Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 52021IP0147

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 o obdavčitvi digitalnega gospodarstva: pogajanja v OECD, davčno rezidentstvo digitalnih podjetij in morebitni evropski digitalni davek (2021/2010(INI))

UL C 506, 15.12.2021, p. 54–63 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

15.12.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

C 506/54

P9_TA(2021)0147

Obdavčitev digitalnega gospodarstva: pogajanja v OECD, davčno rezidentstvo digitalnih podjetij in morebitni evropski digitalni davek

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 o obdavčitvi digitalnega gospodarstva: pogajanja v OECD, davčno rezidentstvo digitalnih podjetij in morebitni evropski digitalni davek (2021/2010(INI))

(2021/C 506/08)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju členov 113 in 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 1. in 2. oktobra 2020 (1) in 21. julija 2020 (2),

—

ob upoštevanju sklepov Ekonomsko-finančnega sveta z dne 27. novembra 2020 (3),

—

ob upoštevanju predlogov Komisije, ki čakajo na sprejetje, zlasti o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCTB), skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (4) in svežnju o obdavčitvi digitalnega gospodarstva (5), ter stališča parlamenta o teh dokumentih,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. januarja 2019 z naslovom Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU (COM(2019)0008),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (COM(2020)0067),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. julija 2020 o akcijskem načrtu za pravično in preprosto obdavčitev, ki podpira strategijo za okrevanje (COM(2020)0312),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o davčnih odločbah in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom (6), ki jo je predlagal Posebni odbor za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom (odbor TAXE),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o davčnih odločbah in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom (7), ki jo je predlagal drugi Posebni odbor za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom (odbor TAXE2),

—

ob upoštevanju svojega priporočila z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji, ki jo je opravil Preiskovalni odbor Parlamenta za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo (odbor PANA) (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. marca 2019 o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (9), ki jo je predlagal Posebni odbor o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (TAX3),

—

ob upoštevanju nadaljnjega ukrepanja Komisije na podlagi vsake od zgoraj navedenih resolucij Evropskega parlamenta (10),

—

ob upoštevanju študije z naslovom Impact of Digitalisation on International Tax Matters: Challenges and Remedies (Vpliv digitalizacije na mednarodne davčne zadeve: izzivi in rešitve) (11),

—

ob upoštevanju akcijskega načrta vključujočega okvira G20/OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička iz oktobra 2015, zlasti ukrepa 1 v zvezi z izzivi, ki izhajajo iz digitalizacije,

—

ob upoštevanju vmesnega poročila vključujočega okvira G20/OECD z naslovom Izzivi, ki izhajajo iz digitalizacije, sprejetega leta 2018, in njegovega programa dela, namenjenega oblikovanju sporazumne rešitve za davčne izzive, ki jih prinaša digitalizacija gospodarstva, sprejetega maja 2019,

—

ob upoštevanju uvodne izjave in poročil o načrtih za prvi in drugi steber, ki jih je vključujoči okvir G20/OECD sprejel oktobra 2020, ter z njimi povezanih rezultatov ekonomske analize in ocene učinka, ki jo je izvedel sekretariat OECD,

—

ob upoštevanju izidov različnih srečanj skupin G7, G8 in G20 na vrhu v zvezi z mednarodnimi davčnimi vprašanji,

—

ob upoštevanju potekajočega dela Odbora strokovnjakov Združenih narodov za mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah v zvezi z davčnimi izzivi, povezanimi z digitalizacijo gospodarstva,

—

ob upoštevanju začetne ocene učinka Komisije o digitalnem davku z dne 14. januarja 2021 (Ares(2021)312667),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o pošteni obdavčitvi v digitaliziranem in globaliziranem gospodarstvu: BEPS 2.0 (12),

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju mnenja Odbora za proračun,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0103/2021),

A.

ker veljavna mednarodna pravila o obdavčevanju dohodkov pravnih oseb temeljijo na načelih, ki so bila razvita na začetku 20. stoletja in niso več primerna za vse bolj globalizirano in digitalizirano gospodarstvo, kar omogoča številne škodljive davčne prakse, ki spodkopavajo javne finance in pošteno konkurenco;

B.

ker sta sorazmernost in izvedljivost teh mednarodnih davčnih pravil v praksi zdaj predmet pregleda v okviru pogajanj OECD, da bi zagotovili konkurenčnost evropskih podjetij v vse bolj globaliziranem in digitaliziranem gospodarstvu;

C.

ker je digitalizacija gospodarstva še povečala obstoječe težave, ki jih povzroča preveliko zanašanje multinacionalk na neopredmetena sredstva, kot je intelektualna lastnina;

D.

ker so se države skupine G20 po finančni krizi v obdobju 2008–2009 in po vrsti razkritij v zvezi s praksami davčne utaje, agresivnega davčnega načrtovanja, izogibanja davkom in pranja denarja dogovorile, da bodo ta vprašanja obravnavale na ravni OECD v okviru projekta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (BEPS), kar je privedlo do akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička;

E.

ker je bilo v akcijskem načrtu za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička doseženo splošno soglasje o številnih vprašanjih v zvezi z bojem proti davčnim utajam, agresivnemu davčnemu načrtovanju in izogibanju davkom; ker pa kljub temu ni bil dosežen dogovor o obravnavanju davčnih izzivov, ki jih prinaša digitalizacija gospodarstva, kar je privedlo do sprejetja ločenega končnega poročila o prvem ukrepu za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička za leto 2015;

F.

ker je Parlament že večkrat pozval k reformi mednarodnega sistema obdavčevanja dohodkov pravnih oseb, da bi obravnavali davčne utaje, izogibanje davkom in izzive pri obdavčitvi digitalnega gospodarstva;

G.

ker je Komisija leta 2018 predložila dva predloga o obdavčitvi digitalnega gospodarstva, ki sta vključevala začasno kratkoročno rešitev uvedbe davka na digitalne storitve in dolgoročno rešitev določitve pomembne digitalne prisotnosti kot neksusa za obdavčitev dohodkov pravnih oseb, ki bi nadomestila davek na digitalne storitve; ker je Komisija 25. oktobra 2016 predstavila predlog direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (COM(2016)0683); ker je Parlament vse te predloge podprl, vendar jih Svet ni sprejel, zaradi česar so morale nekatere države članice enostransko uvesti davek na digitalne storitve;

H.

ker uvedba neusklajenih in ločenih davkov na digitalne storitve v državah članicah, ki imajo tudi različna davčna pravila in merila, povečuje razdrobljenost enotnega trga, ustvarja večjo davčno negotovost in je manj učinkovita kot skupna rešitev na evropski ravni;

I.

ker obstaja nevarnost, da se bodo z enostranskimi ukrepi držav članic povečali mednarodni trgovinski spori, ki lahko vplivajo na digitalna in nedigitalna podjetja na enotnem trgu;

J.

ker vključujoči okvir OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v skladu z mandatom finančnih ministrov G20 iz marca 2017 in po sprejetju programa dela maja 2019 prek svoje delovne skupine za digitalno gospodarstvo pripravlja soglasno skupno rešitev, ki bo temeljila na dveh stebrih: prvi steber vključuje dodelitev pravic do obdavčevanja prek novih pravil o dodelitvi dobička in neksusu, drugi steber pa obravnava preostala vprašanja v zvezi z erozijo davčne osnove in preusmerjanjem dobička, pri čemer uvaja ukrepe za zagotovitev najnižje ravni obdavčitve;

K.

ker je vključujoči okvir OECD/G20 12. oktobra 2020 objavil sveženj, sestavljen iz uvodne izjave in poročil o načrtih za prvi in drugi steber, ki odražajo zbližana stališča o vrsti značilnosti, načel in parametrov obeh stebrov ter ugotavljajo, katera preostala politična in tehnična vprašanja je še treba rešiti;

L.

ker se je dobiček vodilnih multinacionalk na digitalnem področju v zadnjih letih znatno povečal; ker so omejitveni ukrepi v odziv na pandemijo covida-19 še pospešili trend prehajanja na gospodarstvo, ki temelji na digitalnih storitvah, in podjetja, ki ne poslujejo digitalno, zlasti mala in srednja podjetja, postavili v še slabši položaj; ker se je nujno treba hitro odzvati in upoštevati cilj vključujočega okvira OECD/G20, da pogajanja konča julija 2021, kar bi bil prvi korak k pravičnejši porazdelitvi davčnega bremena;

M.

ker je ustrezno mednarodno davčno pravo ključnega pomena za preprečevanje davčne utaje in izogibanja davkom ter za oblikovanje poštenega in učinkovitega sistema obdavčitve, ki bo obravnaval neenakosti in zagotovil varnostni in stabilnost, ki sta temeljni zahtevi za konkurenčnost, pa tudi enake konkurenčne pogoje za podjetja, zlasti mala in srednja;

N.

ker je digitalizacija gospodarstva majhnim podjetjem na vseh področjih in iz različnih sektorjev omogočila, da so postala konkurenčnejša in da so dosegla nove stranke; ker ukrepi EU za obdavčitev digitalnega gospodarstva ne bi smeli obremenjevati manjših zagonskih in rastočih podjetij;

O.

ker so digitalna podjetja pri ustvarjanju vsebin močno odvisna od neopredmetenih sredstev, zlasti z uporabo in monetizacijo uporabniških podatkov, in ker sedanji davčni sistemi tega ustvarjanja vrednosti ne zajemajo; ker pri tem pojavu kraj ustvarjanja vrednosti in kraj obdavčitve nista usklajena;

P.

ker neobstoj mednarodnega sporazuma ali ureditve EU o obdavčitvi digitalnega gospodarstva ovira bolj konkurenčno in rasti prijazno poslovno okolje na enotnem digitalnem trgu;

Q.

ker huda gospodarska kriza, s katero se sooča Unija, terja sodobne davčne politike, ki bodo državam članicam omogočale učinkovitejše in uspešnejše pobiranje davkov za dejavnosti, ki se izvajajo na enotnem trgu;

R.

ker bi morale države članice v mednarodnih davčnih pogajanjih tesno sodelovati in zavzeti enotno, trdno in ambiciozno stališče;

S.

ker je v sklepih Sveta z dne 27. novembra 2020 navedeno, da bo Evropski svet marca 2021 ocenil stanje v zvezi z delom na področju pomembnega vprašanja obdavčitve digitalnega gospodarstva;

T.

ker so se finančni ministri skupine G20 sestali 7. in 8. aprila 2021 ter se bodo sestali 9. in 10. julija 2021 in ocenili oba stebra pogajanj o vključujočem okviru;

Obravnavanje izzivov, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva

1.

 ugotavlja, da veljavna mednarodna davčna pravila izvirajo iz začetka 20. stoletja in da davčne pravice večinoma temeljijo na fizični prisotnosti; poudarja, da sta digitalizacija in močna odvisnost od neopredmetenih sredstev močno povečali zmožnost podjetij za opravljanje pomembnih poslovnih dejavnosti v jurisdikciji, v kateri nimajo fizične prisotnosti, zato davki, plačani v neki jurisdikciji, ne odražajo več vrednosti in dobička, ustvarjenega v njej, kar lahko privede do erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička;

2.

 poziva k novi in pravičnejši dodelitvi pravic do obdavčitve visoko digitaliziranih multinacionalnih podjetij ter reviziji tradicionalnega koncepta stalne poslovne enote, saj ne zajema digitaliziranega gospodarstva; opozarja na stališče Parlamenta o (skupni) konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, da se ustvari virtualna stalna poslovna enota, pri čemer je treba upoštevati, kje je vrednost zajeta, temeljiti pa mora na vrednosti in dobičku, ki ga ustvarijo uporabniki; poudarja, da so uporabniki spletnih platform in potrošniki digitalnih storitev osrednji elementi pri vrednosti, ki jo ustvarjajo visoko digitalizirana podjetja, in da jih ni mogoče prenesti iz jurisdikcije na enak način kot kapital in delovno silo, zato bi bilo treba to upoštevati pri opredelitvi novega davčnega neksusa, da bi zagotovili učinkovito pravno sredstvo zoper agresivno načrtovanje ali izogibanje davkom;

3.

 je zaskrbljen, da bi bila zaradi ozke opredelitve težav, s katerimi se spoprijemamo, ciljno usmerjena pravila oblikovana samo za nekatera podjetja; poudarja, da je treba pregledati transferne cene, opredelitev stalne poslovne enote in davčne vrzeli, ki izhajajo iz različnih in preveč zapletenih davčnih sistemov, zlasti v zvezi s sporazumi o dvojnem obdavčevanju;

4.

 meni, da bi bilo treba z novimi rešitvami za obdavčitev digitalnega gospodarstva po možnosti obdavčiti dobiček in ne prihodke;

5.

 ugotavlja, da so se naša gospodarstva z digitalizacijo in globalizacijo zelo razvila; je seznanjen s pozitivnimi učinki digitalizacije na našo družbo in naša gospodarstva ter velikim potencialom digitalizacije za davčno upravo, saj služi kot orodje za zagotavljanje boljših storitev za državljane, povečanje zaupanja javnosti v davčne organe in izboljšanje konkurenčnosti; obžaluje pomanjkljivosti mednarodnega davčnega sistema, ki ni vedno primeren za ustrezno obravnavanje izzivov globalizacije in digitalizacije; poziva k sklenitvi sporazuma o pravičnem in učinkovitem davčnem sistemu ob spoštovanju nacionalne suverenosti na področju obdavčevanja;

6.

 poziva k reformi davčnega sistema za boj proti davčnim goljufijam in izogibanju davkom; poudarja, da bi morale Unija in njene države članice prevzeti vodilno vlogo pri odpravljanju teh pomanjkljivosti;

7.

 poudarja, da je treba multinacionalna podjetja obdavčiti na podlagi poštene in učinkovite formule za porazdelitev pravic do obdavčitve med državami; želi spomniti na predlog Komisije o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb;

8.

 poudarja, da je treba obravnavati prenizko obdavčitev digitaliziranega gospodarstva; poudarja, da je treba upoštevati, da so visoko digitalizirana multinacionalna podjetja že sama po sebi mobilna, zlasti glede ustvarjanja vrednosti, in zagotoviti pravično porazdelitev pravic do obdavčitve med vsemi državami, v katerih opravljajo gospodarsko dejavnost in ustvarjajo vrednost, vključno z raziskavami in razvojem; ugotavlja, da lahko nekateri obstoječi sporazumi o dvojnem obdavčevanju preprečijo pravično dodelitev pravice do obdavčevanja, in poziva k njihovi posodobitvi; želi izpostaviti, da so se majhne obrobne države članice znašle v posebnih razmerah;

9.

 meni, da so potrebne nadaljnje študije o skupni davčni obremenitvi različnih poslovnih modelov; obžaluje, da izogibanje davkom ni škodljivo le za javne prihodke, saj ovira javne storitve in davčno breme prenaša na povprečne državljane, kar povečuje neenakosti, temveč tudi izkrivlja trge, saj podjetja, zlasti mala in srednja, postavlja v slabši položaj in ustvarja ovire za vstop novih lokalnih udeležencev na trg; poudarja, da je treba preučiti morebitne ovire za vstop malih in srednjih podjetij, da ne bi ustvarili digitalnega sektorja, v katerem bi sodelovalo le nekaj velikih akterjev;

10.

 poudarja, da za digitalna podjetja v povprečju velja le 9,5-odstotna efektivna davčna stopnja v primerjavi s 23,2-odstotno za tradicionalne poslovne modele;

11.

 poudarja, da je medtem povpraševanje po digitaliziranih storitvah skokovito naraslo, saj je treba zaradi pandemije covida-19 številne naloge opravljati na daljavo; zato ugotavlja, da so bili ponudniki teh digitaliziranih storitev postavljeni v ugodnejši položaj kot tradicionalna podjetja, zlasti mala in srednja podjetja;

12.

 poudarja, da iz končnega poročila OECD/G20 o ukrepu 1 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička za leto 2015 izhaja, da digitalno gospodarstvo vse bolj postaja gospodarstvo samo po sebi; priznava, da se večina gospodarskih sektorjev hitro digitalizira in da potrebujemo davčni sistem, ki bo kos izzivom prihodnosti in ne bo omejeval digitalnega gospodarstva, temveč bo zagotavljal pravično porazdelitev prihodkov med različnimi državami, v katerih se ustvarja vrednost;

13.

 ugotavlja, da je pomembno razlikovati med vlogo obdavčevanja in regulacije ter da prihodnje politike digitalnega obdavčevanja ne bi smele biti oblikovane tako, da bi odpravile pomanjkljivosti v digitalnem gospodarstvu, kot so najemnine od monopolne moči nad informacijami, saj bi bili za to primernejši regulativni ukrepi;

Globalni večstranski dogovor: zaželena pot naprej, ni pa edina

14.

 poziva k mednarodnemu dogovoru, katerega cilj bi bil vzpostaviti pravičen in učinkovit davčni sistem; pozdravlja prizadevanja vključujočega okvira G20/OECD, da bi dosegli svetovni konsenz o večstranski reformi mednarodnega davčnega sistema, s katerim bi obravnavali izzive stalnega preusmerjanja dobička in digitaliziranega gospodarstva; obžaluje pa, da je bil rok za sklenitev sporazuma, določen za konec leta 2020, zamujen; priznava napredek pri razpravah o predlogih na tehnični ravni, ki je bil dosežen kljub zamudam zaradi pandemije covida-19, in poziva k hitri sklenitvi sporazuma do sredine leta 2021 v okviru vključujočega pogajalskega postopka; poziva države članice, naj dejavno sodelujejo pri davčnih vprašanjih tudi v drugih mednarodnih forumih, kot so Združeni narodi;

15.

 ugotavlja, da pristop z dvema stebroma, ki ga predlaga vključujoči okvir G20/OECD, ne omejuje digitalnega gospodarstva, temveč išče celovito rešitev za nove izzive, ki iz njega izhajajo; je seznanjen z različnimi stališči članic vključujočega okvira; meni pa, da bi bilo treba oba stebra obravnavati kot dopolnjujoča se in da bi ju bilo treba sprejeti do sredine leta 2021;

16.

 poudarja, da je cilj drugega stebra obravnavati preostale izzive za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, zlasti z zagotavljanjem, da velika multinacionalna podjetja, vključno z digitaliziranimi, plačujejo minimalno efektivno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb ne glede na to, kje se nahajajo; pozdravlja novi zagon pri pogajanjih o vključujočem okviru G20/OECD zaradi nedavnih predlogov ameriške administracije o „močni spodbudi za države, da se pridružijo svetovnemu sporazumu, s katerim se bodo izvajala minimalna davčna pravila po vsem svetu“; ugotavlja, da ti predlogi zajemajo zvišanje minimalnega davka na globalne neopredmetene prihodke z nizko davčno stopnjo (GILTI) na 21 % in stopnje SHIELD (Stopping Harmful Inversions and Ending Low Tax Developments – odprava škodljivih inverzij in tendenc nizke obdavčitve), ki bi bila enakovredna stopnji globalnih neopredmetenih prihodkov z nizko davčno stopnjo, če ne bi bil dosežen svetovni dogovor o drugem stebru (13); meni, da je treba efektivno minimalno davčno stopnjo določiti tako, da bo pravična, a tudi ustrezno visoka, da bo odvračala od preusmerjanja dobička in da bo preprečevala škodljivo davčno konkurenco;

17.

 poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bodo prihodnji kompromisi v pogajanjih vključujočega okvira G20/OECD upoštevali interese EU ter preprečevali dodatno zapletenost in birokracijo za mala in srednja podjetja ter državljane;

18.

 pozdravlja prizadevanja sekretariata OECD za rešitev vprašanja, kako prilagoditi obstoječa mednarodna davčna pravila globaliziranemu in digitaliziranemu gospodarstvu; pozdravlja predlog iz prvega stebra v zvezi z novim davčnim neksusom in novimi pravicami obdavčitve, s katerimi bi ustvarili možnosti za obdavčitev multinacionalnih podjetij v tržnih jurisdikcijah, tudi kadar v njih pri svoji gospodarski dejavnosti niso fizično prisotne; poudarja, da stik z uporabniki in potrošniki bistveno prispeva k ustvarjanju vrednosti v visoko digitaliziranih poslovnih modelih, zato bi ga bilo treba upoštevati pri dodeljevanju pravic do obdavčitve; ugotavlja, da je treba nekatere možnosti politike še določiti na svetovni ravni;

19.

 priznava, da bi tako imenovani „znesek A“ ustvaril novo pravico do obdavčitve za tržne jurisdikcije; poudarja, da bi morale te nove pravice do obdavčitve vključevati vsa velika multinacionalna podjetja, ki bi lahko izvajala prakse erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ter vsaj avtomatizirane digitalne storitve in podjetja z neposrednim stikom s potrošniki, obenem pa ne bi smele nalagati dodatnega in nepotrebnega bremena malim in srednjim podjetjem, prav tako pa ne bi smele podražiti storitve za potrošnike;

20.

 poziva države članice, naj podprejo dogovor za zagotovitev, da se bodo zadostni zneski dobička prerazporedili tržnim jurisdikcijam, pri čemer bi bilo treba preseči razlikovanje med rutinskim in nerutinskim dobičkom, ki bi lahko privedlo do povsem umetnega razlikovanja;

21.

 je zaskrbljen, da bi lahko preveč zapleten sistem dejansko pomenil priložnost za izogibanje novim pravilom, ter poziva OECD in države članice, ki se pogajajo, naj si prizadevajo za preprosto in izvedljivo rešitev; poziva k preučitvi ugotovitev v zvezi z upravnim učinkom akcijskega načrta OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička;

22.

 priporoča, da bi morale politične možnosti, ki jih v pogajanjih zagovarjajo države članice, zmanjšati zapletenost; zato podpira poenostavljene upravne postopke za multinacionalna podjetja, za katera veljajo nove pravice do obdavčitve, tudi zato, da se zmanjša breme izvajanja za države članice, ob upoštevanju držav članic, ki niso vključene v davčne ureditve, ki nudijo ugodnosti in tako izkrivljajo konkurenco; meni, da bi bila potrebna reforma neodvisnega tržnega načela;

23.

 poziva Komisijo in Svet, naj poglobita dialog z novo administracijo ZDA o politiki digitalnega obdavčevanja, da bi poiskali skupen pristop v okviru pogajanj vključujočega okvira G20/OECD pred junijem 2021; pozdravlja nedavno izjavo nove administracije ZDA, da bo ponovno dejavno sodelovala v pogajanjih OECD, da bi dosegli dogovor in opustili koncept varnega pristana; poziva Komisijo, naj skrbno oceni posledice novopredlaganih sprememb, ki so jih ZDA izvedle za prvi steber; poziva države članice, naj nasprotujejo klavzuli „varnega pristana“, ki bi lahko močno spodkopala prizadevanja za reforme; poziva Komisijo, naj si prizadeva za lasten predlog za obravnavanje izzivov digitaliziranega gospodarstva, če bi bila klavzula o varnem pristanu vključena v prvi steber reforme; v zvezi s tem želi spomniti, da je dolgoročni predlog Komisije osredotočen na pomembno digitalno prisotnost;

24.

 je seznanjen s predlogom o mehanizmu za preprečevanje in reševanje sporov, da bi se izognili dvojnemu obdavčevanju in povečali sprejetost novih pravil; poudarja pomembno vlogo tega mehanizma, zlasti v prehodnem obdobju, dokler ne bo vzpostavljena nova mednarodna davčna ureditev; poudarja pa, da se pravna varnost na davčnem področju najlažje doseže z vzpostavitvijo jasnih in harmoniziranih pravil, ki preprečujejo spore, še preden nastanejo; poudarja, da mehanizmi za preprečevanje in reševanje sporov ne bi smeli postavljati držav v razvoju v slabši položaj;

25.

 poudarja, da bi se bilo treba z mednarodnim dogovorom izogniti škodljivim trgovinskim sporom in povračilnim ukrepom, ki bi lahko negativno vplivali na druge gospodarske sektorje;

26.

 poziva Komisijo, naj dokonča svojo oceno učinka prvega in drugega stebra na pobiranje prihodkov za države članice ter o svojih ugotovitvah obvesti Svet in Parlament; poziva Komisijo, naj na podlagi te ocene učinka svetuje in usmerja države članice, naj v pogajanjih zavzamejo stališča, ki zagovarjajo interese EU;

27.

 poziva vse države članice in Komisijo, naj uskladijo svoja stališča, da bi lahko nastopile enotno;

Poziv k takojšnjemu ukrepanju EU

28.

 obžaluje, da vključujoči okvir G20/OECD oktobra 2020 ni podal rešitve, zato bo digitalizirano gospodarstvo še naprej premalo obdavčeno; poudarja, da je pandemija covida-19 v veliki meri koristila digitaliziranim podjetjem, predvsem tistim, ki so lahko razširila svoje poslovanje, medtem ko so mnoga druga podjetja, zlasti mala in srednja, trpela, in da je pospešila prehod na digitalizirano gospodarstvo, kar je še povečalo potrebo po iskanju večstranskih rešitev za reformo sedanjega davčnega sistema, da bi zagotovili pravičen prispevek digitaliziranega gospodarstva;

29.

 poudarja, da morajo vlade zbrati največ sredstev doslej, da bi okrevale po krizi zaradi covida-19, in da bi lahko mobilizacija prihodkov iz sektorjev, ki so premalo obdavčeni, prispevala k financiranju okrevanja;

30.

 meni, da so davčni izzivi, ki izhajajo iz digitaliziranega gospodarstva, svetovno vprašanje in da je nujno potreben sporazum na ravni držav G20/OECD, da bi bilo mednarodno usklajevanje mogoče; meni, da je ambiciozna in usklajena mednarodna rešitev primernejša od kolaža nacionalnih ali regionalnih digitalnih davkov, ki bi utegnili prinašati tveganja, in da je precej bolj verjetno, da jo bo Svet soglasno podprl;

31.

 zato vztraja, da bi morala imeti EU ne glede na napredek pri pogajanjih v vključujočem okviru G20/OECD nadomestno stališče in da bi morala biti pripravljena uvesti svoj predlog za obdavčitev digitalnega gospodarstva do konca leta 2021, zlasti zato, ker predlogi OECD veljajo le za majhno skupino podjetij in bi utegnili biti nezadostni; poziva Komisijo, naj spoštuje medinstitucionalni sporazum z dne 16. decembra 2020 o sodelovanju v proračunskih zadevah, tako da do junija 2021 predstavi predloge za digitalno dajatev, pri čemer naj predvidi njihovo združljivost z reformo vključujočega okvira G20/OECD, če bo o tem dosežen dogovor; priporoča, naj Komisija do sredine leta 2021 pripravi časovni načrt, ki bo upošteval različne scenarije, zlasti scenarij z dogovorom na ravni OECD in brez njega;

32.

 poziva Komisijo, naj zlasti preuči možnost uvedbe začasnega davka na digitalne storitve EU kot nujni prvi korak; poudarja, da bi bilo treba te evropske rešitve ustrezno prilagoditi, če bo v okviru vključujočega okvira OECD/G20 dosežen mednarodni dogovor; opozarja, da se davek EU na digitalne storitve lahko uvede le kot začasni prvi korak;

33.

 poziva EU, naj usklajeno izvaja prihodnji dogovor o rezultatih mednarodnih pogajanj, in poziva Komisijo, naj v ta namen pripravi ustrezen predlog;

34.

 poudarja, da bi neuspeh pogajanj OECD povzročil nadaljnjo razdrobljenost v zvezi z digitalnimi davki, kar bi lahko škodilo tudi evropskim podjetjem, ki si prizadevajo razširiti svoje poslovne modele na druge trge; opozarja, kako pomembno je doseči dogovor na ravni OECD, da bi se izognili morebitnim trgovinskim vojnam; poudarja, da je obdavčitev sicer v pristojnosti držav članic, da pa je kljub temu potrebno tesno usklajevanje;

35.

 poudarja, da so digitalna podjetja EU, ki imajo sedež v državi članici EU in so zavezana plačilu davka od dohodkov pravnih oseb v EU, v slabšem položaju kot tuja podjetja, ki nimajo fizične prisotnosti v nobeni državi članici, in se zato lahko izognejo plačilu davkov od dohodkov pravnih oseb v EU, tudi če poslujejo z evropskimi uporabniki; poudarja, da je treba vzpostaviti enake konkurenčne pogoje za ponudnike tradicionalnih storitev in avtomatiziranih digitaliziranih storitev v EU, pa tudi podjetij v neposrednem stiku s potrošniki, in sicer tako, da poskrbi, da bodo slednji obdavčeni tam, kjer ustvarjajo dobiček, in z ustrezno stopnjo;

36.

 poudarja, da morebiten davek EU na digitalne storitve ne bi smel dopuščati nepotrebnega povečanja stroškov skladnosti ter bi moral zagotoviti jasne opredelitve in pregledne določbe, ki jih bo enostavno upoštevati in izvrševati, ter spodbujati pravno in regulativno varnost;

37.

 poziva k sprejetju sorazmernih pravil, da se prepreči spodkopavanje malih in srednjih podjetij, zagonskih podjetij in podjetij, ki so v procesu digitalizacije svojega poslovanja; poudarja, da je lahko davčna politika eno od orodij za podpiranje konkurenčnosti enotnega trga v zvezi s tem; poudarja, da je potrebna rasti prijazna davčna politika, katere cilj je okrepiti mednarodno konkurenčnost enotnega trga;

38.

 poudarja, da je treba pregledati obstoječa pravila o dvojnem obdavčevanju, da bi zagotovili obdavčitev celotnega dobička, ki zapusti EU;

39.

 ugotavlja, da je za nekatere države članice obdavčitev velikih, visoko digitaliziranih podjetij nujno vprašanje, zato so uvedle davke na digitalne storitve na državni ravni; ugotavlja, da ti državni davki na digitalno tehnologijo vplivajo na mednarodno trgovino in pogajanja; vendar poudarja, da bi lahko enostranska uvedba nacionalnih rešitev povzročila razdrobljenost in davčno negotovost na enotnem trgu; poudarja, da je zaradi vse večjega števila nacionalnih ukrepov uvedba usklajene evropske rešitve še toliko bolj nujna; želi spomniti, da bi bilo treba te nacionalne ukrepe postopoma odpraviti, ko bo poiskana učinkovita večstranska rešitev;

40.

 želi spomniti, da je obdavčitev sicer predvsem v pristojnosti držav članic, da pa jo morajo vlade, kolikor je to mogoče, izvajati v skladu s splošnimi načeli prava EU, da bi zagotovili skladnost med nacionalnimi okviri, kar bi omogočilo pošteno konkurenco in preprečilo negativne učinke na skupno doslednost načel obdavčitve EU;

41.

 obžaluje, da se Svet ni strinjal z nobenim od predlogov Komisije, ki jih je podala v zvezi s tem, kot so davek na digitalne storitve, pomembna digitalna prisotnost ali skupna osnova za davek od dohodkov pravnih oseb in skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb; poziva države članice, naj ponovno razmislijo o svojih stališčih glede teh predlogov, če pogajanja OECD ne bi bila uspešna, zlasti glede na izjemne okoliščine krize zaradi covida-19, oziroma naj razmislijo o njihovi vključitvi v morebitno prihodnje izvajanje sporazumov OECD, ter naj preučijo vse možnosti, predvidene v Pogodbah, če soglasja ne bo mogoče doseči;

42.

 poziva države članice, naj v okviru Sveta ponovno vzpostavijo politični dialog na visoki ravni in pripravijo podlago za odločitev o obdavčitvi digitalnega gospodarstva na enotnem trgu, ne glede na izid mednarodnih pogajanj; poziva Svet, naj napreduje pri zakonodajnih zadevah, ki jih je Parlament že sprejel, da bi spoštovali načelo lojalnega sodelovanja med institucijami EU;

43.

 pozdravlja začetno oceno učinka digitalne dajatve, ki jo je Komisija opravila 14. januarja 2021; ugotavlja, da lahko digitalizacija poveča produktivnost in blaginjo potrošnikov, vendar je tudi izjemno pomembno zagotoviti, da velika, visoko digitalizirana podjetja prispevajo svoj delež k družbi; poziva Komisijo, naj temeljito oceni, kako bodo obseg, opredelitev in razčlenitev digitalnih dejavnosti, transakcij, storitev ali podjetij v skladu z mednarodnimi prizadevanji za globalno rešitev;

44.

 ugotavlja, da so v začetni oceni učinka navedene tri možnosti davčne politike, tudi:

(a)

dodatek na davek od dohodkov pravnih oseb, ki bi bil združljiv z mednarodnimi pogajanji in dvostranskimi davčnimi sporazumi,

(b)

davek, ki temelji na prihodkih, v primeru, da ne bi dosegli učinkovite mednarodno dogovorjene rešitve, vendar poudarja, da bi moral digitalni davek po možnosti obdavčiti dobiček,

(c)

davek na digitalne transakcije, ki se izvajajo med podjetji v EU, vendar meni, da obstaja tveganje, da se breme plačevanja davkov prenese z velikih digitaliziranih podjetij na manjša podjetja, ki se zanašajo na te storitve;

45.

 poziva k podrobni oceni učinkov vsake izmed teh možnosti na digitalno agendo EU in enotni trg, pa tudi morebitnih trgovinskih sporov in povračilnih ukrepov drugih gospodarskih akterjev ter morebitnih učinkov prelivanja na druge gospodarske sektorje;

46.

 poziva k pomembnejši vlogi Parlamenta pri zakonodajnih postopkih na področju obdavčitve; poziva Komisijo, naj preuči vse možnosti iz Pogodb; v zvezi s tem je seznanjen s predlaganim časovnim načrtom Komisije za uvedbo glasovanja s kvalificirano večino iz njenega sporočila z dne 15. januarja 2019 z naslovom Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU;

Digitalna dajatev kot lastno sredstvo EU

47.

 pozdravlja medinstitucionalni sporazum z dne 16. decembra 2020 med Parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (14), v skladu z načelom univerzalnosti ter želi spomniti na pravno zavezujočo zavezo Komisije, da do junija 2021 predstavi zakonodajni predlog o digitalnem davku EU kot viru lastnih sredstev; opozarja na pravno zavezujočo zavezo Parlamenta, Sveta in Komisije, da nemudoma sprejmejo ukrepe iz časovnega načrta, da bi ga uvedli najpozneje do 1. januarja 2023;

48.

 želi spomniti, da je Parlament znova poudaril svojo zavezo uvedbi digitalnega davka EU kot vira lastnih sredstev z veliko večino v vrsti poročil in resolucij (15);

49.

 poudarja, da medinstitucionalni sporazum o proračunskem sodelovanju, vključno s časovnim načrtom za uvedbo sistema lastnih virov, Svet, Parlament in Komisijo zavezuje k nepreklicni uvedbi digitalnega davka EU, ki bo v dolgoročnem proračunu EU štel za vir lastnih sredstev kot celota in bo dolgoročni stabilni vir prihodkov; poudarja, da lahko prihodki iz obdavčitve digitalnega gospodarstva v državah članicah postanejo vir lastnih sredstev in to tudi morajo postati, ne glede na to, ali so osnovna pravila določena na ravni OECD ali EU; meni, da bi morali enak pristop uporabiti tudi pri drugih prihodkih, ustvarjenih s sporazumi na ravni OECD;

50.

 meni, da bi morali biti prihodki EU neločljivo povezani z odprtimi mejami enotnega trga in digitalno unijo, zato bi bila izjemno primerna in pristna osnova za vir lastnih sredstev EU; poudarja, da bi usmeritev tega novega toka javnih prihodkov v proračun EU pomagala rešiti več težavnih vprašanj, povezanih z davčno enakostjo in davčno doslednostjo;

51.

 poziva k pravilom glede zasnove in izvajanja davkov, katerih namen bo zmanjšati tveganje ekonomskih posledic za državljane in potrošnike EU; je prepričan, da bi s preoblikovanjem prihodkov iz obdavčitve digitalnega gospodarstva v lastno sredstvo pripomogli k razpršitvi in porazdelitvi tovrstnih stroškov na enak način med države članice;

52.

 želi spomniti, da viri lastnih sredstev, ki temeljijo na digitalnem davku EU in/ali pravilih OECD, niso uradno namenjeni za porabo v posameznem programu ali skladu ob upoštevanju načela univerzalnosti; želi spomniti, da bodo štela za splošne prihodke skupaj z drugimi novimi viri lastnih sredstev, katerih skupni znesek bi moral biti dovolj velik, da bi pokril vsaj stroške vračil instrumenta za okrevanje Next Generation EU; želi spomniti, da bodo prihodki iz novih virov lastnih sredstev, ki presegajo dejanske potrebe za vračila, še naprej preusmerjeni v proračun EU kot splošni prihodek;

53.

 želi spomniti, da institucije, kot je navedeno v točki G Priloge II Medinstitucionalnega sporazuma, priznavajo, da bi morala uvedba svežnja novih virov lastnih sredstev podpirati ustrezno financiranje porabe Unije v večletnem finančnem okviru;

54.

 meni, da bo prihodek iz digitalne dajatve del sklopa novih lastnih sredstev, katerih prihodki bodo vsaj zadostovali, da se prek proračuna EU krijejo prihodnji stroški vračila nepovratnih sredstev (glavnica in obresti) iz instrumenta za okrevanje, ki naj bi v povprečju znašali približno 15 milijard EUR na leto, od leta 2028 do 2058 pa največ 29,25 milijarde EUR na leto, pri čemer je treba preprečiti, da bi se zmanjšali odhodki za programe EU; ugotavlja, da se ocene prihodkov gibljejo med več milijardami in več deset milijardami evrov, odvisno od vrste dejavnikov, med drugim natančne opredelitve davčne osnove, obdavčljivega subjekta, kraja obdavčitve, izračuna in davčne stopnje, ter stopnje gospodarske rasti v zadevnih sektorjih;

55.

 poudarja, da bo uvedba svežnja novih virov lastnih sredstev, kot je določeno v Medinstitucionalnem sporazumu, vključno z digitalnim davkom EU, povečala finančno avtonomijo EU in njeno zmožnost za izpolnjevanje pričakovanj njenih državljanov glede ciljev njenih strateških politik, kot so pravičen in močen enotni evropski trg, evropski zeleni dogovor, ki temelji na pravičnem prehodu, evropski steber socialnih pravic, digitalna preobrazba ter ustvarjanje dodane vrednosti EU z večjo učinkovitostjo v primerjavi z nacionalno porabo;

56.

 želi spomniti, da mora prihodek iz digitalnega davka EU prispevati k vračilu sredstev instrumenta za okrevanje in k financiranju porabe za programe in sklade Unije; v zvezi s tem potrjuje, da bi moral biti delež digitalnega davka, ki ga zadržijo države članice, strogo sorazmeren s stroški, ki nastanejo pri pobiranju, in ne bi smel neupravičeno škoditi proračunu EU;

57.

 poziva Komisijo, naj stališče Parlamenta vključi v pripravo zakonodajnih predlogov za digitalni davek EU kot vir lastnih sredstev in spremenjeni sklep o virih lastnih sredstev, ter poziva Svet, naj predlog v skladu s časovnim načrtom hitro sprejme; spodbuja institucije, naj hitro in konstruktivno vzpostavijo reden dialog, ki je predviden in dogovorjen v časovnem načrtu za vire lastnih sredstev; poziva Evropski svet, naj podpre odločno vodilno vlogo EU v svetovnem prizadevanju za bolj pravično obdavčitev, tako da v letu 2021 naredi hitre in odločne korake v smeri uvedbe digitalnega davka kot vira lastnih sredstev; v zvezi s tem pozdravlja izjavo članov Evropskega sveta z dne 25. marca 2021, v kateri so poudarili svojo zavezanost tem prizadevanjem;

o

o o

58.

 naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)  https://www.consilium.europa.eu/media/45910/021020-euco-final-conclusions.pdf

(2)  https://www.consilium.europa.eu/media/45109/210720-euco-final-conclusions-en.pdf

(3)  https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-13350-2020-INIT/en/pdf

(4)  Predlog direktive Sveta z dne 25. oktobra 2016 o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2016)0685) in Predlog direktive Sveta z dne 25. oktobra 2016 o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2016)0683).

(5)  Sveženj vključuje sporočilo Komisije z dne 21. marca 2018 z naslovom Čas za vzpostavitev modernega, pravičnega in učinkovitega standarda obdavčenja za digitalno gospodarstvo (COM(2018)0146), predlog direktive Sveta z dne 21. marca 2018 o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo (COM(2018)0147), predlog direktive Sveta z dne 21. marca 2018 o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev (COM(2018)0148) ter priporočilo Komisije z dne 21. marca 2018 glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo (C(2018)1650).

(6)  UL C 366, 27.10.2017, str. 51.

(7)  UL C 101, 16.3.2018, str. 79.

(8)  UL C 369, 11.10.2018, str. 123.

(9)  UL C 108, 26.3.2021, str. 8.

(10)  Skupno nadaljnje ukrepanje z dne 16. marca 2016 o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji in na podlagi resolucij TAXE, nadaljnje ukrepanje z dne 16. novembra 2016 na podlagi resolucije TAXE2, nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočila PANA iz aprila 2018 in nadaljnje ukrepanje z dne 27. avgusta 2019 na podlagi resolucije TAX3.

(11)  Hadzhieva, E., Impact of Digitalisation on International Tax Matters: Challenges and Remedies (Vpliv digitalizacije na mednarodne davčne zadeve: izzivi in rešitve), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, Tematski sektor A za gospodarsko in znanstveno politiko ter kakovost življenja, februar 2019.

(12)  Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0102.

(13)  The Made In America Tax Plan (Davčni načrt „Made in America“), 2021, Ministrstvo ZDA za finance, str. 12.

(14)  UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28.

(15)  Zlasti resolucije z dne 14. marca 2018 o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije (UL C 162, 10.5.2019, str. 71) z dne 14. novembra 2018 o vmesnem poročilu o večletnem finančnem okviru 2021-2027 – stališče Parlamenta z namenom doseči dogovor (UL C 363, 28.10.2020, str. 179), z dne 10. oktobra 2019 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih: čas je za izpolnitev pričakovanj državljanov (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0032), z dne 15. maja 2020 o novem večletnem finančnem okviru, lastnih sredstvih in načrtu za okrevanje (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0124) in z dne 23. julija 2020 o sklepih z izrednega zasedanja Evropskega sveta od 17. do 21. julija 2020 (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0206) ter zakonodajne resolucije z dne 16. septembra 2020 o osnutku sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0220).

Top