EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 6.8.2021
COM(2021) 452 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
o delovanju in učinkih Uredbe (EU) 2016/589 o evropski mreži služb za zaposlovanje (EURES), dostopu delavcev do storitev na področju mobilnosti in nadaljnjem povezovanju trgov dela
(predloženo v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2016/589)
{SWD(2021) 217 final}
Kazalo vsebine
1Uvod
1.1
Kaj je EURES?
1.2
Izvajanje/trenutno stanje
2Ugotovitve ocene
2.1
Ustreznost
2.2
Uspešnost
2.3
Učinkovitost
2.4
Skladnost
2.5
Dodana vrednost EU
3Sklepi in pridobljene izkušnje
3.1
Sklepi
3.2
Pridobljene izkušnje
1Uvod
1.1Kaj je EURES?
Evropska komisija je leta 1994 vzpostavila mrežo EURES kot mrežo služb za zaposlovanje in povezanih organizacij. V mrežo EURES je danes vključenih 219 članov in partnerjev iz držav članic EU in Efte, ki so se obvezali, da bodo spodbujali pravično mobilnost delovne sile. Vse javne službe za zaposlovanje so članice mreže.
Mreža EURES iskalcem zaposlitve in delodajalcem po Evropi vsakodnevno ponuja informacije in zagotavlja pomoč prek svoje mreže več kot 1 000 svetovalcev. Storitve mreže EURES so na voljo tudi na spletu na portalu EURES. Poleg teh splošnih storitev za iskalce zaposlitve in delodajalce mreža EURES zagotavlja tudi ciljno usmerjeno podporo določenim skupinam (npr. mladim iskalcem zaposlitve, dolgotrajno brezposelnim) ali določenim območjem (čezmejnim regijam).
EURES je zdaj edina mednarodna služba na področju mobilnosti v veliki gospodarski regiji, ki zagotavlja brezplačno pomoč najrazličnejšim iskalcem zaposlitve in delodajalcem v njihovem jeziku, bodisi v živo ali prek spleta.
Za splošno koordinacijo EURES po Evropi je bila sprva pristojna Evropska komisija (GD EMPL), maja 2021 pa je to nalogo prevzel Evropski organ za delo, kot je bilo predvideno v uredbi o ustanovitvi Evropskega organa za delo. Članom in partnerjem na ravni držav pomagajo nacionalni koordinatorji, ki zagotavljajo neposredne storitve iskalcem zaposlitve in delodajalcem ter objavljajo prosta delovna mesta in življenjepise na portalu EURES.
Uredba o mreži EURES (Uredba (EU) 2016/589) je od leta 2016 pravni okvir mreže. Glavne spremembe, ki jih uredba uvaja, so med drugim: boljša preglednost mreže in zagotovljenih storitev; boljše povezovanje ponudbe delovne sile in povpraševanja po njej s povečanjem števila prostih delovnih mest in življenjepisov na portalu EURES; širitev mreže EURES s sprejemom novih članov in partnerjev, zlasti z odpiranjem zasebnim službam za zaposlovanje, in razvoj minimalnih standardov za zagotavljanje podpornih storitev.
Uredba zahteva, da „[Komisija] [d]o 13. maja 2021 [...] Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži naknadno oceno delovanja in učinkov te uredbe. Poročilu se lahko priložijo zakonodajni predlogi za spremembo te uredbe.“ To poročilo, v katerem je predstavljena osnovna analiza, opravljena v priloženem delovnem dokumentu služb, vsebuje oceno izvedbe reforme mreže EURES, kot je bila uvedena z uredbo iz leta 2016, in s tem pridobljene izkušnje.
1.2Izvajanje/trenutno stanje
Izvajanje uredbe o mreži EURES napreduje. Organizacijski vidiki ter vidiki obveščanja in spremljanja so v celoti izvedeni po vsej mreži, medtem ko so na naslednjih področjih potrebna nadaljnja prizadevanja:
-širitev mreže je prepočasna. Vse države mreže EURES so vzpostavile ali začele pripravljati sistem sprejema, vendar jih je samo polovica konec leta 2020 sporočila, da so sprejele nove člane in partnerje;
-treba je poskrbeti za pregledno izmenjavo prostih delovnih mest in življenjepisov med nacionalnimi zbirkami podatkov in portalom EURES: vse države mreže EURES so vzpostavile sistem za prenos prostih delovnih mest, vendar sedem držav članic še ne posreduje življenjepisov po enotnem usklajenem kanalu
;
-portal EURES je bil posodobljen tako, da so zdaj na voljo nove funkcije iskanja, ima pa tudi novo podobo. Prizadevanja za samodejno povezovanje na portalu EURES potekajo, vendar je treba počakati do roka za vzporejanje nacionalnih sistemov klasifikacije z evropsko klasifikacijo spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO), tj. do 7. avgusta 2021;
-Vse države mreže EURES od leta 2018 uporabljajo usklajeno načrtovanje in merjenje uspešnosti. Dejavnosti se načrtujejo in spremljajo s skupnim orodjem, ki omogoča letni pregled načrtovanih in izvedenih dejavnosti mreže na nacionalni ravni. Splošna uspešnost EURES se meri z usklajenim sistemom, ki je bil uveden leta 2018, vendar zaenkrat vse države mreže EURES še ne zagotavljajo ustrezne kakovosti vseh sporočenih podatkov.
Prizadevanja za izvedbo tako še vedno potekajo. Med razlogi za to, da izvedba še ni končana, so:
-za dokončanje pravnega okvira mreže EURES je bilo treba sprejeti šest izvedbenih aktov, ki so bili sprejeti v letih 2017 in 2018. Poleg tega je zagotavljanje življenjepisov in prostih delovnih mest s strani članov EURES začelo veljati 13. maja 2018, usklajena klasifikacija, ki omogoča samodejno povezovanje (ESCO), pa bo začela veljati po izteku roka za to oceno;
-za nekatere bistvene spremembe, ki jih je prinesla Uredba, zlasti glede širitve mreže z nacionalnimi sistemi sprejema in zagotavljanja življenjepisov, so bile v nekaterih državah članicah potrebne dodatne prilagoditve zakonodaje. S temi področji so se države članice precej nerade ukvarjale, zlasti po uvedbi splošne uredbe o varstvu podatkov leta 2018;
-na nacionalni ravni je izvedba potekala brez neposrednih dodatnih sredstev iz poračuna EU. Države članice so morale financirati ukrepe mreže EURES iz svojih virov (bodisi iz državnih proračunov ali operativnih programov Evropskega socialnega sklada).
Posledično so stroški reforme v času ocene že vidni, ni pa še mogoče opaziti vseh pozitivnih učinkov.
2Ugotovitve ocene
V tem poglavju so povzete ugotovitve ocene iz uredbe o mreži EURES na podlagi petih meril, določenih v smernicah za boljše pravno urejanje: ustreznost, uspešnost, učinkovitost, skladnost in dodana vrednost EU.
2.1Ustreznost
Orodja in storitve mreže EURES se na splošno štejejo kot ustrezni za obravnavanje potreb na področju mobilnosti delovne sile v EU, čeprav v različni meri. Podpora iskalcem zaposlitve in delodajalcem je na splošno primerna za odpravljanje ovir na področju mobilnosti delovne sile v EU, kot so na primer pomanjkanje preglednih informacij in upravne ovire. Ker storitve premagovanja jezikovnih ovir, spodbujanja priznavanja kvalifikacij ali pomoči po začetku zaposlitve niso razširjene po vsej mreži, se podpora mreže EURES na teh področjih šteje za manj ustrezno. Portal EURES je ustrezen za obravnavanje informacijskih vrzeli in zagotavljanje dostopa do velike baze prostih delovnih mest in življenjepisov in se zato odziva na težave, s katerimi se srečujejo delodajalci pri iskanju profilov z ustreznimi znanji in spretnostmi.
Z uredbo postaja mreža EURES javna storitev, ki je brez izjem na voljo vsem delavcem in delodajalcem v Uniji ter ne dovoljuje namerne prednostne obravnave ali zapostavljanja (tj. selektivne izbire), medtem ko so zasebne platforme za zaposlovanje ter povezovanje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih v družbenih medijih večinoma namenjene usposobljenim strankam, ki storitve plačajo, govorijo tekoče angleško in lahko samostojno, brez osebnega svetovanja poskrbijo za preselitev in upravne postopke.
Dejanska uporaba mreže EURES je odvisna od tega, kateri posamezniki želijo uveljavljati svojo pravico do prostega gibanja. V oceni je bilo ugotovljeno, da mreža EURES v veliki meri obravnava potrebe delodajalcev in iskalcev zaposlitve, ki se srečujejo z ovirami na področju mobilnosti delovne sile v EU, zlasti v čezmejnih regijah, ter mladih iskalcev zaposlitve ali iskalcev zaposlitve z višjimi kvalifikacijami. Nedavni dogodki kažejo, da so delavci, ki se vračajo v domovino, in sezonski delavci vse pogosteje tiste skupine, na potrebe katerih bi se morala mreža EURES bolj osredotočati. Širok nabor orodij in storitev mreže EURES se je izkazal za dovolj prožnega, da je z njim mogoče zadovoljiti različne in hitro spreminjajoče se potrebe evropskega trga dela. Prav tako se dobro dopolnjuje s poslanstvom javnih služb za zaposlovanje, ki so ves čas pristojne za izvajanje aktivnih politik trga dela in zagotavljanje storitev na področju zaposlovanja v javnem interesu.
Prenovljena mreža EURES se je na splošno lahko prilagodila spremembam v okviru izvajanja (tj. trendi na področju mobilnosti delovne sile, tehnološki napredek, motnje, ki so posledica COVID-19), čeprav je to odvisno od nacionalnih strategij in prednostnih nalog. Izhodišče za opredelitev sprememb v okviru izvajanja so za države mreže EURES naslednji trije glavni mehanizmi: izmenjava informacij; udeležba in razprava na sestankih skupine za koordinacijo EURES ter usklajeno načrtovanje programov. Ti mehanizmi pa zaenkrat niso zagotovili, da bi mreža usklajeno obravnavala ugotovljene spremembe. Samo polovica držav na primer prilagaja storitve in dejavnosti na osnovi temeljite ocene razmer na trgih dela. Drug primer je, da je morala mreža EURES v nekaterih državah prekiniti podporne storitve, ker so bila sredstva zaradi sprememb pri nacionalnih prednostnih nalogah prerazporejena, kar je seveda vplivalo na razpoložljivost celotne mreže, medtem ko so zaposlitveni dogodki, kot so evropski spletni dnevi zaposlovanja (EOJD) kljub motnjam, ki so posledica COVID-19, še naprej potekali.
2.2Uspešnost
Storitve mreže EURES, kot so določene v uredbi in jih zagotavljajo portal, svetovalci in programi mobilnosti, omogočajo posredovanje zaposlitev v EU ter spodbujajo pravične delovne pogoje in večjo ozaveščenost glede priložnosti na področju mobilnosti delovne sile v EU. Število posredovanj zaposlitev, ki so potrjeno posledica intervencije mreže EURES, se je na primer med letoma 2016 in 2019 povečalo z 28 934 na 76 210, čeprav je dejanski podatek verjetno še nekoliko višji. Po previdni oceni je bilo leta 2019 83 360 uspešnih posredovanj zaposlitev. Mreža EURES prispeva k približno 10 % čezmejnih posredovanj zaposlitev, kar je enakovredno deležu, ki ga prispevajo javne službe za zaposlovanje v nacionalnih okvirih. Ker pa širitev mreže, celovita izmenjava življenjepisov in samodejno povezovanje še niso v celoti izvedeni, je tudi skupna uspešnost mreže manjša.
Zdi se, da je mreža kot celota učinkovitejša od skupka nacionalnih prispevkov, saj je nacionalni uspeh mreže EURES zaradi soodvisnosti nacionalnih trgov dela odvisen od podpore mreže EURES v drugih državah. Večja uspešnost mreže EURES v določenih državah skozi čas ni bila dokazana. V oceni prav tako ni ugotovljeno, da bi bila določena podmnožica storitev najuspešnejša, vendar je v njej predlagano, da se ohrani trenutni pristop, ki zagotavlja širok nabor storitev za izpolnjevanje nastajajočih potreb na trgu dela.
Podporne storitve, ki jih zagotavljajo svetovalci mreže EURES, so na splošno ocenjene kot kakovostne storitve z visoko vrednostjo, ki prinašajo trajnostne rezultate, saj so prilagojene potrebam posameznikov. Stopnji zadovoljstva med iskalci zaposlitve (70 %) in delodajalci (84 %) sta primerljivi s tistima pri javnih službah za zaposlovanje. Kakovost zagotavljanja storitev v mreži je sicer različna, na kar vplivajo razlike med razpoložljivimi viri na nacionalni ravni. Poleg tega pripravništva in vajeništva zaradi nacionalnih razlik v zakonodaji v nekaterih državah ne spadajo na področje delovanja javnih služb za zaposlovanje, zaradi česar mreža EURES mladim delavcem ne more v zadostni meri zagotoviti podpore glede zaposlitvenih možnosti.
Programi mobilnosti in čezmejna partnerstva mreže EURES dopolnjujejo njene podporne storitve tako, da podpirajo izbrane ciljne skupine.
Portal EURES povečuje dostop do prostih delovnih mest in življenjepisov, njegova uspešnost pa bo po pričakovanjih še večja, ko bo v celoti vzpostavljeno samodejno povezovanje. Poleg tega zaenkrat na portalu še niso na voljo vsa prosta delovna mesta iz posameznih držav.
Organizacijska struktura mreže EURES, kot je določena v Uredbi, ki širi mrežo in vključuje storitve mreže EURES v javne službe za zaposlovanje, je v veliki meri primerna za uspešno podpiranje mobilnosti delovne sile v EU. S sprejemom več članov in partnerjev sta na voljo boljša izmenjava znanja in zagotavljanje storitev več strankam. Treba pa je poudariti, da je kakovost storitev, ki jih zagotovijo različni člani in partnerji, odvisna od njihovih interesov, kar lahko negativno vpliva na kakovost storitev po vsej mreži. Vključevanje storitev mreže EURES v javne službe za zaposlovanje po eni strani prispeva k večji kakovosti storitev mreže EURES, po drugi strani pa slabi njeno prepoznavnost.
Mreža EURES med udeleženci na trgu dela ni dovolj prepoznavna, zaradi česar je manj uspešna. V zvezi s tem se zdi, da delodajalci manj poznajo mrežo EURES kot iskalci zaposlitve. Nedavne komunikacijske in promocijske dejavnosti so okrepile poznavanje mreže EURES, vendar so njihovo uspešnost oteževali omejitve pri financiranju, omejeno sodelovanje med deležniki in neobstoj skupnega pristopa k promociji mreže.
2.3Učinkovitost
Glede na razpoložljive informacije se je stroškovna učinkovitost mreže EURES od uvedbe uredbe o mreži EURES povečala, kot prikazuje spodnja preglednica:
Preglednica 1: Analiza stroškovne učinkovitosti (2016–2019, v EUR). Vir: naknadna ocena mreže EURES.
|
Kazalnik rezultata mreže EURES
|
2016
|
2019
|
Neto prihranki
|
|
Stroški uspešnega posredovanja zaposlitev
|
473,53
|
288,10
|
185,42
|
|
Stroški posameznega stika
|
13,60
|
11,88
|
1,71
|
|
Stroški prenosa prostega delovnega mesta na portal
|
2,74
|
1,24
|
1,50
|
Primerjalna analiza dejavnosti mreže EURES in javnih služb za zaposlovanje je dokazala, da lahko stroške mreže EURES razlagamo kot majhen dodatek k stroškom javnih služb za zaposlovanje in da dejavnosti mreže EURES stroškovno učinkovito razširjajo področje dejavnosti s posredovanj zaposlitev v nacionalnem okviru na čezmejna posredovanja zaposlitev. Zdi se, da na učinkovitost mreže EURES bolj vpliva učinek mreže kot nacionalni vidiki.
Čeprav nacionalni koordinatorji menijo, da so naložbe v enotni usklajeni kanal in portal EURES sorazmerne, koristi še niso vidne v celoti. To še dodatno potrjuje dejstvo, da države zaenkrat še ne prenašajo vseh razpoložljivih prostih delovnih mest po kanalu. Pričakuje se, da se bo učinkovitost pomembno izboljšala, ko bo v celoti uvedeno samodejno povezovanje prostih delovnih mest in profilov iskalcev zaposlitve, ko bodo države članice integrirale evropsko klasifikacijo spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO).
Z uredbo o mreži EURES so bile uvedene nove upravne zahteve, med drugim: zahteva po širitvi nacionalne mreže s sprejemom novih članov in partnerjev mreže EURES (in s tem potreba po razvoju novih postopkov sprejema in v nekaterih primerih nove zakonodaje); zahteve glede obveznega in bolj usklajenega spremljanja in poročanja (kar je pomenilo razvoj novih postopkov in orodij) ter obveznost vzpostavitve povezave med nacionalnimi prostimi delovni mesti in podatkovnimi zbirkami z življenjepisi ter portalom EURES po enotnem usklajenem kanalu. Za izvedbo teh sprememb z Uredbo niso bila zagotovljena dodatna sredstva. Poleg tega so potrebna večja prizadevanja pri koordinaciji, da bi se preprečilo prekrivanje s povezanimi pobudami EU. Posledično se je upravno breme povečalo. Čeprav naj bi bile koristi bolj usklajene in bolje delujoče mreže večje od stroškov teh sprememb, bo mreža s skupnimi močmi proučila načine za poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena.
2.4Skladnost
Kar zadeva zunanjo skladnost, je bilo v analizi ciljev in ukrepov drugih evropskih pobud ugotovljeno, da je uredba o mreži EURES skladna s takimi pobudami na področju spodbujanja mobilnosti delovne sile, polne zaposlenosti in povezovanja trgov dela ter da jih dopolnjuje. Med dejavnostmi mreže EURES in drugimi evropskimi pobudami, kot so Erasmus+ (npr. spodbujanje možnosti v okviru programa Erasmus s strani osebja mreže EURES), Interreg (npr. dodatno svetovanje v čezmejnih regijah) in ESS (npr. financiranje osebja mreže EURES, ki sicer ne bi bilo na voljo), obstajajo sinergije. Za naslednji dve orodji se vseeno priporoča boljše in tesnejše sodelovanje:
-portal Europass (ki ima tudi funkcijo iskanja delovnih mest);
-portal Your Europe (ki zagotavlja tudi informacije, pomembne za mobilne delavce).
Kar zadeva notranjo skladnost, so bile storitve in orodja mreže EURES, opredeljene z Uredbo, razvite skladno, med splošnimi podpornimi storitvami in programi mobilnosti mreže EURES pa se pojavljajo določene sinergije. Večina držav mreže EURES usklajuje svoje dejavnosti znotraj mreže, zlasti kar zadeva projekte zaposlovanja, vendar to v manjši meri velja za promocijske in komunikacijske dejavnosti. Cilji vseh ukrepov mreže EURES so sicer skladni in se pri izvajanju ne podvajajo, vendar se člani mreže EURES, ki so del čezmejnega partnerstva in nacionalne mreže EURES, srečujejo s podvajanjem pri poročanju. Do neskladnosti v kakovosti in vrsti zagotovljenih storitev lahko prihaja tudi zaradi razlik v finančnih sredstvih in človeških virih, ki so na voljo državam mreže EURES. Na nacionalni ravni se lahko pojavijo tudi neskladnosti med člani in partnerji, zlasti med javnimi in zasebnimi organizacijami, za katere so značilni različne prednostne naloge in načini dela.
2.5Dodana vrednost EU
Deležniki, ki so sodelovali pri posvetovanju, so na splošno priznali dodano vrednost EU uredbe o mreži EURES, saj države članice same ne bi mogle doseči sedanje ravni zagotavljanja storitev mreže EURES. To se nanaša predvsem na zagotavljanje informacij in pomoči po začetku zaposlitve, podporne storitve v zvezi z vajeništvom in pripravništvom ter programe mobilnosti in čezmejna partnerstva.
Obseg delovanja mreže EURES je relativno majhen in pokriva približno desetino vseh tokov mobilnosti delovne sile v EU, zato ni mogoče sklepati, da so njene dejavnosti edini način podpore mobilnosti delovne sile v EU na splošno. Vseeno ugotovitve ocene kažejo, da uredba o mreži EURES prinaša hitrejše ali boljše rezultate za stranke, ki uporabljajo storitve mreže EURES, kar prispeva k vključevanju delavcev na trg dela.
Uredba o mreži EURES določa krovni okvir in skupno vizijo za sodelovanje in koordinacijo med državami mreže EURES na področju mobilnosti delovne sile. Zagotavlja in spodbuja tudi varstvo pravičnih delovnih pogojev in delovnih standardov. Brez mreže EURES ne bi prišlo do strukturirane in tako koordinirane izmenjave informacij o mobilnosti delovne sile in trgih.
V času motenj zaradi COVID-19 je struktura mreže EURES pripomogla k hitrejšemu zbiranju informacij o izzivih v čezmejnih regijah. Zaradi relativne neodvisnost od nacionalnih sredstev so lahko kljub težkim časom še naprej potekali tudi evropski spletni dnevi zaposlovanja, in sicer je bilo v letu 2020 organiziranih 21 dni zaposlovanja, v preteklih letih pa v povprečju 27 dni.
3Sklepi in pridobljene izkušnje
3.1Sklepi
Stroški reforme so v času ocene uredbe že vidni, ni pa še mogoče opaziti vseh pozitivnih učinkov.
Iz zbranih dokazov je mogoče zaključiti, da so orodja in storitve mreže EURES, opredeljeni v Uredbi, na splošno ustrezni za obravnavanje potreb na področju mobilnosti delovne sile v EU, čeprav v različni meri.
Mreža EURES prispeva k posredovanju zaposlitev v EU ter spodbuja pravične delovne pogoje in večjo ozaveščenost o možnostih za mobilnost delovne sile. Uspešnost mreže EURES je primerljiva z uspešnostjo javnih služb za zaposlovanje v nacionalnem okviru. Uspešnost bi lahko izboljšali s hitrejšo širitvijo mreže, celovito izmenjavo življenjepisov in prostih delovnih mest ter celovito uvedbo samodejnega povezovanja. Prizadevanja za to so že v teku, ključni mejnik pa bo popolno sprejetje evropske klasifikacije spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO) do roka (7. avgusta 2021) v vseh državah članicah v skladu s členom 19(3) uredbe o mreži EURES in Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/1021.
Mreža EURES ne more zagotoviti podpore pri iskanju zaposlitvenih možnosti vsem mladim delavcem, ker vajeništva in pripravništva v nekaterih državah iz pravnih razlogov ne spadajo v področje delovanja služb za zaposlovanje. Prav tako je prepoznavnost mreže EURES pri udeležencih na trgu dela omejena, kar vpliva na njeno uspešnost.
Zaradi uredbe je mreža EURES učinkovita. Stroškovna učinkovitost mreže EURES se je povečala, če upoštevamo stroške posameznega stika, prenosa prostih delovnih mest na portal in uspešnih posredovanj zaposlitev. Koristi bolj usklajene in bolje delujoče mreže so večje od stroškov sprememb, ki jih uvaja Uredba. Koristi naložb v infrastrukturo IT še niso v celoti vidne, upravno breme pa se je povečalo.
Uredba o mreži EURES je skladna z drugimi evropskimi pobudami na področju spodbujanja mobilnosti delovne sile, polne zaposlenosti in povezovanja trgov dela, priporočljivo pa bi bilo boljše in tesnejše sodelovanje s portaloma Europass in Your Europe.
Deležniki, ki so sodelovali pri posvetovanju, so potrdili dodatno vrednost EU uredbe o mreži EURES, saj države članice same ne bi mogle doseči podobne ravni podpore čezmejni mobilnosti delovne sile.
3.2Pridobljene izkušnje
Na podlagi sklepov te ocene je mogoče izluščiti naslednje izkušnje, ki so osnova za ukrepe za izboljšanje izvajanja Uredbe:
dokončanje uvedbe samodejnega povezovanja: vsi člani in partnerji bi morali zagotoviti prenos prostih delovnih mest in življenjepisov na portal EURES ter dokončati vzporejanje ali sprejem evropske klasifikacije spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO), da bi omogočili boljše povezovanje rezultatov;
uskladitev portalov EURES, Europass in Your Europe: Evropska komisija in Evropski organ za delo bi morala izvesti analizo morebitnega podvajanja informacij in storitev na portalih Your Europe (ki izvaja uredbo o enotnem digitalnem portalu), Europass in EURESS;
boljša komunikacija za večjo prepoznavnost mreže EURES: Evropski koordinacijski urad bi moral razviti novo komunikacijsko strategijo, s katero bi dosegli enotno komunikacijo na vseh ravneh (regionalni, nacionalni, EU), opredelili dodatne komunikacijske kanale, določili ciljno usmerjene komunikacijske ukrepe, povezali rezultate na področju komunikacije z rezultati mreže EURES in povečali vidnost portala EURES v iskalnikih;
izboljšana kakovost zagotovljenih storitev: Evropska komisija in Evropski organ za delo bi morala podpreti uskladitev minimalne ravni kakovosti storitev po mreži, zlasti kar zadeva pomoč po začetku zaposlitve;
izboljšanje in poenostavitev spremljanja in zbiranja podatkov: Evropska komisija in Evropski organ za delo bi morala v sodelovanju z nacionalnimi koordinacijskimi uradi še naprej povezovati procese načrtovanja programov in spremljanja, izboljšati in poenostaviti zbiranje podatkov ter racionalizirati spremljanje, ki izhaja iz mreže EURES, enotnega digitalnega portala in programa za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI);
okrepitev prizadevanj za širitev: nacionalni koordinacijski uradi bi morali okrepiti svoja prizadevanja za odkrivanje, privabljanje in sprejemanje novih članov in partnerjev. Evropski koordinacijski urad bi moral olajšati proces z usmeritvami, podporo in izmenjavo znanja.
Večinoma so prizadevanja za upoštevanje teh pridobljenih izkušenj že v teku, vendar ta ocena omogoča osredotočenost prizadevanj na nekatera področja. Ukrepanje in zavezanost na evropski in nacionalni ravni sta potrebna praktično na vseh področjih, kar je tudi značilnost delovanja mreže EURES. Če značilnosti mreže niso vprašanje, je jasno, da spremembe pravnega okvira ne bodo pripomogle k napredku, ampak bodo nasprotno odvračale pozornost od pomembnih naslednjih korakov. Komisija bi si morala zato še naprej prizadevati za popolno izvajanje uredbe o mreži EURES in na podlagi rednega poročanja, predvidenega v členu 33 Uredbe dopolniti informacije iz te ocene.