EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 16.12.2021
COM(2021) 816 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Letno poročilo 2021
o izvajanju instrumentov Evropske unije za zunanje delovanje
v letu 2020
{SWD(2021) 388 final}
Kazalo
GLOBALNE ZAVEZE
Uvod
Pristop Ekipe Evropa: odziv na svetovno krizo zaradi COVID-19
EU: močan svetovni akter
GLOBALNE PREDNOSTNE NALOGE
Človekov razvoj
Zeleni dogovor
Trajnostna rast in delovna mesta
Znanost, tehnologija, inovacije in digitalizacija
Migracije ter pomoč beguncem in razseljenim osebam
Upravljanje, mir in varnost
SVETOVNI VPLIV
Podsaharska Afrika
Latinska Amerika in Karibi
Azija, Srednja Azija, Bližnji in Srednji Vzhod/Perzijski zaliv ter Pacifik
Širitev
Evropsko sosedstvo
Čezmorske države in ozemlja
GLOBALNE ZAVEZE
Uvod
Leto 2020 je zaznamovala pandemija COVID-19, ki je vplivala na vse ljudi po vsem svetu. EU se je nanjo odzvala s svojimi instrumenti zunanjega delovanja, pri čemer je pokazala prilagodljivost, prožnost in moč svojih mednarodnih partnerstev.
V tem poročilu so opisani ključni vidiki finančne podpore, ki jo je EU v letu 2020 zagotovila na področju mednarodnega sodelovanja in razvoja, humanitarne pomoči, zunanje politike in širitve. EU se je že pred pandemijo zavzemala za dolgoročno agendo, ki je v skladu s cilji trajnostnega razvoja ter temelji na viziji trajnosti in partnerstva. Pandemija COVID-19 EU ni odvrnila od tega cilja; nasprotno, izkazalo se je, da je agenda daljnovidna in nujnejša kot kdaj koli prej, saj so v njej izpostavljena vprašanja, kot so vse večje globalne neenakosti in digitalni razkorak.
EU in njene države članice so v letu 2020 združile moči na podlagi pristopa Ekipe Evropa, pri čemer je bilo poleg prizadevanj za zaščito ljudi in gospodarstev v sami EU namenjenih več kot 40 milijard EUR za boj proti pandemiji COVID-19 in njenemu vplivu v naših partnerskih državah po svetu.
V letu 2020 je bila glavna prednostna naloga ublažiti vpliv pandemije COVID-19 v najranljivejših državah, pri čemer pa EU ni pozabila, da je treba s pravičnim, vključujočim in odpornim svetovnim okrevanjem postaviti temelje za zeleni in digitalni prehod. Predsednica Ursula von der Leyen je septembra 2020 na dogodku OZN na visoki ravni o financiranju za razvoj pozvala k pobudi za svetovno okrevanje, ki naložbe in odpis dolgov povezuje s cilji trajnostnega razvoja.
Leta 2020 je EU oblikovala dva glavna okvira za svoje zunanje delovanje: na notranji ravni so bila zaključena pogajanja o novem Instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) – Globalna Evropa – za obdobje 2021–2027; na zunanji ravni so glavni pogajalci iz EU ter Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav dosegli politični dogovor o okviru za obdobje po izteku Sporazuma iz Cotonouja, ki bo nadgradil in posodobil odnose EU z 79 afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (državami AKP).
EU je z odločitvijo, da začne pristopna pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo, naredila zgodovinski korak. Hkrati je bil sprejet ambiciozen gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan, katerega cilj je spodbuditi dolgoročno okrevanje in olajšati pristop k EU.
V letu 2020 se je EU še naprej odzivala na geopolitične spremembe v svojih sosednjih državah in regijah. Vodila je pobude za krepitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine, krepitev stabilizacijsko-mirovnega procesa v Libiji v okviru berlinskega procesa in zagotavljanje podpore civilni družbi v Siriji.
Prizadevanja EU za spodbujanje miru in stabilnosti v Sahelu (Burkini Faso, Čadu, Maliju, Mavretaniji in Nigru), Srednjeafriški republiki in Afriškem rogu (Somaliji) so vključevala diplomacijo, civilne in vojaške misije ter operacije v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), pa tudi zagotavljanje humanitarne, stabilizacijske in razvojne pomoči na podlagi celostnega partnerskega pristopa.
Na koncu leta 2020 je bilo objavljeno sporočilo „Nova agenda EU-ZDA za globalne spremembe“
, ki se nanaša na krepitev čezatlantskega partnerstva na več strateških področjih, vključno s podnebnimi spremembami, zdravjem in izvajanjem Agende 2030.
Spodbujanje in varstvo človekovih pravic sta temelja zunanjega delovanja EU, kar je bilo ponovno potrjeno v Akcijskem načrtu EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024. V digitalni dobi, ki jo pestijo dezinformacije, ta akcijski načrt spodbuja tudi krepitev demokracije in preglednosti z medijskim opismenjevanjem. Sprejetje globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic 7. decembra in poznejše uvrstitve na seznam marca 2021 so oprijemljivi primeri tega, da je EU zavezana varstvu človekovih pravic na svetovni ravni.
Pristop Ekipe Evropa: odziv na svetovno krizo zaradi COVID-19
Pristop Ekipe Evropa je pomembna praktična novost glede tega, kako EU in države članice sodelujejo na področjih vzporednih pristojnosti. Oblikovan je bil v odziv na krizo zaradi COVID-19.
Povezuje institucije EU, države članice, njihove izvajalske agencije in evropske institucije za financiranje razvoja. Z združevanjem virov, načinov dela, strokovnega znanja in orodij ob spoštovanju pristojnosti in postopkov odločanja EU, določenih v Pogodbah, vzpostavlja strateško kulturo usklajevanja na področju preobrazbenih ukrepov.
EU je med prvimi podprla pospeševalnik dostopa do orodij za boj proti COVID-19 (ACT). V okviru donatorske konference o globalnem odzivu na koronavirus, ki je potekala 4. maja 2020 in jo je soorganizirala Komisija, je bilo za zagotavljanje skupnega razvoja ter univerzalnega uvajanja cepiv, diagnostike in terapevtikov proti COVID-19 zbranih 15,9 milijarde EUR. Več kot 70 % teh donatorskih zavez so sprejele EU in njene države članice.
Med letom je bilo izplačanih približno 65 % od prek 40 milijard EUR, ki so jih EU in njene države članice v letu 2020 namenile za boj proti pandemiji COVID-19.
V okviru edinstvenih prizadevanj za repatriacijo je EU pri vrnitvi v domovino pomagala več kot 625 000 državljanom EU, ki so obtičali v tujini. Mehanizem Unije na področju civilne zaščite je poleg tega olajšal dobavo
več kot 18 milijonov kosov kritične osebne zaščitne in medicinske opreme, vključno z več kot 3 milijoni kosov iz zalog v okviru rescEU
, vzpostavljenih leta 2020.
EU: močan svetovni akter
EU je eden od redkih akterjev, ki so prisotni globalno in imajo celovit nabor političnih instrumentov, ki omogočajo odziv in zagotavljanje podpore partnerjem po svetu.
EU in njene države članice so na področju zunanjih in notranjih politik, ki vplivajo na države v razvoju, zavezane upoštevati cilje razvojnega sodelovanja. Pomen skladnosti politik za razvoj je bil ponovno potrjen v Evropskem soglasju o razvoju iz leta 2017.
EU je bila skupaj s svojimi 27 državami članicami tudi v letu 2020 vodilna na področju zagotavljanja uradne razvojne pomoči, saj se je po predhodnih podatkih njen skupni prispevek povečal na 66,8 milijarde EUR. To predstavlja 46 % vse globalne uradne razvojne pomoči, ki jo zagotavljajo EU in drugi donatorji v okviru Odbora za razvojno pomoč (DAC), ter 0,50 % bruto nacionalnega dohodka (BND) EU.
EU je v letu 2020 še naprej dejavno sodelovala v postopkih OZN, povezanih z razvojem. Komisija je predstavila delovni dokument svojih služb z naslovom „Delivering on the UN’s Sustainable Development Goals – A comprehensive approach“ (Doseganje ciljev trajnostnega razvoja OZN – celovit pristop)
, iz katerega je razvidno, da je EU zavezana izvajanju Agende 2030. Ob podpori EU so bili vzpostavljeni integrirani nacionalni okviri financiranja, namenjeni razvoju državnih strategij financiranja za doseganje napredka pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja.
Afrika je bila tudi v letu 2020 ključno prednostno področje EU. Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sta marca v skupnem sporočilu „Za celovito strategijo z Afriko“
predstavila svojo vizijo glede krepitve partnerstva med EU in Afriko. Predlagala sta okrepitev sodelovanja na petih ključnih področjih: zeleni prehod; digitalna preobrazba; trajnostna rast in delovna mesta; mir in upravljanje; migracije in mobilnost.
EU skupaj s svojimi državami članicami ostaja vodilna svetovna donatorka humanitarne pomoči. Proračun za leto 2020, namenjen humanitarni pomoči, je znašal 2 138 milijonov EUR.
V letu 2020 je EU financirala humanitarne organizacije iz več kot 80 držav in regij, vključno z Afganistanom, Haitijem, Jemnom, Južnim Sudanom, Sahelom, Sirijo, Turčijo, Ukrajino in Venezuelo.
Mehanizem Unije na področju civilne zaščite je bil v letu 2020 uporabljen 102-krat – od tega 57-krat zunaj Evrope –, in sicer ob različnih naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih je povzročil človek.
EU je v letu 2020 še naprej izvajala evropsko sosedsko politiko (ESP), pri čemer je spodbujala reforme ter krepila odpornost in blaginjo s partnerji v svojem sosedstvu. Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sta marca 2020 sprejela skupno sporočilo „Politika vzhodnega partnerstva po letu 2020: Krepitev odpornosti – vzhodno partnerstvo, ki prinaša koristi za vse“, v katerem je določenih pet dolgoročnih ciljev politike, pri čemer je zagotavljanje odpornosti horizontalen cilj.
Novembra 2020 je bila 25. obletnica barcelonske deklaracije priložnost za razmislek o prednostnih nalogah partnerstva med EU in regijo južnega sosedstva. Skupno sporočilo Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o obnovljenem partnerstvu z južnim sosedstvom je bilo osredotočeno na človekov razvoj, trajnostno in vključujoče gospodarsko okrevanje ter opolnomočenje mladih.
Komisija je v zvezi z Zahodnim Balkanom sprejela predloge za izboljšanje pristopnega procesa, Evropski svet pa je marca 2020 podprl odločitev Sveta za splošne zadeve o začetku pristopnih pogajanj z Republiko Albanijo in Republiko Severno Makedonijo. Na vrhu EU-Zahodni Balkan 6. maja 2020 so voditelji EU ponovno potrdili odločenost Unije, da bo nadalje krepila sodelovanje z regijo, in pozdravili zavezo partneric z Zahodnega Balkana, da bodo izvedle potrebne reforme.
Leta 2020 so bili doseženi politični sporazumi o Evropskem obrambnem skladu in Evropskem mirovnem instrumentu. V okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) so civilne misije ter vojaške misije in operacije (na primer v Gruziji, Iraku, južnem Sredozemlju, na Kosovu, v Libiji, Maliju, Nigru, na Palestinskih ozemljih, v Somaliji, Srednjeafriški republiki, Ukrajini in zahodnem Indijskem oceanu) še naprej podpirale naše partnerje in reševale krize po svetu.
31. marca 2020 se je v okviru SVOP začela nova vojaška operacija Evropske unije v Sredozemlju (EUNAVFOR MED IRINI), katere osrednja naloga je izvedba embarga OZN na orožje v Libiji. Po celovitem strateškem pregledu dejavnosti SVOP na območju Afriškega roga so bili mandati vojaške operacije EUNAVFOR Atalanta, vojaške misije EUTM Somalia in civilne misije EUCAP Somalia podaljšani do 31. decembra 2022. EU je predlagala novo orodje, in sicer koncept koordinirane prisotnosti na morju, da bi izboljšala svojo zmogljivost za zagotavljanje pomorske varnosti. Septembra je bil sprejet izvedbeni načrt za pilotno nalogo v Gvinejskem zalivu.
Služba EU za instrumente zunanje politike (FPI) je v letu 2020 napotila 17 misij za opazovanje volitev, ki so vključevale preglede dokumentacije na daljavo, in podprla 14 volilnih procesov.
V okviru načrta za zunanje naložbe je bil ustanovljen Evropski sklad za trajnostni razvoj (EFSD), namenjen zagotavljanju podpore naložbam v Afriki in sosedstvu EU. Do konca leta 2020 je Komisija s partnerskimi finančnimi institucijami podpisala sporazume o jamstvu v skupni vrednosti 1,55 milijarde EUR.
Okvir EU za mešano financiranje zajema sedem dejavnih regionalnih mehanizmov mešanega financiranja. V letu 2020 je bilo v okviru teh mehanizmov v projekte po vsem svetu vloženih več kot 900 milijonov EUR.
Proračunska podpora ostaja pomembno orodje za zagotavljanje podpore zunanjemu delovanju EU. EU je leta 2020 izplačala skupno 3 milijarde EUR proračunske podpore.
Skupno načrtovanje programov spodbuja skupno evropsko strategijo kot podlago za naše odnose s partnerskimi državami. Do konca leta 2020 je bilo pripravljenih 22 dokumentov o skupnem načrtovanju programov, vključno z novim dokumentom za Ekvador. Razširitev področja uporabe orodij za razvoj institucij (instrumenta TAIEX in instrumenta tesnega medinstitucionalnega sodelovanja) v letu 2020 je pripomogla k izkoriščanju evropskega strokovnega znanja po svetu.
GLOBALNE PREDNOSTNE NALOGE
EU je v letu 2020 uresničevala svojo vizijo trajnostnega razvoja na podlagi pragmatičnih partnerstev. V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov tega, da je EU še naprej zavezana trajnosti.
Človekov razvoj
Pandemija COVID-19 je privedla do zaprtja šol in univerz, kar je prizadelo več kot 1,5 milijarde učencev po vsem svetu. Programi podpore izobraževanju, ki jih financira EU, kot so Globalno partnerstvo za izobraževanje, sklad Izobraževanje ne sme čakati in pobuda za izobraževanje v izrednih razmerah, so bili preusmerjeni v zagotavljanje nujnih sredstev in neprekinjenega učenja za več kot 355 milijonov otrok iz 66 držav. V program Erasmus+ so bile uvedene ureditve prožnosti z namenom nadaljnjega zagotavljanja podpore univerzam, študentom in osebju iz partnerskih držav.
EU je v letu 2020 bistveno povečala svojo podporo na področju dostopa do vode, sanitarnih storitev in higiene, ki predstavljajo prvo obrambno linijo pred COVID-19, in sicer v državah, kot so Filipini, Pakistan, Južna Afrika, Slonokoščena obala, São Tomé in Príncipe, Senegal in Kamerun.
Pobuda EU in OZN, poimenovana Spotlight, ki je edinstveno globalno partnerstvo za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti, je do konca leta 2020 dosegla 26 držav in šest regij, pri čemer je bilo skupno namenjenih 497 milijonov EUR.
V letu 2020 je bilo približno 60 % sredstev Komisije, povezanih s pandemijo COVID-19, namenjenih podpiranju enakosti spolov in opolnomočenju žensk.
EU je v letu 2020 svoj globalni prispevek za prehrano v vrednosti 3,5 milijarde EUR, ki se mu je zavezala, presegla za 800 milijonov EUR. Med letoma 2014 in 2020 je EU odpravljanju podhranjenosti otrok in mater namenila 4,3 milijarde EUR. EU je med pandemijo podprla tudi zdravstvene storitve z obnovo zavez na področju rutinskega cepljenja v partnerskih državah, pri čemer je 300 milijonov EUR namenila Svetovni zvezi za cepiva in imunizacijo (GAVI), ter na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, pri čemer je 26,5 milijona EUR namenila skladu Global Financing Facility for Women, Children and Adolescents (globalni finančni mehanizem za ženske, otroke in mladostnike).
Zeleni dogovor
Do konca leta 2020 so dejavnosti s področja trajnostne energije, ki jih podpira EU, v partnerskih državah prispevale k proizvodnji 18 gigavatov (GW) v okviru nove zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. To je več kot 22 milijonom ljudi omogočilo dostop do trajnostne energije in energetskih storitev.
V okviru načrta za zunanje naložbe so bili leta 2020 podpisani prvi jamstveni programi za trajnostna mesta.
Neposredna podpora je bila dodeljena 12 partnerskih državam, da bi izboljšale svoje nacionalno določene prispevke. EU je prek globalnega zavezništva o podnebnih spremembah+ (GCCA+) prispevala k več kot 80 nacionalnim strategijam za podnebne spremembe v več kot 60 državah.
Na področju trajnostnega kmetijstva so bile v letu 2020 podpisane pogodbe za 19 projektov v okviru pobude za razvoj pametnih inovacij s pomočjo raziskav v kmetijstvu (DeSIRA).
V letu 2020 se je EU več partnerjev pridružilo pri začetku izvajanja ambiciozne pobude „Landscapes for Our Future“ (Krajine za našo prihodnost), ki je namenjena spodbujanju celostnega upravljanja krajine ter zajema več kot 20 držav in tri podregije.
Trajnostna rast in delovna mesta
EU je v letu 2020 183 milijonov EUR zagotovila skladu MDS za obvladovanje katastrof in pomoč za odpis dolga, ki vladam najrevnejših in najranljivejših držav pomaga pri obvladovanju gospodarskih posledic pandemije COVID-19 in ohranjanju delovnih mest.
Prispevek v vrednosti 10 milijonov EUR, namenjen instrumentu za finančno vključevanje žensk, je spodbudil znatne javne in zasebne naložbe, pri čemer je bilo v letu 2020 skupaj zbranih 75 milijonov EUR za podporo ekonomskemu opolnomočenju in finančnemu vključevanju več kot 6 milijonov žensk po vsem svetu.
Partnerstvo EU za odgovorno pridobivanje mineralov je pomagalo 22 rudarskim organizacijam po svetu in jim omogočilo dostop do uradnih trgov. V letu 2020 se je v Afriki in Latinski Ameriki začelo izvajati sedem novih projektov.
Na Zahodnem Balkanu in v Turčiji je več kot 25 programov EU neposredno podprlo vključevanje na trg dela in dostojno delo.
Znanost, tehnologija, inovacije in digitalizacija
V letu 2020 je EU okrepila svoje dejavnosti na področju znanosti, tehnologije, inovacij in digitalne preobrazbe z oblikovanjem novih pobud z Afriko in razširitvijo obsega dela v zvezi s svojim satelitskim sistemom za opazovanje Zemlje Copernicus.
Decembra 2020 je bilo vzpostavljeno vozlišče Digital4Development (D4D), ki je strateška platforma za dialog med več deležniki in usklajevanje držav članic, namenjena spodbujanju naložb in partnerstev na področju digitalne preobrazbe.
Povečan pomen znanosti, tehnologij in inovacij za vključujočo in trajnostno rast v regijah AKP je bil prepoznan z uvedbo novega 60 milijonov EUR vrednega programa za krepitev inovacijskih ekosistemov in zmogljivosti.
Povezovanje z okvirnimi programi EU za raziskave in inovacije (Obzorje 2020 za leto 2020) in njihovimi partnerstvi (kot je partnerstvo evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnega preskušanja) je bilo ključno za zagotavljanje sinergij med različnimi instrumenti financiranja.
Migracije ter pomoč beguncem in razseljenim osebam
Po svetu je prisilno razseljenih več kot 82,4 milijona ljudi, zato je EU še naprej zagotavljala humanitarno pomoč ranljivim razseljenim prebivalcem po vsem svetu. Pomoč je bila zagotovljena v ključnih državah, ki gostijo begunce (npr. v Bangladešu, Etiopiji, Iranu, Keniji, Kolumbiji, Libanonu, Peruju, Turčiji in Ugandi), in državah, prizadetih zaradi notranjega razseljevanja (npr. Južnem Sudanu, Kolumbiji, Siriji in Vzhodnem Kongu). Življenjsko pomembna pomoč in zaščita sta bili zagotovljeni tudi ranljivim migrantom vzdolž glavnih migracijskih poti v Jemnu, Libiji in Srednji Ameriki.
Komisija je septembra 2020 sprejela pakt EU o migracijah in azilu. Z več afriškimi in azijskimi državami so bila sklenjena ali okrepljena prilagojena migracijska partnerstva.
V letu 2020 so bili v okviru nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko odobreni novi programi za Afriški rog, Čadsko jezero, Severno Afriko in Sahel v vrednosti 561 milijonov EUR, ki prispevajo k zagotavljanju varnih, zakonitih in dovoljenih migracij iz teh regij, vanje in znotraj njih.
Uporaba sredstev nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko in regionalnega skrbniškega sklada EU za odziv na krizo v Siriji je bila podaljšana zaradi pandemije COVID-19 in eksplozije v bejrutskem pristanišču. Do konca leta 2020 so bila dodeljena vsa proračunska sredstva instrumenta za begunce v Turčiji v višini 6 milijard EUR.
V letu 2020 so bile sprejete nove pobude za obravnavo dolgotrajne razseljenosti in zagotavljanje podpore venezuelskim beguncem in beguncem, ki so pripadniki ljudstva Rohinga, kar je finančno in socialno razbremenilo gostiteljske skupnosti ter podprlo lokalno vključevanje in zaščito beguncev, migrantov in drugih razseljenih oseb.
Poleg tega je bila za reševanje izzivov nedovoljenih migracij partnerskim državam zagotovljena podpora za razvoj učinkovitih sistemov za upravljanje in obvladovanje migracij, vključno z zmogljivostmi za upravljanje meja in bojem proti kriminalnim mrežam za tihotapljenje migrantov, ter za izboljšanje postopkov vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije.
Upravljanje, mir in varnost
V letu 2020 so civilne in vojaške misije SVOP EU prispevale k miru in varnosti, vključevale pa so izvajanje različnih nalog, od svetovanja ustreznim ministrstvom na strateški ravni glede varnostnih ali obrambnih reform do podpore pri upravljanju meja ali usposabljanja lokalne policije.
Začela sta se izvajati projekta, namenjena povezovanju partneric v okviru širitvene in sosedske politike z delom ustreznih agencij EU za pravosodje in notranje zadeve (EUROMED Police V in CT-INFLOW).
Na področju pravne države in enakega dostopa do pravnega varstva je instrument EU za tranzicijsko pravičnost podprl prožne kratkoročne ukrepe in zagotavljanje strokovnega svetovanja v Burkini Faso, Jemnu, Liberiji in Maliju. Tudi nujni skrbniški sklad Evropske unije za Afriko in instrument za prispevanje k stabilnosti in miru sta še naprej podpirala stabilizacijske, spravne in mirovne procese v državah in regijah, kot so Jemen, Libija, Mozambik, Sahel, Sirija in Srednjeafriška republika.
V letu 2020 je bil v šestih pilotnih partnerskih državah (Čadu, Iraku, Mjanmaru, Nigeriji, Sudanu in Ugandi) uveden pristop, ki temelji na povezavi med humanitarno pomočjo, razvojem in mirom.
SVETOVNI VPLIV
V letu 2020 so partnerstva in pobude na področju zunanjega delovanja EU podpirale življenja, možnosti preživljanja in lokalne ekosisteme v vseh delih sveta.
Podsaharska Afrika
Odnosi med EU in Afriko se bodo v prihodnjih letih razvijali na podlagi skupnega sporočila
„Za celovito strategijo z Afriko“
in sporazuma, ki je naslednik Sporazuma iz Cotonouja (Sporazum o partnerstvu OAKPD-EU).
Februarja 2020 je v Adis Abebi potekalo 10. srečanje med Komisijo Afriške unije in Evropsko komisijo. Razprava je bila osredotočena na štiri glavna področja: trajnostna rast, trgovina, naložbe in digitalizacija; podnebne spremembe in odporna infrastruktura; mir, varnost in upravljanje; ter migracije in mobilnost.
Aprilski vrh med EU in skupino G5 Sahel je dodatno poglobil odnose med skupino G5 Sahel in EU ter podprl Koalicijo za Sahel in partnerstvo za varnost in stabilnost v Sahelu (P3S), katerega sekretariat je bil ustanovljen novembra 2020.
Julija 2020 je potekalo prvo srečanje ministrov EU in Afriške unije, pristojnih za raziskave in inovacije. Vsi ministri so podprli novo usmeritev skupnih raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti na področju zdravja, zelenega prehoda, inovacij in tehnologije ter znanstvenih zmogljivosti. Ministri so podprli tudi možnost priprave skupne agende EU in Afriške unije za inovacije.
Leta 2020 se je začela gradnja sončne elektrarne DEFISSOL v Beninu. Elektrarna bo 180 000 upravičencem letno zagotovila 35 GWh električne energije.
Latinska Amerika in Karibi
EU in njene države članice so v letu 2020 organizirale dve pomembni srečanji s predstavniki regije Latinske Amerike in Karibov: neuradno ministrsko videokonferenco julija in neformalno ministrsko srečanje decembra. Vlade EU ter latinskoameriških in karibskih držav so se zavezale, da si bodo skupaj prizadevale za „boljšo obnovo“, in sicer na podlagi trdnega zelenega partnerstva in digitalnega zavezništva.
Junija 2020 je bil sprejet politični steber in steber o sodelovanju pridružitvenega sporazuma med EU in Mercosurjem.
Politična in humanitarna kriza v Venezueli se je poglobila, s čimer se je do konca leta 2020 iz države izselilo več kot 5,4 milijona ljudi. Na mednarodni donatorski konferenci za Venezuelo, ki je potekala maja, je EU zbrala več kot 144 milijonov EUR za humanitarno pomoč in razvojno sodelovanje v podporo razseljenim osebam in njihovim gostiteljskim skupnostim.
Skrbniški sklad EU za Kolumbijo je še naprej podpiral izvajanje mirovnega sporazuma prek trajnostnega razvoja podeželja in ponovnega vključevanja nekdanjih borcev. Projekt za podjetja in biotsko raznovrstnost je podprl obnovo in zaščito morske in obalne biotske raznovrstnosti na Karibih prek trajnostnega turizma v Dominikanski republiki, na Haitiju in v Hondurasu.
Azija, Srednja Azija, Bližnji in Srednji Vzhod/Perzijski zaliv ter Pacifik
EU je v letu 2020 močne povezave s ključnimi strateškimi partnericami ohranila prek srečanj na vrhu z Indijo, Japonsko, Kitajsko in Republiko Korejo, dveh dodatnih srečanj voditeljev EU in Kitajske ter prvim srečanjem voditeljev EU in Avstralije.
Pogajanja o celovitem sporazumu o naložbah med EU in Kitajsko so se zaključila decembra s postopkom ratifikacije, ki ga je treba obravnavati v širšem okviru odnosov med EU in Kitajsko. Na vrhu EU-Indija je bil potrjen časovni načrt EU in Indije do leta 2025, ki je vodilo za prihodnje sodelovanje. Decembra sta se EU in Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN) dogovorila o sklenitvi strateškega partnerstva.
Avgusta 2020 je začel veljati prostotrgovinski sporazum med EU in Vietnamom. Gre za najobsežnejši trgovinski sporazum, ki ga je EU doslej sklenila s partnersko državo v razvoju.
Junija 2020 sta se ponovno začela dialog in sodelovanje z Zalivskim svetom za sodelovanje.
V Papui Novi Gvineji je v okviru novega programa EU za podporo podjetništvu, naložbam in trgovini na podeželju (STREIT) usposabljanje opravilo približno 120 pridelovalcev kakava in 432 pridelovalcev vanilje; več kot 10 000 pridelovalcev je prejelo prek 60 000 sadik kakavovca z izboljšano odpornostjo proti škodljivim organizmom.
Širitev
V letu 2020 je na področju širitvene agende EU prišlo do pomembnih sprememb. Komisija je februarja 2020 sprejela predloge za izboljšanje pristopnega procesa, Evropski svet pa je marca podprl odločitev Sveta za splošne zadeve o začetku pristopnih pogajanj z Republiko Albanijo in Republiko Severno Makedonijo. EU je maja na vrhu EU-Zahodni Balkan ponovno potrdila svojo odločenost, da bo nadalje krepila sodelovanje z regijo.
Oktobra sta bila sprejeta letni širitveni sveženj
ter gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan
, ki vključuje smernice glede izvajanja zelene agende. Namen načrta je spodbuditi dolgoročno okrevanje po pandemiji in gospodarsko rast, vključno z digitalnim in zelenim prehodom, ter podpreti reforme, potrebne za pristop, tudi s približevanjem partneric z Zahodnega Balkana enotnemu trgu EU.
V drugi polovici leta 2020 je Evropska komisija z državami Zahodnega Balkana začela neuradne tehnične pogovore o njihovi vključitvi v program Obzorje Evropa.
Instrument za predpristopno pomoč (IPA II) upravičencem na poti do potencialnega članstva v EU pomaga pri izvajanju reform za uskladitev s pravili in vrednotami EU. V letu 2020 je bilo sprejetih 14 novih programov za države IPA. Skupna operativna sredstva, namenjena IPA II, so v letu 2020 znašala 1,23 milijarde EUR.
Orodja za razvoj institucij (TAIEX in instrumenti tesnega medinstitucionalnega sodelovanja) dejavno podpirajo reformne procese držav IPA. V letu 2020 je bilo v okviru instrumenta TAIEX organiziranih 143 dogodkov, potekalo pa je tudi 53 projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja.
V letu 2020 je bil potrjen šesti sveženj v zvezi z agendo na področju povezljivosti, ki dopolnjuje zavezo iz leta 2015, da bodo naložbam v prometne in energetske povezave na Zahodnem Balkanu namenjena sredstva v višini 1 milijarde EUR. Zaveza EU bo spodbudila naložbe v skupni vrednosti več kot 3,7 milijarde EUR.
Evropsko sosedstvo
V letu 2020 je prišlo do napredka pri izvajanju pridružitvenih sporazumov, pri oblikovanju poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij z Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino ter pri izvajanju celovitega in okrepljenega partnerstva z Armenijo. Nadaljevala so se pogajanja o novem celovitem sporazumu med EU in Azerbajdžanom. V Belorusiji so bila zaradi predsedniških volitev 2020 pogajanja o novih prednostnih nalogah partnerstva prekinjena.
V Ukrajini je bil v letu 2020 dosežen napredek na področjih, kot so decentralizacija, razvoj infrastrukture in digitalna preobrazba. Po konfliktu v Gorskem Karabahu je EU najprej namenila skoraj 4 milijone EUR za humanitarno pomoč ter izjavila, da je pripravljena podpreti obnovo ter oblikovati trajno in celovito rešitev.
V okviru programa Obzorje 2020 je Evropska komisija uporabila vrsto instrumentov, da bi podprla in okrepila zmogljivosti za raziskave in inovacije v Armeniji, Gruziji, Moldaviji in Ukrajini. Z Armenijo, Gruzijo, Izraelom, Moldavijo, Tunizijo in Ukrajino je začela tudi neuradne tehnične pogovore o njihovi vključitvi v program Obzorje Evropa.
Komisija je skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo v odziv na pandemijo COVID-19 v vzhodnem sosedstvu zagotovila medicinsko opremo, pri čemer je dostavila več kot 11 milijonov kosov osebne zaščitne opreme, 12 000 laboratorijskih kompletov, več kot 1 500 ventilatorjev, koncentratorjev kisika in pulznih oksimetrov ter prek 20 000 PCR testov. V južnem sosedstvu je Komisija financirala dobavo medicinske opreme in podporo instrumentu COVAX, kar je omogočilo dobavo približno 6,7 milijona odmerkov cepiva.
V letu 2020 je EU še naprej zagotavljala pomoč v Siriji in sosednjih državah, ki gostijo begunce, si prizadevala, da bi podprla ponovno vzpostavitev miru in nadaljevanje prehoda na demokracijo v Libiji, Libanonu pa pomagala reševati njegove politične in socialno-ekonomske krize.
Pripravljene so bile tudi nove pobude za sodelovanje, zlasti z Marokom (zeleno partnerstvo in varnostno sodelovanje).
Čezmorske države in ozemlja
V letu 2020 je EU s čezmorskimi državami in ozemlji ohranila trdno partnerstvo, kar se je odrazilo na političnem forumu na visoki ravni med EU ter čezmorskimi državami in ozemlji, ki je potekal decembra 2020.
Tematski program za vse čezmorske države in ozemlja ter regionalni programi za Karibe, Indijski ocean in Pacifik v vrednosti 97,8 milijona EUR so prispevali k spodbujanju trajnostne rabe naravnih virov, zaščiti biotske raznovrstnosti ter podpori podnebnim ukrepom in odpornosti proti podnebnim spremembam.
EU je pomagala financirati povezavo otočja Wallis in Futuna z digitalnim kablom Tui-Samoa. Širokopasovna povezava je omogočila več kot 300 zdravniških posvetov na daljavo na leto.
Obseg sodelovanja čezmorskih držav in ozemelj v programu Erasmus+ se je od leta 2018 več kot podvojil ter leta 2020 zajemal 177 projektov in 95 upravičencev.
