52021IE5552

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52021IE5552 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52021IE5552

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Nov okvir za sporazume o prosti trgovini, gospodarskem partnerstvu in naložbah, ki bo zagotavljal dejansko udeležbo organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev ter ozaveščenost javnosti (mnenje na lastno pobudo)

EESC 2021/05552

UL C 290, 29.7.2022, p. 11–21 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

29.7.2022

Uradni list Evropske unije

C 290/11

(mnenje na lastno pobudo)

(2022/C 290/03)

Poročevalec:

Stefano PALMIERI

Sklep plenarne skupščine	25. 3. 2021
Pravna podlaga	člen 32(2) poslovnika
	mnenje na lastno pobudo
Pristojnost	strokovna skupina za zunanje odnose
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	9. 3. 2022
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	23. 3. 2022
Plenarno zasedanje št.	568
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	215/1/7

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) izraža podporo novi odprti, trajnostni in trdni evropski trgovinski strategiji ter meni, da je z njo po eni strani še posebej pomembno spodbujati konkurenčnost evropskih proizvodnih sektorjev in gospodarskih akterjev (velika, srednja in mala podjetja), po drugi pa prispevati k spodbujanju evropskih vrednot in načel, zlasti demokracije ter človekovih, socialnih in s spolom povezanih pravic, pa tudi delavskih pravic in pravic na področju okolja. Tako bo mogoče poskrbeti, da ima Evropska unija na voljo instrumente, s katerimi lahko delavce in podjetja zaščiti pred nepoštenimi trgovinskimi praksami, potrošnike pa pred škodljivimi in netrajnostnimi proizvodi. Interesi podjetij bi bili na ta način usklajeni z interesi državljanov oziroma potrošnikov ter delavcev.

1.2

EESO meni, da sta za uresničitev nove ambiciozne trgovinske strategije EU potrebni:

—	inovativna strategija za trgovinska pogajanja (sporazumi o trgovini, gospodarskem partnerstvu in naložbah), ki bo omogočala dejansko udeležbo organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev, tako da bo trgovina koristila vsem udeležencem v EU in partnerskih državah;

—	ustrezna reforma instrumentov spremljanja, ocenjevanja in izvajanja sporazumov oziroma notranjih svetovalnih skupin.

1.3

Po mnenju EESO bi lahko z dvojno reformo, tj. pogajalskih instrumentov in notranjih svetovalnih skupin, dosegli resnično medsebojno izmenjavo, s tem pa ozaveščenost javnosti o pomenu sporazumov o trgovini, partnerstvu in naložbah za vse tiste, na katere ti sporazumi vplivajo (podjetja, delavci, potrošniki itd.), in to na obeh straneh, ki skleneta sporazum (EU in partnerske države).

2. Splošne ugotovitve

2.1

Evropska komisija je februarja 2021 določila smernice za novo odprto, trajnostno in trdno evropsko trgovinsko strategijo (1), ki bi morala omogočiti uresničitev naslednjih treh ciljev Evropske unije:

(i)	podpreti okrevanje gospodarstva ter zeleni in digitalni prehod;

(ii)	prilagoditi svetovna pravila, da bi dosegli bolj trajnostno in pravično globalizacijo;

(iii)

povečati zmogljivost EU za uveljavljanje lastnih interesov in okrepitev lastnih pravic.

2.1.1

Na pripravo nove trgovinske strategije so vplivali različni dejavniki. Najprej je pandemična kriza zaradi COVID-19 sprožila resen razmislek o novih strategijah za zdravstveno in prehransko varnost ter preskrbo s surovinami in strateškimi proizvodi, na splošno pa tudi o svetovnih vrednostnih verigah.

2.1.2

Drugi odločilni dejavniki za pripravo nove trgovinske strategije, ki jo predlaga Komisija, se navezujejo na (i) krizo, v kateri je še vedno Svetovna trgovinska organizacija, (ii) problematične odnose z nekaterimi državami ali trgovinskimi bloki, tj. Kitajsko, Rusijo in ZDA, (iii) težavna pogajanja z Združenim kraljestvom in (iv) trenutne zastoje pri nekaterih trgovinskih sporazumih (npr. EU-Mercosur ter sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Srednjo Afriko in EU ter Vzhodnoafriško skupnostjo in EU).

2.1.3

Komisija je v svojem predlogu večkrat navedla, da bo morala nova evropska trgovinska strategija poleg spodbujanja konkurenčnosti evropskih proizvodnih sektorjev prispevati k spodbujanju evropskih vrednot in načel, zlasti demokracije ter človekovih, socialnih in s spolom povezanih pravic, pa tudi delavskih pravic in pravic na področju okolja.

2.1.4

Evropski parlament je pozdravil predlog Komisije in jo pozval, naj poskrbi, da bodo poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju v izpogajanih sporazumih prispevala k temu, da bo trgovina koristila vsem udeležencem (2).

2.1.5

EESO je v nedavno sprejetih mnenjih podal svoj pogled na trgovinsko politiko EU in izrazil trdno podporo predlogu Komisije, ki je po njegovem mnenju pomemben, umesten in pravočasen. Hkrati je podal jasna pričakovanja in s tem povezana priporočila za ambiciozen pregled trgovine in trajnostnega razvoja (3).

2.1.6

Prav zato, ker je nova strategija, ki jo predlaga Komisija, upravičeno ambiciozna, Odbor meni, da sta za njeno uresničitev potrebni:

—	inovativna strategija za trgovinska pogajanja (sporazumi o trgovini, gospodarskem partnerstvu in naložbah), ki bo omogočala dejansko udeležbo organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev, tako da bo trgovina koristila vsem udeležencem v EU in partnerskih državah;

—	ustrezna reforma instrumentov spremljanja, ocenjevanja in izvajanja sporazumov oziroma notranjih svetovalnih skupin.

2.1.6.1

Z dvojno reformo, tj. pogajalskih instrumentov in notranjih svetovalnih skupin, bi lahko dosegli resnično medsebojno izmenjavo, s tem pa ozaveščenost javnosti o pomenu sporazumov (o trgovini, gospodarskem partnerstvu in naložbah) za vse tiste, na katere ti sporazumi vplivajo (podjetja, delavci, potrošniki itd.), in to na obeh straneh, ki skleneta sporazum (EU in partnerske države).

3. Kritična ocena sedanjih trgovinskih sporazumov

3.1

EESO ponavlja svoje prepričanje, da je multilateralizem izredno pomemben del trgovine in da bi morala Svetovna trgovinska organizacija po svoji temeljiti reformi prevzeti vlogo poroka multilateralizma, vendar ugotavlja, da imajo lahko trgovinski sporazumi v tem posebnem kontekstu odločilno vlogo ne le za bilateralno trgovino EU (ki vendarle obsega več kot 30 % njene trgovine z blagom in storitvami), temveč predvsem za razširjanje gospodarsko, socialno in okoljsko vzdržnega razvoja tako EU kot njenih partneric.

3.2

EESO je v preteklih letih še posebej kritično ocenil različne pogajalske instrumente EU (sporazume o trgovini, gospodarskem partnerstvu in naložbah) (4).

3.3

Meni, da morajo biti te ocene izhodišče za presojo, ali je za uresničevanje ciljev nove trgovinske strategije, ki jo predlaga Komisija, potrebna reforma sedanjih pogajalskih instrumentov.

3.3.1

Prvi vidik se nanaša na slabo preglednost pogajanj o trgovinskih sporazumih. Čeprav je jasno, da mora biti vsebina pogodb, o katerih tečejo pogajanja, do neke mere zaupna, mora to po mnenju EESO vseeno omogočati, da se trgovinska pogajanja odvijajo pregledno ter da so državljani in deležniki, na katere pogajanja vplivajo, stalno obveščeni.

3.3.1.1

Komisija je vedno odločno nasprotovala popolni preglednosti pogajanj, pri čemer se je sklicevala na veljavno uredbo (5) in nekatere sodbe Sodišča (6) ter trdila, da bi razširjanje informacij med pogajanji škodilo interesom Evropske unije.

3.3.1.2

EESO ugotavlja, da je Komisija v preteklih letih pokazala veliko in spodbudno odprtost, pri čemer je izboljšala preglednost tako, da je pri različnih trgovinskih sporazumih omogočila dostop do informacij glede poročil o različnih krogih pogajanj, prejetega pogajalskega mandata, različnih predlogov besedil in priprav srečanj v dialogu s civilno družbo in strokovno skupino za trgovinske sporazume EU.

3.3.1.3

Kljub tem izboljšavam bi moral biti pogajalski mandat, ki ga določi Svet, bolj ambiciozen, Komisija pa bi morala imeti več možnosti za organizacijo sodelovanja civilne družbe in socialnih partnerjev, da bi bili ti resnično vključeni v pogajalski proces. EESO je poleg tega pozval k ponovni vzpostavitvi strokovne skupine, katere mandat se je iztekel (7).

3.3.1.4

EESO sicer razume, da je treba med pogajanji najti pravšen in ustrezen kompromis med preglednostjo in zaupnostjo, vendar ugotavlja, da je vprašanje preglednosti za deležnike, organizacije civilne družbe in socialne partnerje še vedno najbolj pereče.

3.4

Kritike so usmerjene tudi v to, da so ocene učinka sporazumov na trajnostni razvoj nepopolne, objavljene z zamudo, ko so pogajanja že končana, ali pa se v partnerskih državah sploh ne izvajajo.

3.4.1

Prav zamuda pri objavi ocene učinka sporazuma med EU in Mercosurjem na trajnostni razvoj je bila povod za pritožbo, ki so jo nekatere nevladne organizacije naslovile na Evropskega varuha človekovih pravic (8). Ta je marca 2021 podal naslednjo kritiko Evropske komisije: „Evropska komisija ni uspela pravočasno poskrbeti za dokončanje ocene učinka na trajnostni razvoj, tj. pred zaključkom trgovinskih pogajanj med EU in Mercosurjem, kar je nepravilnost“ (9).

3.4.2

EESO poudarja, da je treba ocene učinka sporazumov na gospodarsko, socialno in okoljsko vzdržnost pravočasno objaviti na začetku pogajanj in jih med njimi posodabljati, med spremljanjem izvajanja sporazumov pa jih redno vključevati v naknadne ocene teh sporazumov. Te ocene se morajo poleg tega nanašati na obe pogajalski strani, tj. Evropsko unijo in njene države članice ter države na drugi strani pogajalske mize (10).

3.5

Še ena kritika trgovinskih sporazumov se nanaša na nezmožnost, da bi zagotovili učinkovito spoštovanje človekovih pravic, socialnih pravic, temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela ter okoljskih in varnostnih standardov. Sporazumi poleg tega ne omogočajo enakih konkurenčnih pogojev za vse akterje na trgih (zlasti za mala in srednja podjetja ter nekatere proizvodne sektorje) (11).

3.6

Temu je treba dodati, da v trgovinskih sporazumih občasno niso upoštevane posebnosti držav v razvoju ter asimetrije med EU in partnerskimi državami sporazuma, zaradi česar obstaja tveganje, da obstoječe razlike ne bodo odpravljene (na primer pravičen dostop do zdravil, ki rešujejo življenja, ali cepiv) ali se bodo včasih še povečale; prav tako ni upoštevano, da utegnejo večnacionalna podjetja po sklenitvi trgovinskih sporazumov doseči prevladujoč položaj.

3.7

Za učinkovito in široko vključenost organizirane civilne družbe je treba notranje svetovalne skupine splošno vpeljati v vsa prihodnja trgovinska pogajanja, zlasti pa v trenutne sporazume o gospodarskem partnerstvu v Afriki, ki notranjih svetovalnih skupin sploh ne vključujejo. Sedanji in prihodnji postopki revizije ter izvajanje novega sporazuma med EU in Organizacijo afriških, karibskih in pacifiških držav (OAKPD) so lahko dobra priložnost za uvedbo notranjih svetovalnih skupin v veljavne trgovinske sporazume, ki nimajo tega instrumenta (npr. revizija sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in državami Južnoafriške razvojne skupnosti, ki izvajajo ta sporazum).

3.8

Sodelovanje civilne družbe in socialnih partnerjev v pogajanjih in spremljanju sporazumov, ki jih sklene Unija, se je od začetkov do danes do neke mere že razvilo. EESO priznava dosedanja prizadevanja, pri katerih je marsikdaj že sodeloval.

3.9

EESO je seznanjen z izsledki nedavne študije o pregledu dialoga med GD za trgovino in civilno družbo (12), v kateri je bil ocenjen dialog s civilno družbo na evropski in nacionalni ravni. Čeprav se strinja z nekaterimi izsledki, meni, da je potreben kvalitativni preskok pri dejanskem vključevanju organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev v trgovinsko politiko EU.

3.10

EESO je večkrat pozval k dejanski in večji vključenosti civilne družbe in socialnih partnerjev v vse faze pogajanj o trgovinskih sporazumih, in sicer na obeh straneh pogajalske mize (Komisija in partnerske države) (13).

3.11

EESO na podlagi navedenega meni, da je zdaj pravi čas za pripravo nove in učinkovitejše pogajalske strategije z novimi pravili in postopki za učinkovito in uspešno sodelovanje organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev. S tem bi lažje dosegli cilje nove trgovinske strategije EU in poskrbeli, da bi bili sporazumi skladni z gospodarsko, socialno in okoljsko vzdržnim razvojem obeh pogajalskih strani – EU in partnerskih držav trgovinskih sporazumov.

4. Nov pogajalski okvir za trgovinske sporazume

4.1

EESO meni, da nova trgovinska politika EU odpira možnosti za oceno in izboljšanje pravil, postopkov in meril, ki bi omogočila precej bolj učinkovito, pregledno in vključujoče sodelovanje organizirane civilne družbe in socialnih partnerjev tako med pogajanji kot po njih v okviru spremljanja, ocenjevanja in morebitnega izvajanja sporazumov.

4.2

EESO meni, da bi bilo primerno pripraviti novo pogajalsko metodologijo za določitev novega časovnega načrta, ki bi v vseh pogajalskih fazah omogočal resnično sodelovanje organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev. Metodologija mora veljati tako za Evropsko unijo kot za države, s katerimi se pogaja.

4.3

Prvi korak v časovnem načrtu pogajanj bi moral biti podpis memoranduma o soglasju med pogajalkami (Komisija in ustrezne države na drugi strani), s katerim bi se te vzajemno zavezale k:

(i)	upoštevanju posameznih pogajalskih faz;

(ii)	vključitvi organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev v različne pogajalske faze, v katerih bi sodelovali kot opazovalci v okviru ustreznega skupnega posvetovalnega odbora deležnikov.

4.3.1

Pogajalske faze, določene v memorandumu o soglasju, bi se uporabljale tako za splošna pogajanja kot za morebitna tehnična pogajanja, ki bila potrebna.

4.3.2

Za ustanovitev skupnega posvetovalnega odbora deležnikov bi bilo treba uporabiti pristop po načelu partnerstva, ki se uporablja tudi pri kohezijski politiki.

4.3.2.1

V partnerstvu se vsak program kohezijske politike razvija s kolektivnim procesom, v katerem sodelujejo evropski, regionalni in lokalni organi, socialni partnerji in organizacije civilne družbe. V partnerstvu potekajo vse faze priprave programov: zasnova, upravljanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje, kar prispeva k temu, da ukrepi ustrezajo lokalnim in regionalnim potrebam in prioritetam vseh deležnikov.

4.3.3

Izbira opazovalcev med predstavniki organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev bi morala slediti osnovnemu merilu dejanske reprezentativnosti, neodvisnosti in pravične porazdelitve med deležniki. Pri socialnih partnerjih bi morali reprezentativnost in neodvisnost temeljiti na merilih, ki sta jih sprejeli skupini delojemalcev in delodajalcev v Mednarodni organizaciji dela, medtem kot bi morali pri drugih organizacijah civilne družbe temeljiti na članstvu v mednarodnih organih. Opazovalci v skupnem posvetovalnem odboru deležnikov bi morali spoštovati poseben kodeks ravnanja.

4.3.4

V skupni posvetovalni odbor deležnikov bi morale biti poleg organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev kot zunanje opazovalke vključene tudi ustrezne mednarodne institucije, kot so Mednarodna organizacija dela, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter sekretariat za večstranske okoljske sporazume pri Programu Združenih narodov za okolje.

4.3.4.1

Kodeks ravnanja bi moral omogočati, da se začrtajo:

(i)

pravice in obveznosti opazovalcev v skupnem posvetovalnem odboru deležnikov, ki v pogajanjih sodelujejo v imenu civilne družbe in socialnih partnerjev. V kodeksu ravnanja bo moral biti predviden ustrezen protokol o zaupnosti, ki bi se skliceval na načelo zaupnosti, v skladu s katerim ni dovoljeno razkrivati informacij, izmenjanih v zaupni pogajalski fazi in fazi zgodnjega opozarjanja;

(ii)	načela o določitvi opazovalcev v skupnem posvetovalnem odboru deležnikov, in sicer na pregleden način in ob upoštevanju njihove dejanske neodvisnosti, reprezentativnosti in pravične porazdelitve med predstavniki civilne družbe in socialnih partnerjev (gl. odstavek 4.3.3);

(iii)

pravila in postopki za različne pogajalske faze, predvidene v pogajalskem časovnem načrtu.

Kodeks ravnanja bi morali podpisati vsi udeleženci pogajanj, ki so opazovalci v skupnem posvetovalnem odboru.

4.4

V pogajalskem časovnem načrtu bi morale biti določene nadaljnje faze, ki bi jih bilo treba ciklično ponavljati do konca pogajanj.

4.4.1

Zaupna pogajalska faza. Faza, v kateri sodelujejo tako stranke v pogajanjih (Komisija in države geografskega območja, ki je druga stran v pogajanjih) kot predstavniki civilne družbe in socialnih partnerjev v vlogi opazovalcev, ki se s podpisom protokola o zaupnosti v kodeksu ravnanja zavežejo, da bodo jamčili za zaupnost informacij, ki jim bodo na voljo v tej fazi. Mednarodna organizacija dela bi morala v tej fazi predstaviti predpogajalsko poročilo o stanju ratifikacije in izvajanja temeljnih konvencij v tretjih državah, ki bi bilo dostopno vsem strankam v pogajanjih (pogajalcem in opazovalcem). Poročilo ne bi bilo zavezujoče, ampak bi pomagalo ugotoviti, ali so bili socialni standardi v državi, ki je stranka sporazuma, spoštovani ali ne.

4.4.2

Faza zgodnjega opozarjanja s skupnim posvetovalnim odborom. Faza, v kateri opazovalci opredelijo občutljiva vprašanja v pogajanjih, za katera pogajalci ne najdejo rešitev, ki bi bile zadovoljive za civilno družbo in socialne partnerje. To je še vedno zaupna faza, v kateri morajo opazovalci zagotavljati popolno zaupnost.

4.4.3

Faza odprtega komuniciranja. Tako Komisija kot države z geografskega območja, ki je druga stran v pogajanjih, objavljajo javno skupno informativno poročilo o napredku pogajanj. V tej fazi lahko opazovalci podajo svoje ocene v skladu s pravilom Chatham House (14) in predstavijo občutljiva vprašanja v pogajanjih, ugotovljena v predhodni fazi zgodnjega opozarjanja s posvetovalnim odborom. To je javna faza, v kateri so izpostavljeni predhodni rezultati pogajanj, namenjena pa je ozaveščanju javnosti o napredku pogajanj.

4.4.4

Faza predstavitve neodvisnega predhodnega poročila o oceni učinka trgovinskega sporazuma. V tej fazi obe strani (Komisija in države z geografskega območja, ki je druga stran v pogajanjih) predstavita neodvisno predhodno oceno učinka sporazuma. Organizacije civilne družbe in socialni partnerji v tej fazi podajo svoje ocene gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov sporazuma, pri čemer uporabijo tudi svoje lastne analize. Pomemben prispevek se pričakuje od zunanjih opazovalcev, ki bi morali javno objaviti poročilo, dostopno vsem stranem.

4.4.5

Fazi predstavitve predhodnega poročila o učinku sledi nov krog, ki se začne z zaupno pogajalsko fazo, tej sledi faza zgodnjega opozarjanja s posvetovalnim odborom, tej faza odprtega komuniciranja, na koncu pa sledi faza predstavitve končnega poročila o oceni učinka trgovinskega sporazuma. Pogajalski cikel se nadaljuje, dokler sporazuma ne podpišejo predstavniki Komisije in držav z geografskega območja, ki je druga stran v pogajanjih.

4.4.6

Če pogajalski strani parafirata sporazum, skupaj z opazovalci iz vrst civilne družbe in socialnih partnerjev v posvetovalnem odboru pripravita poseben protokol za ustanovitev notranje svetovalne skupine (za EU in partnerske države), ki vsebuje pravila za njeno delovanje (gl. odstavek 5.5.2).

4.4.7

EESO meni, da bi bil predlagani pogajalski okvir izziv za vse strani, ki sodelujejo v pogajanjih. Zato morajo vsi akterji na tem področju (Komisija, organizacije civilne družbe, socialni partnerji, zunanji opazovalci) poznati svojo vlogo, vsi udeleženci pa morajo biti izredno profesionalni in zelo dobro pripravljeni. EESO meni, da bi bilo koristno okrepiti sodelovanje Evropskega parlamenta, ki bi moral imeti vidnejšo vlogo v pogajalskih fazah in pri spremljanju sporazumov. EESO je prav tako prepričan, da bo le tako mogoče zagotoviti dejansko vključenost vseh, tudi civilne družbe in socialnih partnerjev, v trgovinska pogajanja, s tem pa tudi resnično podporo sporazumu.

5. Predlog reforme notranjih svetovalnih skupin za spremljanje, ocenjevanje in izvajanje sporazumov

5.1

Civilna družba in socialni partnerji od EU vse bolj zahtevajo vključujoč in demokratičen dialog, ne le med pripravo trgovinskih sporazumov, temveč tudi med njihovim izvajanjem (15). EESO ceni prizadevanja, s katerimi želi Komisija odpreti prostor za soočanja in udeležbo, vendar meni, da je nujno izboljšati postopke za spremljanje, ocenjevanje in izvajanje sporazumov.

5.2

Po mnenju EESO posvetovalni instrumenti, tj. notranje svetovalne skupine, ki so bili vzpostavljeni za spremljanje izvajanja in uresničevanja zavez iz poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v trgovinskih sporazumih, v prihodnje pa celotnih trgovinskih sporazumov, ne izpolnjujejo zadovoljivo zastavljenih ciljev. Te skupine so pomanjkljive tako zaradi meril za njihovo sestavo kot zaradi neobstoja jasnih pravil njihovega delovanja.

5.3

Sodeč po političnih priporočilih iz neformalnega dokumenta notranjih svetovalnih skupin EU (16) in nedavni analizi na temo notranjih svetovalnih skupin EU in partnerskih držav (17) je mogoče notranje svetovalne skupine ocenjevati na štirih različnih ravneh uspešnosti, in sicer po zmožnosti:

1)	delovanja,

2)	izmenjave informacij,

3)	spremljanja sporazumov,

4)	političnega učinka.

5.3.1

Kar zadeva delovanje, so notranje svetovalne skupine zaradi bistvene vloge sekretariata, ki jo opravlja EESO, v EU sicer aktivne, v partnerskih državah pa obstajajo le v nekaterih primerih (18). V tistih partnerskih državah, kjer obstajajo, imajo opazne organizacijske težave, ki so posledica očitnega pomanjkanja finančnih sredstev (19), ter težave z reprezentativnostjo, pravično porazdelitvijo zastopanosti interesov in neodvisnostjo organizacij, ki so vanje vključene (20).

5.3.2

Kar zadeva zmožnost izmenjave informacij sodelujočih v notranji svetovalni skupini, se zdi, da tudi v tem primeru obstaja precejšnja razlika med notranjimi svetovalnimi skupinami EU in tretjih držav, ko gre za splošno izmenjavo informacij. Z izjemo nekaterih nasprotovanj v notranjih svetovalnih skupinah EU izmenjava informacij med udeleženci dialoga na splošno dobro poteka, medtem ko se v notranjih svetovalnih skupinah tretjih držav pojavljajo napetosti med predstavniki podjetij in predstavniki drugih področij. V obeh tipih notranjih svetovalnih skupin pa so odnosi med vladami in njihovimi notranjimi svetovalnimi skupinami (t. i. vertikalni dialog) še vedno nezadovoljivi. Obstaja tudi poziv k bolj strukturiranemu in poglobljenemu nadnacionalnemu dialogu med notranjimi svetovalnimi skupinami EU in partnerskih držav, zlasti med letnim nadnacionalnim srečanjem civilne družbe, pri čemer bi se organizirala tudi posebna srečanja med notranjimi svetovalnimi skupinami v okviru istega sporazuma.

5.3.3

Kar zadeva spremljanje sporazumov, je treba priznati, da je težko uresničljivo, čeprav je glavni cilj notranjih svetovalnih skupin. Nezmožnost spremljanja izvajanja in uresničevanja poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju je predvsem posledica pomanjkanja namenskih virov ter razpoložljivosti in odgovornosti vlad. Zato je brez dvoma treba ceniti pritisk Komisije in notranjih svetovalnih skupin EU na vlade partnerskih držav, da bi povečale svojo odgovornost v fazi spremljanja (21). Predstavitev nezavezujočega informativnega poročila MOD in OECD, ki bi bilo na voljo notranjim svetovalnim skupinam, bi bila zanesljiva podlaga za oceno trgovinskega sporazuma.

5.3.4

Glede na dosedanje ugotovitve ni dvoma, da sta politični učinek oziroma zmožnost notranjih svetovalnih skupin, da vplivajo na izvajanje sporazumov iz poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, povsem nezadostna. Komisija bi morala določiti ambicioznejša merila, da bi vlade upoštevale priporočila notranjih svetovalnih skupin; čeprav so naloge teh skupin zavezujoče, ni učinkovitega izvrševanja in stalne vključenosti notranjih svetovalnih skupin v postopek reševanja sporov (22).

5.4

EESO zato meni, da je za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti potrebna korenita reforma notranjih svetovalnih skupin (gl. odstavke 5.3.1–5.3.4).

5.5

EESO poudarja, da je treba za vse vrste sklenjenih sporazumov ustanoviti enoten organ za sodelovanje civilne družbe in socialnih partnerjev (reformirana notranja svetovalna skupina), ki bi spremljal izvajanje in uresničevanje sporazumov ter ocenjeval njihove rezultate (23).

5.5.1

Takšen organ mora biti skupen in popolnoma funkcionalen za obe stranki sporazuma (EU in partnerske države), zajemati pa mora vse vidike sporazuma, pri čemer morajo imeti prednost vsi elementi sporazuma, ki vplivajo na izvajanje poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju.

5.5.2

EESO meni, da bi moral vsak parafiran sporazum vsebovati protokol o delovanju notranjih svetovalnih skupin, ki bi opredeljeval trden institucionaliziran okvir, s katerim bi lahko določili pravila njihovega delovanja za obe stranki sporazuma (EU in partnerske države), in tudi določati:

(a)	merila za določitev članov notranje svetovalne skupine, s katerimi bi poskrbeli za njihovo reprezentativnost, pravično porazdelitev zastopanosti interesov in neodvisnost (gl. odstavek 4.3.3);

(b)

obveznost, da Mednarodna organizacija dela sodeluje v notranjih svetovalnih skupinah kot zunanja opazovalka, da bi lahko spremljala izvajanje lastnih konvencij s področja sporazumov o prosti trgovini z uporabo internega nadzornega mehanizma in prek posebnega poročila, ki bi bilo na voljo pogajalskim stranem in bi bilo namenjeno morebitnim kritikam izvajanja socialnih standardov v poglavju o trgovini in trajnostnem razvoju. Vključitev Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj pa bi omogočila spremljanje izvajanja smernic za večnacionalna podjetja, zlasti niže v dobavni verigi, prek nacionalnih kontaktnih točk in posameznih vlad. Vendar ocene teh organov ne bodo zavezujoče znotraj notranje svetovalne skupine;

(c)	resnično dejavno vlogo notranje svetovalne skupine pri začenjanju postopkov reševanja sporov v vseh zadevah v okviru sporazuma, ki bi jih skupina predložila glavnemu uradniku za trgovinsko skladnost;

(d)	časovni razpored za določitev zavezujočih in izvršljivih časovnih načrtov izpolnjevanja obveznosti, določenih v sporazumu, skupaj z jasnimi roki za njihovo potrditev;

(e)	posodobitev navodil za izvajanje obveznosti iz sporazuma, s katero bi se določil sklop kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov za sprotno spremljanje in naknadno oceno učinka sporazuma;

(f)	datum, do katerega je treba predložiti naknadno neodvisno oceno učinka sporazuma za vsako od strank sporazuma (EU in partnerske države), če stranke menijo, da bi bilo treba predvideni petletni rok skrajšati;

(g)	število srečanj, ki jih mora vsaka notranja svetovalna skupina organizirati med letom, in to za vsako stranko sporazuma (EU in partnerske države);

(h)	obveznost letnega srečanja notranjih svetovalnih skupin iz EU in partnerske države;

(i)	obveznost letnega srečanja notranjih svetovalnih skupin iz EU in partnerskih držav v Bruslju, v katerega bi bili dejavno vključeni vsi deli notranjih svetovalnih skupin;

(j)

obveznost vzpostavitve spletne platforme, prek katere lahko člani notranjih svetovalnih skupin spoznajo pomen „učenja med notranjimi svetovalnimi skupinami“, si izmenjujejo potrebne informacije, denimo o posebnih temah (pravice delavcev, človekove pravice, vpliv standardov ekološkega kmetovanja na trgovino itd.), delijo možne najboljše prakse in oblikujejo posebne spletne tečaje za člane notranjih svetovalnih skupin;

(k)	časovni razpored srečanj, da bi bilo mogoče Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o napredku, ki ga notranja svetovalna skupina dosega pri svojem delu;

(l)	finančna sredstva, potrebna za delovanje notranjih svetovalnih skupin;

(m)

obveznost priprave letnega poročila o delovanju posameznih notranjih svetovalnih skupin. V tem poročilu bodo lahko notranje svetovalne skupine določile prednostne naloge in priporočila za izvajanje poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, Evropska komisija pa bo morala te prednostne naloge in priporočila vključiti med prednostne naloge EU za izvajanje poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju ali pa utemeljiti morebitno zavrnitev;

(n)

obveznost, da se EESO zaupa organizacija notranje svetovalne skupine EU in naloga izvajanja tehnične podpore za nadnacionalno srečanje notranjih svetovalnih skupin EU in partnerskih držav. Sekretariat EESO bi pri tem nudil tehnično podporo pri opredelitvi deležnikov v partnerskih državah (po merilih iz odstavka 4.3.3) ter pomagal predsedstvom notranjih svetovalnih skupin pri oblikovanju dnevnega reda, vodenju sestankov, pripravi zapisnikov srečanj, predložitvi poročil institucijam EU in civilni družbi ter pri prevzemanju odgovornosti za nudenje potrebnih informacij.

5.5.3

Bistveno vlogo bodo imeli kazalniki za sprotno spremljanje, s katerimi bo treba zagotavljati spoštovanje obveznosti iz sporazuma in ki se bodo nanašali na gospodarsko/trgovinsko, socialno in okoljsko področje ter področje zdravstvene varnosti.

5.5.4

EESO meni, da bo z reformo notranjih svetovalnih skupin prevzel bistveno vlogo, ki bo zahtevala ustrezno prilagoditev človeških in finančnih virov. Zato ponovno poziva proračunske organe, naj med reformo predvidijo dodatna sredstva v skladu s tekočimi odhodki, ki jih načrtuje Komisija, da bodo lahko notranje svetovalne skupine laže izvajale predvidene dejavnosti tako na kvantitativni kot kvalitativni ravni.

V Bruslju, 23. marca 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) COM(2021) 66 final.

(2) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2020 o pregledu trgovinske politike EU (2020/2761(RSP)).

(3) UL C 105, 4.3.2022, str. 148; UL C 105, 4.3.2022, str. 40; UL C 364, 28.10.2020, str. 53; UL C 364, 28.10.2020, str. 160; UL C 159, 10.5.2019, str. 28.

(4) UL C 105, 4.3.2022, str. 148; UL C 105, 4.3.2022, str. 40; REX/530 – Ocena vloge civilne družbe v strukturah sodelovanja v okviru sporazuma med Evropsko unijo ter Kolumbijo, Perujem in Ekvadorjem, poročevalec: Giuseppe Iuliano; UL C 364, 28.10.2020, str. 160; UL C 47, 11.2.2020, str. 38; REX/503 – Na poti k pridružitvenemu sporazumu med EU in Mercosurjem, poročevalec: Josep Puxeu Rocamora, soporočevalec: Mário Soares.

(5) Člen 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001.

(6) Pismo, v katerem Komisija organizaciji Les Amis de la Terre zavrača dostop do dokumenta, 2019 [b]; https://www.asktheeu.org/en/request/7049/response/23196/attach/3/Signed%20letter.pdf?cookie_passthrough=1 pridobljeno 30.7.2020, str. 2.

(7) UL C 374, 16.9.2021, str. 73, n. d.

(8) ClientEarth, Fern, Veblen Institute, La Fondation Nicolas Hulot pour la Nature et l’Homme in Mednarodna zveza za človekove pravice.

(9) Odločba v zadevi 1026/2020/MAS, ki se nanaša na to, da Komisija ni dokončala posodobitve ocene učinka na trajnostni razvoj pred sklenitvijo trgovinskih pogajanj med EU in Mercosurjem.

(10) UL C 47, 11.2. 2020, str. 38, n. d.

(11) UL C 105, 4.3.2022, str. 148, n. d. REX/532; UL C 364, 28.10.2020, str. 160.

(12) Study Reviewing DG Trade Civil Society Dialogue (Študija o pregledu dialoga med GD za trgovino in civilno družbo), Tetra Tech – Deloitte, Evropska unija, marec 2021.

(13) UL C 105, 4.3.2022, str. 40; UL C 105, 4.3.2022, str. 148; UL C 159, 10.5.2019, str. 28.

(14) Pravilo določa naslednje: „Kadar se srečanje ali del srečanja odvija po pravilu Chatham House, lahko udeleženci prosto uporabljajo prejete informacije, vendar ne smejo razkriti niti identitete govornikov ali drugih udeležencev niti njihovih povezav.“

(15) Neformalni dokument, ki sta ga pripravili Nizozemska in Francija o trgovini, socialno-ekonomskih učinkih in trajnostnem razvoju

(16) Neformalni dokument: Okrepitev in izboljšanje delovanja notranjih svetovalnih skupin za trgovino EU

(17) Martens, D., Potjomkina, D., Orbie, J., Domestic Advisory Groups in EU trade agreements – Stuck at the Bottom or Moving up the Ladder? (Ali so notranje svetovalne skupine v trgovinskih sporazumih EU obtičale na začetku ali pridobivajo na pomenu?) Friederich Ebert Stiftung, Univerza v Gentu, 2020

(18) Takšen primer je Peru, kjer so organizacije civilne družbe zaradi nepripravljenosti perujske vlade, da ustanovi ustrezno notranjo svetovalno skupino, ustanovile notranjo svetovalno skupino v senci, ki je EU žal ne priznava. Gl. Martens idr., 2020, n. d.

(19) „EESO zagotavlja sekretariat vsem notranjim svetovalnim skupinam EU. Približno 78 % (36 od 46) sodelujočih v notranjih svetovalnih skupinah meni, da sekretariat dobro pripravlja seje teh skupin. Po drugi strani večina notranjih svetovalnih skupin iz tretjih držav nima na voljo podobne pomoči pri organizaciji in pripravi svojega dela. Glavnino dela pogosto opravi predsednik (in občasno podpredsedniki), ki pa lahko tej dejavnosti nameni čas le v omejenem obsegu.“ Martens, D., idr., n. d., str. 16.

(20) Primer tega je notranja svetovalna skupina Južne Koreje, ki ima kljub občutnemu napredku še vedno pomanjkljivosti pri reprezentativnosti in neodvisnosti. Gl. Martens, D., idr., 2020, n. d.

(21) Pri sporazumu med EU in Korejo je politični pritisk privedel do uradne pritožbe, skupina strokovnjakov pa se je izrekla o neskladnosti države s konvencijami MOD.

(22) UL C 105, 4.3.2022, str. 40.

(23) UL C 159, 10.5. 2019, str. 28.

Slika 1

Pogajalske faze (časovni načrt)

Slika 2

Pogajalske faze (časovni načrt)

Top

Choose the experimental features you want to try