EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 7.12.2021

COM(2021) 763 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju sheme posebnih ukrepov za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov

1.Uvod

Grški manjši egejski otoki so izredno razdrobljeno otoško ozemlje, ki je odvisno od velikih zemljepisnih in naravnih omejitev. So redko poseljeni ter imajo omejeno število zemljišč, ki se uporabljajo za kmetovanje. Tudi topografija in podnebje manjših egejskih otokov sta omejujoča dejavnika za kmetijsko proizvodnjo.

Nekateri otoki so zelo izolirani od celinske Grčije ter se soočajo s težavami zaradi otoške lege, ki jih dvojno ali celo trojno prizadene 1 . Njihova otoška lega, majhna velikost in oddaljenost od trgov povzročajo dodatne stroške prevoza in tako vplivajo na preskrbo z osnovnimi kmetijskimi proizvodi.

Ob upoštevanju tega posebnega položaja, ki ni primerljiv s celino EU, so manjši egejski otoki upravičeni do posebnih kmetijskih ukrepov v okviru skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SKP). Poleg podpore v okviru prvega stebra SKP so manjši egejski otoki upravičeni do posebne sheme podpore (sheme za manjše egejske otoke), ki pomaga pospeševati lokalno proizvodnjo in zagotavlja preskrbo z osnovnimi proizvodi. Shema zajema vse egejske otoke razen otokov Evboja in Kreta.

V tem poročilu je ocenjeno izvajanje sheme za manjše egejske otoke med letoma 2015 in 2019. Upoštevajo se zlasti izkušnje Komisije pri izvajanju programa do leta 2019 (proračunsko leto 2020) ter analiza in sklepi študije „Synthesis study of annual implementation reports of POSEI programmes and the programme for the smaller Aegean Islands for 2015-2019“ (sintetična študija letnih poročil o izvajanju programov POSEI in programa za manjše egejske otoke za obdobje 2015–2019), ki jo je izvedla družba Ecorys med januarjem in oktobrom 2021.

2.Manjši egejski otoki: začetki, razvoj in pravni okvir

Začetki posebne sheme za manjše egejske otoke segajo v leto 1993, ko so bile posebne težave, s katerimi se srečujejo kmetijski sektorji na manjših egejskih otokih zaradi njihove oddaljenosti in otoškega značaja, priznane v Uredbi Sveta (EGS) št. 2019/93 2 .

Shema se je od uvedbe leta 1993 nekoliko spremenila. V reformi SKP leta 2003 se je Grčija odločila, da bo od 1. januarja 2006 za vso državo uporabljala shemo enotnega plačila. Osnovna uredba je bila leta 2006 nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 1405/2006 3 , s katero se niso spremenili cilji ali posebni ukrepi za manjše egejske otoke. Vendar se je uvedel programski pristop, kar pomeni, da je podpora za manjše egejske otoke opredeljena v letnem programu, ki ga nacionalni organi pripravijo in pošljejo Komisiji v odobritev, upravlja pa ga Grčija.

Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe je bila Uredba Sveta (ES) št. 1405/2006 nadomeščena z Uredbo (EU) št. 229/2013 4 Evropskega parlamenta in Sveta, sprejeti pa sta bili Delegirana uredba Komisije (EU) št. 178/2014 in Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 181/2014 5 .

Shemo za manjše egejske otoke financira Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS). V Uredbi (EU) št. 229/2013 je določena letna zgornja meja programa, ki znaša 23,93 milijona EUR letno. Poleg tega Grčija zagotavlja dodatno nacionalno financiranje v višini 0,547 milijona EUR letno. Finančno izvajanje (plačani zneski v primerjavi z zneski, ki jih je načrtovala Grčija) za programe v obdobju 2015–2019 je predstavljeno v prilogi k temu poročilu.

Čeprav shema za manjše egejske otoke z regulativnega vidika uporablja isti pristop (cilji, struktura in finančno upravljanje) kot shema POSEI (poseben program za rešitev težav, ki izhajajo iz oddaljenosti in otoške lege najbolj oddaljenih regij) 6 , se shema za manjše egejske otoke upravlja ločeno od sheme POSEI.

Za razliko od sheme POSEI, ki nadomešča prvi steber SKP (neposredna plačila), shema za manjše egejske otoke obravnava posebne težave, ki prizadenejo te otoke, ter predstavlja dodatno podporo poleg sheme osnovnega plačila, ki zajema egejske otoke in preostali del Grčije v okviru prvega stebra SKP.

Pri reformi SKP za obdobje 2023–2027 sta se sozakonodajalca dogovorila, da bo shema za manjše egejske otoke ostala nespremenjena in tako ne bo vključena v strateške načrte SKP. Sredstva EU za program za manjše egejske otoke se bodo ohranila na trenutni ravni za SKP, s čimer se priznava posebna vloga sheme pri podpori kmetijstva na manjših egejskih otokih.

3.Pravna podlaga poročila

Člen 20(3) Uredbe Sveta (EU) št. 229/2013 določa: „Komisija do 31. decembra 2016 in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži splošno poročilo, iz katerega je razviden učinek ukrepov, sprejetih na podlagi te uredbe, vključno s primernimi predlogi, kjer je to ustrezno“.

4.Kmetijstvo na manjših egejskih otokih

Zaradi zemljepisnih značilnosti, podnebnih pogojev ter družbeno-gospodarske strukture manjših egejskih otokov sta tamkajšnja kmetijska dejavnost in proizvodnja v neugodnem položaju. Otoki se soočajo s postopnim opuščanjem zemljišč, ki sčasoma privede do krčenja lokalnih skupnosti, saj se njihova kmetijska zemljišča nahajajo predvsem na deloma manjvrednih ali manjvrednih območjih.

Otoki so razdeljeni na južno egejsko regijo (ki zajema otočji Kikladi in Dodekanez) ter severno egejsko regijo (ki obsega devet naseljenih otokov: Lesbos, Lemnos, Agios, Evstratios, Ios, Psara, Inousses, Samos, Ikaria in Fournoi).

Kmetijstvo ima pomembno vlogo v gospodarskem življenju severnih egejskih otokov. V letu 2019 je število prebivalstva znašalo 221 098. Kmetijski, gozdarski in ribiški sektor je imel 123 milijonov EUR bruto dodane vrednosti, kar predstavlja 5,67 % regionalne bruto dodane vrednosti (leto 2017). V sektorju je bilo zaposlenih 6 300 ljudi (leto 2019). Kmetijska zemljišča v uporabi (v nadaljnjem besedilu: KZU) so leta 2013 obsegala 245 760 ha, kar pomeni 64,7 % celotnega ozemlja. Kmetijski, gozdarski in ribiški sektor je proizvedel 123 milijonov EUR bruto dodane vrednosti, kar predstavlja 5,67 % regionalne bruto dodane vrednosti (leto 2017).

Kmetijske dejavnosti vključujejo pridelavo poljščin (mastike 7 , oljk, vinske trte, agrumov in žit) ter čebelarstvo in živinorejo (vzreja ovac, koz in goveda). Povprečna velikost kmetij je majhna (okoli 5 hektarjev KZU na kmetijsko gospodarstvo v letu 2013).

Južna egejska regija pokriva 5 286 km2 in zajema otočji Kikladi in Dodekanez. V letu 2019 je število prebivalstva znašalo 344 027. KZU so leta 2013 obsegala 214,010 ha, kar predstavlja 40,9 % celotne površine zemljišča. Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo je imelo 143 milijonov EUR bruto dodane vrednosti, kar predstavlja 2,66 % regionalne bruto dodane vrednosti (leto 2017). V kmetijskem sektorju je bilo zaposlenih 9 350 ljudi (leto 2017). V južni egejski regiji je zelo razvita turistična industrija, zaradi česar se še posebej poleti povečajo potrebe po kmetijskih in prehrambenih proizvodih, ki pa jih kmetijska proizvodnja ne more zadovoljiti, deloma zaradi njene omejenosti. Zato je regija odvisna od dodatne oskrbe iz preostale Grčije in tujine.

Stopnja brezposelnosti v regiji je leta 2019 znašala 13,7 %, kar je za približno štiri odstotne točke nižje od državnega povprečja. Zaposlovanje je močno povezano s storitvami, zlasti s turističnimi dejavnostmi (hrana in nastanitev, prodaja na drobno itd.). Razširjena je začasna brezposelnost, še posebej med delovno aktivnimi ženskami.

5.Cilji, shema in načrtovanje programov

Cilji sheme za manjše egejske otoke, kot so navedeni v členu 2 Uredbe (EU) št. 229/2013, so:

-manjšim otokom zagotoviti preskrbo s proizvodi, ki so osnovnega pomena za prehrano ljudi ali predelavo in kot kmetijski vložki, z ublažitvijo dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi njihove otoške lege, majhne velikosti in oddaljenosti od trgov;

-ohraniti in razviti kmetijsko dejavnost manjših otokov, vključno s proizvodnjo, predelavo, trženjem in prevozom nepredelanih in predelanih lokalnih proizvodov.

V ta namen je program sestavljen iz dveh vrst podpore: posebnih režimov preskrbe in podpore lokalni proizvodnji, kar oboje financira Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS).

5.1.Posebni režimi preskrbe

Posebni režimi preskrbe pomenijo pomoč, ki se dodeli za preskrbo s kmetijskimi proizvodi iz EU in se pretežno nanaša na živalsko krmo ter bistveno manj na moko za prehrano ljudi. Glavni proizvodi za živalsko krmo so koruza in oljne pogače ter drugi ostanki iz živalskih maščob ali olj, glavni proizvod, ki prejema podporo za moko, pa je pšenična ali soržična moka.

Manjši egejski otoki se delijo v dve skupini, ki prejemata različno podporo glede na dodatne stroške zaradi oddaljenosti: Skupina A zajema otoke, ki so bližje celini, skupina B pa najbolj oddaljene otoke, ki pomenijo okoli tri četrtine manjših egejskih otokov.

Upravičenci do podpore v obliki posebnih režimov preskrbe so:

§za živalsko krmo: organizacije kmetijskih zadrug, neodvisne kmetijske zadruge, kmetje in trgovci in

§za moko: trgovci z moko in peki.

Grčija je za ta ukrep namenila 5,47 milijona EUR na leto (23 % najvišjih letnih dodeljenih finančnih sredstev). To je pod mejo najvišjih dodeljenih sredstev 7,11 milijona EUR, ki je določena v Uredbi o manjših egejskih otokih (EU) št. 229/2013.

Treba je opozoriti, da je shema POSEI v okviru posebnih režimov preskrbe upravičena do izvzetja od plačila uvoznih dajatev za proizvode iz tretjih držav. Vendar pa shema za manjše egejske otoke ni upravičena do tega mehanizma odstopanja od carinskih postopkov Unije.

5.2.Podpora lokalni proizvodnji

Podpora lokalni proizvodnji si prizadeva razvijati lokalno kmetijsko proizvodnjo in preskrbo s kmetijskimi proizvodi na podlagi ukrepov, namenjenih proizvodnji, predelavi in trženju lokalnih kmetijskih proizvodov. V programu so bili opredeljeni številni proizvodi, ki veljajo za tradicionalne in pomembne za manjše egejske otoke. Grčija je za podporo lokalni proizvodnji namenila povprečno okoli 18 milijonov EUR letno. Upravičenci do te podpore so kmetijski proizvajalci ali organizacije proizvajalcev.

5.3.Načrtovanje programov in partnerski pristop

Grški organi so v programu podrobno opredelili ukrepe v okviru posebnega režima preskrbe in podpore lokalni proizvodnji. Program odraža prednostne naloge, ki so jih nacionalni organi določili za svoj kmetijski sektor v tesnem sodelovanju z deležniki. Po potrebi je program mogoče letno prilagoditi v skladu s členom 32 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 181/2014.

Grčija Komisiji vsako leto do 30. septembra predloži svoje letno poročilo o izvajanju programa v preteklem letu v skladu s členom 31(1) Uredbe (EU) št. 181/2014. 

6.Finančno izvajanje

Finančno izvajanje (plačani zneski v primerjavi z zneski, ki jih je načrtovala Grčija) za revizijsko obdobje ter porazdelitev zneskov med podporo lokalni proizvodnji in posebne režime preskrbe sta predstavljena v Prilogi. Večino porabe (približno 75 %) pomenijo ukrepi za podporo lokalni proizvodnji.

Skupna stopnja izvajanja programa v obdobju 2015–2019 je ostala visoka; kot kaže diagram 1, se je gibala med 90 % in 96 %.

Diagram 1: Izvajanje sheme za manjše egejske otoke glede na ukrep (v mio. EUR) (vir: Agrex)

7.Izvajanje sheme

Med letoma 2015 in 2019 je Grčija za podporo lokalni proizvodnji porabila približno 16 milijonov EUR letno. V obdobju 2015–2019 je bilo 60 % vseh sredstev za podporo lokalni proizvodnji porabljenih za ohranjanje oljčnih nasadov (približno 8,8 milijona EUR 8 letno). Ostali pomembni sektorji so bili: proizvodnja tradicionalnega sira (približno 2,5 milijona EUR), vino (približno 2 milijona EUR), čebelarstvo (stabilni odhodki, ki znašajo približno 1,2 milijona EUR) in mastika s Hiosa (1,5 milijona EUR). Stopnje izvajanja so se sčasoma stalno povečevale za večino sektorjev, razen za paradižnik češnjevec s Santorinija, pri kateremu so ostale nizke (57 % v letu 2019).

Za posebne režime preskrbe je bilo v obdobju 2015–2018 dodeljenih 5,47 milijona EUR, v letu 2019 pa 6,5 milijona EUR. Stopnja izvajanja je bila višja kot pri podpori lokalni proizvodnji, v povprečju 98,7 %. Ta ukrep je bil osredotočen predvsem na živalsko krmo (95 %) in moko (5 %).

8.Ocena programa

8.1.Zagotovljena preskrba s kmetijskimi proizvodi

Cilj, da se z ublažitvijo nastalih dodatnih stroškov zagotovi preskrba s proizvodi, ki so osnovnega pomena za prehrano ljudi ali za predelavo in kot kmetijski vložki, je bil večinoma dosežen, predvsem pri živalski krmi.

Med letoma 2015 in 2019 se je stopnja kritja skozi celotno potrebo po preskrbi manjših egejskih otokov približala 100 % v primeru živalske krme, za moko pa je bila delno nezadostna (približno 80 % in pada). Stopnja kritja v primeru moke je za skupino otokov A še posebej nizka zaradi stroškov prevoza. Glede na analizo, ki jo je opravila družba Ecorys, je bila shema za manjše egejske otoke precej učinkovita pri doseganju svojega cilja zagotavljanja preskrbe zadevnih območij s proizvodi, ki so osnovnega pomena za prehrano ljudi ali za predelavo kot kmetijski vložki.

Podpora je krila dodatne stroške prevoza do manjših egejskih otokov v razponu od 32 % (za najbolj oddaljene otoke) do 64 % (za otoke, ki so najbližje celini). Zato se zdi, da je tveganje čezmernega nadomestila omejeno, pomoč za posebne režime preskrbe pa se lahko šteje za sorazmerno. Ugotovljeno je bilo tudi, da je shema za manjše egejske otoke učinkovita tudi pri doseganju zgoraj navedenega splošnega cilja.

8.2.Skladnost med posebnimi režimi preskrbe in podporo lokalni proizvodnji

Instrumenta posebnega režima preskrbe ter podpore lokalni proizvodnji se prek sprememb programa izvajata usklajeno, posebni režim preskrbe pa ne ogroža lokalne proizvodnje ali njene rasti. Med izvajanjem posebnih režimov preskrbe ter podpore lokalni proizvodnji ni bilo notranje neskladnosti, saj se proizvodi, ki prejemajo podporo v okviru posebnih režimov preskrbe (moka in živalska krma), ne proizvajajo lokalno.

8.3.Ohranjanje dejavnosti kmetijske proizvodnje

Podprta kmetijska proizvodnja se večinoma ohranja v smislu površine (v hektarjih) ali količine (v tonah), z izjemo oljk, ki so glavni kmetijski proizvod, podprt v okviru dela programa za podporo lokalni proizvodnji. Proizvodnja oljk je bila podvržena velikim letnim nihanjem, zlasti v letih 2017 in 2018, ko se je z 2,6 milijona ton zmanjšala na 0,5 milijona ton. Proizvodnja tradicionalne mastike s Hiosa se je povečala s 126 ton na 184 ton (46,4 %) zaradi zasaditve dreves po požaru leta 2012. Leta 2019 se je proizvodnja vina po dveh letih upadanja proizvodnje zaradi neugodnih vremenskih razmer v Egejskem morju vrnila na raven iz leta 2016. Čebelarstvo je rahlo upadlo, medtem ko se je proizvodnja tradicionalnega sira v tem obdobju povečala.

Zato je bila shema za manjše egejske otoke do neke mere učinkovita pri doseganju cilja ohranjanja razvoja tradicionalnih kmetijskih dejavnosti in krepitve njihove konkurenčnosti, kljub dejstvu, da so imeli nekateri od teh sektorjev določene težave pri razvoju proizvodnje.

Shema za manjše egejske otoke, ki večinoma podpira operativne stroške (proizvodnja, predelava in trženje), je imela omejen učinek na izboljšanje konkurenčnosti tradicionalnih kmetijskih proizvodov. Konkurenčnost pa se je povečala zaradi ostalih podpornih instrumentov, zlasti v okviru programa za razvoj podeželja.

8.4.Prispevek k ciljem SKP

Shema za manjše egejske otoke je v analiziranem obdobju prispevala k splošnim ciljem SKP. Podprla je trajnostno proizvodnjo hrane, ker je olajšala ohranjanje proizvodnih ravni v večini sektorjev in tako podprla stabilen prihodek kmetov. Toda ker shema za manjše egejske otoke pomeni dodatno podporo za posebne proizvodne dejavnosti poleg sheme osnovnega plačila, ki se uporablja v shemi za manjše egejske otoke, bi bil njen učinek na prihodek kmetov manj pomemben kot v regijah, ki so upravičene do sheme POSEI, vendar niso vključene v shemo osnovnega plačila.

Shema za manjše egejske otoke je prispevala tudi k trajnostnemu upravljanju naravnih virov s pravili o navzkrižni skladnosti, ki kmete zavezujejo k spoštovanju vrste statutarnih pravil EU na področju okolja, javnega zdravja ter zdravja živali in rastlin. Shema je podprla ohranjanje poljščin z nizkim okoljskim odtisom, ki večinoma temeljijo na sistemih ekstenzivne proizvodnje, ki so za okolje razmeroma neškodljivi. Uporaba pesticidov pri gojenju oljk je zelo omejena. Čebelarstvo je pripomoglo k ohranitvi občutljivega rastlinstva otokov. Ostale poljščine, kot so mastike, vinska trta ali ječmen, so prispevale k zaščiti pokrajine in naravnega okolja.

Vendar je treba prakse trajnostnega kmetovanja še naprej razvijati prek kakovosti proizvodov (ekološka pridelava ali druge oznake in potrdila), tehnološka prednost, okoljske zahteve itd. Priporočljiva bi bila diferenciacija proizvodov z necenovno konkurenčnostjo (olivno olje, vino z zaščiteno označbo porekla itd.). Dejansko je v zadnjih letih vse več proizvodov z manjših egejskih otokov pridobilo status ZOP in zaščitene geografske označbe (ZGO). Vendar pa ostajajo pomanjkljivosti. Na primer, čeprav je večina oljčnega olja proizvedena v skladu z ekološkimi standardi, se zaradi težav pri pridobivanju ekološke akreditacije na otokih ne trži kot ekološko.

Kar zadeva prispevek k uravnoteženemu teritorialnemu razvoju, program za manjše egejske otoke podpira zlasti proizvodne dejavnosti na oddaljenejših območjih, ki so nujna, da se prepreči upadanje prebivalstva in odvisnost od turizma. Podpora za manjše grške otoke je pripomogla k razvoju podeželskih območij z ohranjanjem obdelovalnih površin in kmetij ter s tem zaposlovanja. Pripomogla je tudi k izvajanju posebnih družbeno-strukturnih politik upravljanja zemljišč, posredno z navzkrižno skladnostjo pa podpirala okolju prijazne prakse kmetovanja.

V ocenjenem obdobju je obstajala močna skladnost med programom za manjše egejske otoke in programi za razvoj podeželja (drugi steber SKP). To je ključno za doseganje ciljev skupne kmetijske politike, saj sta navedeni vrsti podpore močno soodvisni.

Obstajajo sinergije med shemo za manjše egejske otoke, programi za razvoj podeželja in nacionalno podporo, kot so usposabljanje, vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov ter naložbe, podprte v okviru programov za razvoj podeželja, in proizvodnja, ki jo podpirajo manjši egejski otoki. Programi za razvoj podeželja spodbujajo trajnostne prakse kmetovanja, ki presegajo navzkrižno skladnost, vključno za proizvodnjo, ki jo podpirajo manjši egejski otoki. Programi za razvoj podeželja podpirajo tudi naložbe v živilskopredelovalno industrijo in usposabljanje oseb, dejavnih v sektorju agroživilstva. Shema za manjše egejske otoke podpira predelavo in trženje proizvodov s teh kmetij in živilskopredelovalnega sektorja. Velika je tudi skladnost z ukrepi nacionalne podpore in ostalimi ukrepi SKP (vino, sadje in zelenjava).

Ker shema za manjše egejske otoke ne bo spadala v okvir strateškega načrta SKP za Grčijo za obdobje 2023–2027, je treba zagotoviti celovito skladnost med tem programom in novimi ukrepi v okviru strateškega načrta SKP.

8.5.Ustreznost sheme za manjše egejske otoke in dodana vrednost EU

Program za manjše egejske otoke vključuje ukrepe in dejavnosti, ki omogočajo zadovoljivo reševanje najpomembnejših problemov kmetijskega sektorja manjših egejskih otokov, zlasti gospodarskih izzivov.

Dohodkovna podpora proizvajalcem omogoča nadaljevanje poslovanja in lajšanje visokih stroškov ali morebitnih izgub, ki bi jih sicer lahko imeli. Cenovna konkurenca s celinsko Evropo bi bila brez pomoči v okviru sheme za manjše egejske otoke skupaj z znatnimi stroški prevoza in zmanjšano velikostjo gospodarskih subjektov verjetno nepremostljiva ovira za lokalno vrednostno verigo. Poleg tega program pomaga proizvajalcem, da kljubujejo pritiskom urbanizacije in turistične industrije na določenih območjih. Izplačana podpora delno ublaži tudi težave pri dostopu do trgov, podpira razvoj novih možnosti prodaje in spodbuja proizvajalce, da ohranijo svoja kmetijska zemljišča. To velja tudi za bolj oddaljena območja, kjer preprečuje opuščanje zemljišč in s tem erozijo tal.

Kar zadeva posebne cilje nove SKP program obravnava predvsem tri gospodarske cilje, katerih namen je spodbujati odporen kmetijski sektor, medtem ko se trajnostni vidik še naprej zagotavlja s pravili o navzkrižni skladnosti. Če se zdi, da je zakonodajni okvir skladen z novimi cilji SKP, bi bilo treba v prihodnjih letih oceniti ustreznost učinkovitega izvajanja programa.

Na ravni politike je dodana vrednost EU v glavnem ocenjena pozitivno, saj se s shemo priznava dejstvo, da so zaradi številnih velikih ovir, s katerimi se spoprijemajo manjši egejski otoki, potrebni posebni ukrepi. Shema, ki se upravlja vzporedno s programi POSEI, bi lahko imela korist od izkušenj najbolj oddaljenih regij pri oblikovanju in izvajanju njihovih programov.

Shema za manjše egejske otoke se je tudi izkazala kot koristna v smislu uveljavljanja kakovosti in okoljskih zahtev. Na ravni oblikovanja in izvajanja programov se je shema izkazala kot pozitivna v smislu prožnosti, ki jo je Grčija imela na voljo za določitev svojega programa na podlagi posebnih potreb. Obenem je spodbudila kulturo upravljanja, ki bolj temelji na rezultatih.

8.6.Upravljanje in vodenje programa za manjše egejske otoke

Čeprav je bil v zadnjih letih dosežen določen napredek, še vedno obstaja prostor za izboljšave strategije, ki bi morala biti v programih podrobneje določena, vključno z nadaljnjim razvojem posebnih kazalnikov, o katerih je treba poročati v letnem poročilu o izvajanju. V programu bi bilo treba jasneje poudariti tudi prispevek sheme k splošnim ciljem SKP in jih povezati s posebnimi, količinsko opredeljenimi cilji.

Strategija, oblikovana v programu, je bila do neke mere prilagojena. Pomanjkljivosti, navedene v poročilu Evropske komisije o izvajanju iz leta 2016 9 , pa ostajajo.

Letna poročila o izvajanju so se zlasti v zadnjih letih izboljšala in ustrezajo novi predlogi, ki je bila pojasnjena in poenostavljena v letu 2018 10 . Potrebne pa so nadaljnje izboljšave, zlasti glede izpolnjevanja posebnih ciljev programa in njegove uspešnosti glede na cilje.

9.Predlogi za izboljšanje

9.1.Sprememba uredbe EU ni potrebna

Če se upošteva ocena sheme iz točke 8, se sprememba osnovne Uredbe (EU) št. 229/2013 ne zdi potrebna. Okvir, vzpostavljen s to uredbo, je veliko prispeval k načrtovanju in izvajanju sheme za manjše egejske otoke v smislu prožnosti, ki jo Grčiji omogoča pri opredelitvi in prilagajanju programa glede na posebne potrebe.

9.2.Priporočila Grčiji

Splošna ocena izvajanja je razmeroma pozitivna, vendar so potrebna nadaljnja prizadevanja, zlasti glede strategije in poročanja.

Da bi izboljšali učinkovitost programa za manjše egejske otoke, bi morali grški organi nadalje razvijati strategijo, opisano v programu. Splošne cilje in njihove povezave s potrebami in izbranimi ukrepi/dejavnostmi bi bilo treba bolje pojasniti na podlagi količinsko opredeljenih ciljev ter jih spremljati z ustreznimi kazalniki. Prav tako bi bilo treba izboljšati predstavitev posebnih ciljev. Preglednica 2 v Prilogi podaja več podrobnosti.

Poročanje o programu se je znatno izboljšalo. Kljub temu so potrebna nadaljnja prizadevanja za boljše obveščanje o doseganju splošnih in posebnih ciljev z vključitvijo kazalnikov uspešnosti v analizo. Grčija bi morala izbrati tudi nacionalne kazalnike, ki so ustreznejši za cilje.

Poleg tega bi morali grški organi zagotoviti skladnost s strateškim načrtom SKP za spodbujanje konkurenčnosti.

Grčija bi morala nadaljevati razvoj trajnostnih praks kmetovanja v skladu z zelenim dogovorom, vključno s krepitvijo necenovne konkurenčnosti.

10.Sklepne ugotovitve

Splošna uspešnost sheme za manjše egejske otoke med letoma 2015 in 2019 se oceni pozitivno glede njene sposobnosti za reševanje posameznih izzivov na področju kmetijstva, ki so povezani s posebnim zemljepisnim položajem manjših egejskih otokov.

Shema za manjše egejske otoke, ki pomeni dodatno pomoč poleg neposrednih plačil, bi morala biti skladna s cilji SKP 11 . Brez posebne sheme za manjše egejske otoke in podpore, omejene na neposredna plačila SKP, bi položaj v ocenjevalnem obdobju privedel do opuščanja proizvodnje, kar bi lahko negativno vplivalo na zaposlovanje, okolje ali zemljepisno razsežnost manjših egejskih otokov.

Shema za manjše egejske otoke od uvedbe programskega pristopa poteka nemoteno. Po mnenju Komisije shema zadovoljivo ustreza potrebam manjših egejskih otokov. Če shema ni del strateškega načrta SKP, bi morala biti kljub temu skladna z novimi cilji SKP. Sprememba sedanjega zakonodajnega okvira zato ni potrebna.

Oblikovanje programa za manjše egejske otoke se z izvedenimi ukrepi in dejavnostmi zdi večinoma ustrezno glede na težave regije, povezane s kmetijstvom. Vendar pa je strategija manj pomembna glede na cilje, ki jih namerava doseči; zlasti cilje, ki se nanašajo na program. Razlog za to je predvsem nejasnost v programskih dokumentih in poročilih o izvajanju.

Grčija je tudi pozvana, naj upošteva priporočila tega poročila ter prilagodi program za manjše egejske otoke tako, da se zagotovi učinkovitejša uporaba ukrepov in spremljanje programa ter dopolnjevanje z ostalimi podpornimi instrumenti iz SKP.

Priloga: Finančno izvajanje programa za manjše egejske otoke za obdobje 2015–2019

(1)    Otoška lega, zaradi katere so večkratno prizadeti, pomeni, da med otoki in celino ni neposrednih prometnih povezav, zato se preskrba izvaja prek drugih otokov.

(2)      UL L 184, 27.7.1993, str. 1.

(3)      UL L 265, 26.9.2006, str. 1.

(4)      UL L 78, 20.3.2013, str. 41.

(5)    UL L 78, 20.3.2013; delegirani in izvedbeni akti: UL L 63, 4.3.2014.

(6)      O posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije. 

(7)      Mastika je smola , ki se pod zaščiteno označbo porekla pridobiva iz istoimenskega drevesa na otoku Ios in se uporablja za proizvodnjo likerjev in slaščic.

(8)      Poleg sredstev EU je bilo za ohranjanje oljčnih nasadov vsako leto namenjenih približno 547 000 EUR iz nacionalnega sofinanciranja. Vendar nacionalno sofinanciranje, namenjeno ohranjanju oljčnih nasadov, na koncu za nekatera leta ni bilo izplačano.

(9)      Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju sheme posebnih ukrepov za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov (COM(2016) 796 final).

(10)      Priloga III k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 181/2014, ki je bila dodana z Uredbo (EU) 2018/916 z dne 27. junija 2018 (UL L 163, 28.6.2018, str. 6).

(11) Kot je izrecno predpisano v členu 4 Uredbe (EU) št. 229/2013.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 7.12.2021

COM(2021) 763 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju sheme posebnih ukrepov za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov

Preglednica 1

Razvoj porabe sredstev za shemo za manjše egejske otoke v milijonih EUR

Vir: AGREX

Preglednica 2

Elementi strategije, ki jih je treba izboljšati