovega časovnega razporeda plačil (predhodno financiranje, vmesna plačila in plačilo preostalega zneska).

(165) Zneski pod naslovoma 1 in 2 za leto 2027 vsebujejo obveznosti za navedeno leto in predplačila obveznosti za preostala leta delovanja Skupnega podjetja v obdobju 2027–2031.

(166) Za upravljanje ukrepov v okviru programa Obzorje Evropa. Stroški EPDČ so opredeljeni na podlagi povprečnega letnega stroška, ki se bo od januarja 2021 uporabljal za plače stalnih uslužbencev (0,127 milijona EUR), pogodbenih uslužbencev (0,057 milijona EUR) in za druge upravne stroške (0,0255 milijona EUR), ki se nanašajo na prostore in stroške informacijske tehnologije osebja, ki bo izvajalo posredne raziskave. Za obdobje 2022–2027 je bila uporabljena letna indeksacija 2 %. Navedba potreb po osebju pri generalnih direktoratih Komisije je samo okvirna in nezavezujoča.

(167) Skupno število EPDČ vseh skupnih podjetij, ustanovljenih na podlagi uredbe Sveta o programu Obzorje Evropa, se bo med letoma 2024 in 2027 zmanjšalo za 10 EPDČ, na podlagi ocene učinkovitosti delovanja skupnega podjetja ter ob ustreznem upoštevanju izboljšane učinkovitosti, ki bo izhajala iz vzpostavitve skupne zaledne službe. Zato bo do konca leta 2023 poslana revidirana ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki se bo nanašala na obdobje 2024–2027.

(168) Navedba potreb po osebju pri generalnih direktoratih Komisije je samo okvirna in nezavezujoča.

(169) PU = pogodbeni uslužbenec, LU = lokalni uslužbenec, NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(170) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(171) Prispevki v naravi se v preglednici navedejo za leta, v katerih je predvidena njihova predložitev.

(172) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

(173) Kot je navedeno v členu 58(2)(a) ali (b) finančne uredbe.

(174) Evropska komisija, 2018, Interim Evaluation of the ECSEL Joint Undertaking (2014-2016) Operating under Horizon 2020 (Vmesna ocena Skupnega podjetja ECSEL za obdobje 2014–2016, ki deluje v okviru programa Obzorje 2020), končno poročilo.

(175) Industrije za končne uporabnike, ki zmorejo zasnovati in proizvesti sisteme.

(176) Poteka dialog med Evropsko komisijo in državami članicami o usklajevanju in poenostavitvah.

(177) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(178) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(179) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(180) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(181)

Zneski pri naslovih 1 in 2 so prispevek EU (do 22 090 000 EUR) za upravne stroške skupnega podjetja. Preostali del vključuje prispevke drugih članov skupnega podjetja, kot so prikazani v oddelku 3.2.4.

(182)

Odobritve plačil za naslova 1 in 2 temeljijo na letni porabi vseh ustreznih odobritev za prevzem obveznosti, za naslov 3 pa se določijo ob upoštevanju narave posrednih ukrepov in njihovega časovnega razporeda plačil (predhodno financiranje, vmesna plačila in plačilo preostalega zneska).

(183)

Zneski pod naslovoma 1 in 2 za leto 2027 vsebujejo obveznosti za navedeno leto in predplačila obveznosti za preostala leta delovanja Skupnega podjetja v obdobju 2027–2031.

(184)

Stroški ocene predlogov v zvezi s projektom in pregledov projekta niso vključeni pod naslov 2, ampak so predvideni pod naslovom 3.

(185)

Za upravljanje ukrepov v okviru programa Obzorje Evropa. Stroški EPDČ so opredeljeni na podlagi povprečnega letnega stroška, ki se bo od januarja 2021 uporabljal za plače stalnih uslužbencev (0,127 milijona EUR), pogodbenih uslužbencev (0,057 milijona EUR) in za druge upravne stroške (0,0255 milijona EUR), ki se nanašajo na prostore in stroške informacijske tehnologije osebja, ki bo izvajalo posredne raziskave. Za obdobje 2022–2027 je bila uporabljena letna indeksacija 2 %. Navedba potreb po osebju pri generalnih direktoratih Komisije je samo okvirna in nezavezujoča.

(186) Pri navedbi podatkov o številu osebja ni upoštevana morebitna vzpostavitev osrednjega upravljanja vseh finančnih prispevkov. V primeru vzpostavitve takega sistema bo morda treba povečati število osebja.

(187) Navedba potreb po osebju pri generalnih direktoratih Komisije je samo okvirna in nezavezujoča.

(188) PU = pogodbeni uslužbenec, LU = lokalni uslužbenec, NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(189) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(190)

V Skupnem podjetju za ključne digitalne tehnologije (KDT) h kritju upravnih strokov prispevajo le Komisija in zasebni člani, ne pa tudi sodelujoče države.

(191) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

(192) Kot je navedeno v členu 58(2)(a) ali (b) finančne uredbe.

(193) Single European Sky: a changed culture but not a single sky (Enotno evropsko nebo: sprememba kulture, vendar še ne enotno nebo), posebno poročilo 18/2018, Evropsko računsko sodišče.

(194) The EU’s regulation for the modernisation of air traffic management has added value – but the funding was largely unnecessary (Uredba EU za posodobitev upravljanja zračnega prometa ima dodano vrednost, toda financiranje je bilo večinoma nepotrebno), posebno poročilo 11/2019, Evropsko računsko sodišče.

(195) Spremenjeni predlog Komisije Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju enotnega evropskega neba (COM(2020) 579).

(196) Več informacij o potrebnih prelomnih tehnologijah je na voljo v Prilogi 6.

(197) COM(2019) 640 final.

(198) Na podlagi ekonomske analize in projekcij, ki so bile pripravljene za nedavni osrednji evropski načrt glede upravljanja zračnega prometa za leto 2020.

(199) Delovni dokument služb Komisije: Interim Evaluation of the Joint Undertakings operating under Horizon 2020 (Vmesna ocena skupnih podjetij, ki delujejo v okviru programa Obzorje 2020, SWD(2017) 339 final).

(200) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(201) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(202) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(203) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(204) Zneski pri naslovih 1 in 2 so prispevek EU (do 30 milijona EUR) za upravne stroške skupnega podjetja. Preostali del vključuje prispevke drugih članov skupnega podjetja, kot so prikazani v oddelku 3.2.4.

(205) Odobritve plačil za naslova 1 in 2 temeljijo na letni porabi vseh ustreznih odobritev za prevzem obveznosti, za naslov 3 pa se določijo ob upoštevanju narave posrednih ukrepov in njihovega časovnega razporeda plačil (predhodno financiranje, vmesna plačila in plačilo preostalega zneska).

(206) Zneski pod naslovoma 1 in 2 za leto 2027 vsebujejo obveznosti za navedeno leto in predplačila obveznosti za preostala leta delovanja Skupnega podjetja v obdobju 2027–2031.

(207) Za upravljanje ukrepov v okviru programa Obzorje Evropa. Stroški EPDČ se določijo na podlagi povprečnih letnih stroškov za uslužbence AD (152 000 EUR) in pogodbene uslužbence (82 000 EUR). Navedba potreb po osebju pri generalnem direktoratu Komisije je samo okvirna in nezavezujoča.

(208) Skupno število EPDČ vseh skupnih podjetij, ustanovljenih na podlagi uredbe Sveta o programu Obzorje Evropa, se bo med letoma 2024 in 2027 zmanjšalo za 10 EPDČ, na podlagi ocene učinkovitosti delovanja skupnega podjetja ter ob ustreznem upoštevanju izboljšane učinkovitosti, ki bo izhajala iz vzpostavitve skupne zaledne službe. Zato bo do konca leta 2023 poslana revidirana ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki se bo nanašala na obdobje 2024–2027.

(209) Navedba potreb po osebju pri generalnih direktoratih Komisije je samo okvirna in nezavezujoča.

(210) PU = pogodbeni uslužbenec, LU = lokalni uslužbenec, NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(211) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(212) Upravni stroški v letu 2021 se krijejo s prispevki na podlagi sedanjega programa Obzorje 2020. Zato se ta vrednost ne upošteva pri izračunu proračuna na podlagi programa Obzorje Evropa.

(213) Prispevki v naravi se v preglednici navedejo za leta, v katerih je predvidena njihova predložitev.

(214) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

(215) Kot je navedeno v členu 58(2)(a) ali (b) finančne uredbe.

(216) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(217) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(218) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(219) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(220) Zneski pri naslovih 1 in 2 so prispevek EU (do 13 929 000 EUR) za upravne stroške skupnega podjetja. Preostali del vključuje prispevke drugih članov skupnega podjetja, kot so prikazani v oddelku 3.2.4.

(221) Odobritve plačil za naslova 1 in 2 temeljijo na letni porabi vseh ustreznih odobritev za prevzem obveznosti, za naslov 3 pa se določijo ob upoštevanju narave posrednih ukrepov in njihovega časovnega razporeda plačil (predhodno financiranje, vmesna plačila in plačilo preostalega zneska).

(222) Zneski pod naslovoma 1 in 2 za leto 2027 vsebujejo obveznosti za navedeno leto in predplačila obveznosti za preostala leta delovanja Skupnega podjetja v obdobju 2027–2031.

(223) Stroški ocene predlogov v zvezi s projektom in pregledov projekta niso vključeni pod naslov 2, ampak so predvideni pod naslovom 3.

(224) Za upravljanje ukrepov v okviru programa Obzorje Evropa. Stroški EPDČ so opredeljeni na podlagi povprečnega letnega stroška, ki se bo od januarja 2021 uporabljal za plače stalnih uslužbencev (0,127 milijona EUR), pogodbenih uslužbencev (0,057 milijona EUR) in za druge upravne stroške (0,0255 milijona EUR), ki se nanašajo na prostore in stroške informacijske tehnologije osebja, ki bo izvajalo posredne raziskave. Za obdobje 2022–2027 je bila uporabljena letna indeksacija 2 %. Navedba potreb po osebju pri generalnem direktoratu Komisije je samo okvirna in nezavezujoča.

(225) Stroški EPDČ so opredeljeni na podlagi povprečnega letnega stroška, ki se bo od januarja 2021 uporabljal za plače stalnih uslužbencev (0,127 milijona EUR), pogodbenih uslužbencev (0,057 milijona EUR) in za druge upravne stroške (0,0255 milijona EUR), ki se nanašajo na prostore in stroške informacijske tehnologije osebja, ki bo izvajalo posredne raziskave. Za obdobje 2022–2027 je bila uporabljena letna indeksacija 2 %.

(226) Navedba potreb po osebju pri generalnih direktoratih Komisije je samo okvirna in nezavezujoča.

(227) PU = pogodbeni uslužbenec, LU = lokalni uslužbenec, NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(228) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(229) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

Choose the experimental features you want to try