EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.2.2021

COM(2021) 66 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ EMPTY

Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika

Pregled trgovinske politike –

odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika

1.Evropska trgovinska politika v času gospodarske preobrazbe in geopolitične nestabilnosti: priprava na svet v letu 2030

Trgovina je eno najmočnejših orodij EU. Je v središču evropske gospodarske blaginje in konkurenčnosti, saj podpira dinamičen notranji trg in odločno zunanje delovanje. EU je zaradi odprtosti trgovinskega režima največji svetovni trgovec s kmetijskimi in industrijskimi izdelki in storitvami ter se uvršča na prvo mesto pri mednarodnih naložbah, tako tujih naložbah kot naložbah v tujino. Zahvaljujoč skupni trgovinski politiki EU nastopa enotno na svetovnem prizorišču. Ta vzvod je edinstven.

EU ob novih notranjih in zunanjih izzivih ter zlasti z novim, bolj trajnostnim modelom rasti, kot je opredeljen v evropskem zelenem dogovoru in evropski digitalni strategiji, potrebuje novo strategijo trgovinske politike, ki bo podpirala doseganje njenih ciljev notranje in zunanje politike ter spodbujala večjo trajnostnost v skladu z njeno zavezo, da bo v celoti izvajala cilje ZN za trajnostni razvoj. Trgovinska politika mora v celoti odigrati svojo vlogo pri okrevanju po pandemiji COVID-19, pri zeleni in digitalni preobrazbi gospodarstva ter pri vzpostavitvi odpornejše Evrope v svetu.

Da bi sprejeli prave odločitve pri oblikovanju trgovinske politike za svet v letu 2030, moramo upoštevati nedavne politične, gospodarske, tehnološke, okoljske in socialne spremembe ter globalne trende, ki nastajajo zaradi njih 1 .

Svetovna negotovost se povečuje zaradi političnih in geoekonomskih napetosti. Namesto mednarodnega sodelovanja in večstranskega upravljanja vse bolj narašča enostranskost, kar povzroča motnje ali izogib večstranskim institucijam. Ti trendi so nastali zaradi več dogodkov.

Prvič, globalizacija, tehnološki razvoj in oblikovanje globalnih vrednostnih verig so imeli dihotomičen vpliv na gospodarstva in družbe. Po eni strani so ustvarili izjemno povečanje učinkovitosti, kar je v številnih delih sveta spodbudilo trajno gospodarsko rast, ki temelji na trgovini. To je pripomoglo k temu, da se je na milijone ljudi izkopalo iz revščine. Po drugi strani pa je imel ta razvoj včasih izjemno razdiralen učinek, ki je povzročil vse večjo neenakost ter zaostajanje nekaterih posameznikov in skupnosti. Pričakovani prehodni stroški prilagajanja so se včasih spremenili v trajno izgubo življenjskega standarda, zaposlitvenih možnosti ali plač in drugih delovnih pogojev. V številnih primerih se zdi, da vlade niso dovolj odzivne na ekonomske prilagoditve in na blaženje njihovih negativnih učinkov 2 . To je privedlo do pozivov k deglobalizaciji in porastu vase usmerjenih in izolacionističnih odzivov.

Drugič, s hitrim vzponom Kitajske, ki kaže svetovne ambicije in ima izrazito državno voden model kapitalizma, se je bistveno spremenila svetovna gospodarska in politična ureditev. To predstavlja vse večje izzive za uveljavljeni sistem globalnega gospodarskega upravljanja in vpliva na enake konkurenčne pogoje za evropska podjetja, ki konkurirajo na svetovni ravni in doma 3 .

Tretjič, pospešitev podnebnih sprememb, izguba biotske raznovrstnosti in degradacija okolja so skupaj z oprijemljivimi primeri njihovih uničujočih učinkov privedli do priznanja, da je zeleni prehod glavni cilj našega časa.

Evropski zeleni dogovor je nova strategija EU za rast, ki omogoča ponastavitev naše gospodarske politike, da bi bolje ustrezala izzivom 21. stoletja. Njegov splošni cilj je prehod na podnebno nevtralno, okoljsko trajnostno, z viri gospodarno in odporno gospodarstvo do leta 2050; emisije toplogrednih plinov naj bi se zmanjšale za vsaj 55 % do leta 2030 in zagotovila naj bi se zaščita, ohranitev in izboljšanje naravnega kapitala EU. Tako bo evropski zeleni dogovor gonilna sila naše konkurenčnosti in bo privedel do postopne, a korenite preobrazbe naših gospodarstev, kar bo posledično močno vplivalo na trgovinske vzorce.

Zeleni prehod mora biti neločljivo povezan s socialno enakostjo. V svetovnih dobavnih verigah v številnih delih sveta 4  še vedno obstaja resno pomanjkanje dostojnega dela, in sicer od hudih kršitev svobode združevanja do slabih delovnih pogojev 5 . Prikrajšanje delavcev za njihove temeljne pravice povzroča pritisk na socialne razmere po vsem svetu ter spodbuja nezadovoljstvo ljudi glede globalizacije in odprte trgovine.

Četrtič, digitalna preobrazba je še en ključni dejavnik trajnostnega razvoja, je pa tudi prostor za konkurenco in neustrezno večstransko upravljanje. Podpora digitalni preobrazbi Evrope je na začetku digitalnega desetletja prednostna naloga tako v notranjih kot zunanjih politikah, vključno s trgovinsko politiko in trgovinskimi instrumenti. Hkrati se bo narava trgovine še naprej razvijala. Vse bolj bo usmerjena v inovacije, podprta z zaščito intelektualne lastnine, pri tem pa bo vse pomembnejša trgovina s storitvami v primerjavi z blagom 6 . Storitve ne prispevajo le neposredno k vrednostni verigi (finančne storitve, telekomunikacije, IT, prevoz in logistika), ampak – kar je pogosto še pomembneje – prispevajo z vključenostjo v proizvodnjo proizvodov. Ostoritvenje gospodarstva in vzpon digitalnih tehnologij sta ustvarila dobro plačana in visokokakovostna delovna mesta ter spodbudila gospodarsko rast.

Pandemija COVID-19 je pospešila te premike in usmerila pozornost nanje, hkrati pa ustvarila lastne izzive. Poudarila je medsebojno povezanost gospodarstev, ki temeljijo na stabilnih in predvidljivih mednarodnih pravilih ter odpornih prevoznih poteh. Razkrila je tveganje zloma globalnega sodelovanja in zaupanja. Prav tako je odprla vprašanja glede prave kombinacije politik v smislu diverzifikacije domačih in zunanjih virov dobave ter vzpostavitve strateških proizvodnih zmogljivosti in rezerv. Pokazala je tudi pomen razširitve proizvodnje zdravstvenih proizvodov v kriznih razmerah in potrebo po sodelovanju, da se zagotovi pravičen dostop za ranljivejše prebivalstvo. Poleg tega je povzročila znatno povečanje državne podpore in poseganja v gospodarstvo, kar je nujno za rešitev zdravih podjetij in zaščito delovnih mest, vendar dolgoročno morda ni vzdržno in lahko povzroči napetosti.

Nazadnje je treba upoštevati tudi svetovne gospodarske obete. EU bo ostala svetovna gospodarska sila in vodilna na področju trajnostne rasti. Najnovejše dolgoročne napovedi OECD kažejo, da se bo realni BDP v euroobmočju v naslednjih desetih letih povečal za 1,4 % letno (sestavljena letna stopnja rasti) 7 . Kljub temu bodo te obete za rast zasenčili dogodki v drugih regijah in relativni položaj Evrope v mednarodnem gospodarstvu se bo spremenil. Že leta 2024 naj bi do 85 % svetovne rasti BDP prišlo zunaj EU. Nadaljevanje rasti Kitajske bo močno vplivalo na svetovna gospodarska gibanja v naslednjih desetih letih – OECD napoveduje, da se bo kitajski BDP povečeval za 4,7 % letno.

Trgovinska politika EU mora upoštevati te svetovne trende in izzive, da bi odražala politične ambicije „močnejše Evrope v svetu“ 8 . Prav tako bi se morala odzvati na pričakovanja deležnikov, izražena v razpravi z državami članicami, resolucijo, ki jo je sprejel Evropski parlament 9 , in na stališča, izražena v javnem posvetovanju 10 .

2.Trgovinska politika, ki podpira odprto strateško avtonomijo EU

2.1.Odprta strateška avtonomija

Za močnejšo in odpornejšo EU je potrebno skupno notranje in zunanje delovanje na številnih področjih politike, pri čemer je v podporo interesom in političnim ciljem EU treba uskladiti in uporabiti vsa trgovinska orodja. Pri tem je treba izkoristiti naše prednosti in hkrati sodelovati s partnerji. Odgovor na to je „odprta strateška avtonomija“. Odprta strateška avtonomija 11 poudarja sposobnost EU, da sprejema lastne odločitve in oblikuje svet okoli sebe z vodenjem in sodelovanjem, pri čemer se odražajo njeni strateški interesi in vrednote. Odraža temeljno prepričanje EU, da je za reševanje današnjih izzivov potrebno večje in ne manjše sodelovanje na svetovni ravni. Pomeni tudi, da EU še naprej uživa sadove mednarodnih priložnosti, hkrati pa odločno brani svoje interese, ščiti gospodarstvo EU pred nepoštenimi trgovinskimi praksami in zagotavlja enake konkurenčne pogoje. In nenazadnje pomeni podporo domačim politikam za krepitev gospodarstva EU in pomoč pri tem, da postane vodilna sila v svetu pri prizadevanjih za reformiran sistem upravljanja svetovne trgovine, ki temelji na pravilih.

Odprta strateška avtonomija je politična izbira, pa tudi miselnost za nosilce odločanja. Temelji na pomenu odprtosti in opozarja na zavezanost EU k odprti in pravični trgovini z dobro delujočimi, raznolikimi in trajnostnimi globalnimi vrednostnimi verigami. Vključuje:

·odpornost in konkurenčnost za krepitev gospodarstva EU;

·trajnostnost in pravičnost, ki odražata potrebo po odgovornem in pravičnem delovanju EU;

·odločnost in sodelovanje, ki temelji na pravilih, da se po eni strani prikaže, da EU daje prednost mednarodnemu sodelovanju in dialogu, po drugi strani pa da se je pripravljena boriti proti nepoštenim praksam in po potrebi uporabiti avtonomna orodja za uresničevanje svojih interesov.

2.2.Odprtost in sodelovanje kot strateška izbira

EU temelji na odprtosti tako znotraj kot zunaj svojih meja. Je največji izvoznik in uvoznik blaga in storitev na svetu. Med velikimi gospodarstvi je tista, pri kateri trgovina predstavlja največji delež njenega gospodarstva. Izvoz EU podpira 35 milijonov delovnih mest v EU, leta 2000 jih je 20 milijonov 12 . Gospodarstvo EU je prav tako odvisno od uvoza, ki zagotavlja dostop do kritičnih surovin in drugih vložkov. 60 % uvoza EU se dejansko porabi za proizvodnjo blaga EU, večja odprtost EU od leta 1995 za uvoz pa je povečala njen prihodek za približno 550 milijard EUR. EU je tudi pomembna destinacija za izvoz iz držav z nizkimi dohodki (zlasti iz Afrike) in sosednjih držav EU, s čimer prispeva k spodbujanju razvoja in gospodarske rasti po vsem svetu. Tako kot po zadnji gospodarski in finančni krizi bo za zeleno okrevanje EU po gospodarskem upadu zaradi COVID-19 ključnega pomena trgovina.

Da bi okrepili odpornost EU in podprli konkurenčnost njenih različnih gospodarskih sektorjev, moramo zagotoviti odprt in neizkrivljen dostop do mednarodnih trgov, vključno z novim dostopom do trga in odprtimi trgovinskimi tokovi v korist naše industrije, delavcev in državljanov. Industrijski ekosistemi EU, ki zajemajo vse akterje vzdolž vrednostne verige (od kmetov in proizvajalcev do ponudnikov storitev, od globalnih multinacionalk do MSP in zagonskih podjetij), imajo ključno vlogo pri internacionalizaciji gospodarstva EU.

EU je tudi največja donatorka pomoči trgovini na svetu 13 . Pandemija COVID-19 je okrepila potrebo po celovitem izvajanju skupne strategije EU iz leta 2017 za pomoč trgovini. EU ima namreč strateški interes za podporo boljšemu vključevanju ranljivih držav v razvoju v svetovno gospodarstvo, med katerimi so mnoge v geografski bližini Evrope.

EU mora v celoti izkoristiti prednosti svoje odprtosti in privlačnosti svojega enotnega trga. Zaradi odprtosti in sodelovanja na mednarodnem prizorišču je verodostojen podpornik mednarodnega sodelovanja, multilateralizma in ureditve, ki temelji na pravilih, kar je po drugi strani ključnega pomena za interese EU. EU sodeluje s partnerji pri zagotavljanju spoštovanja univerzalnih vrednot, zlasti spodbujanja in varstva človekovih pravic. To vključuje temeljne delovne standarde in socialno zaščito v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic, enakost spolov 14 ter boj proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti.

Boj proti podnebnim spremembam in drugim okoljskim izzivom je mogoč le z odprtostjo, delovanjem na svetovni ravni in sodelovanjem. EU ne bo zmagala v boju proti podnebnim spremembam s samo svojim prizadevanjem. Za uspeh je pomembno okrepiti razumevanje med našimi partnerji, da zelena preobrazba ni potrebna le srednjeročno, temveč že danes pomeni pametno gospodarsko politiko. EU mora izkoristiti svojo odprtost in vključiti svoje partnerje, zlasti največje povzročitelje emisij in onesnaževalce, da pravično prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Tudi ohranjanje biotske raznovrstnosti je globalni izziv, ki zahteva globalna prizadevanja.

Odprtost in sodelovanje sta strateška izbira, ki upošteva tudi dobro razviden lastni interes Evropske unije. Odprtost prinaša blaginjo, konkurenčnost in dinamičnost. Hkrati se moramo odzvati na pričakovanja državljanov EU in odprto gospodarstvo povezati z odločnimi ukrepi za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, zaščito okolja ter močno socialno in delovno politiko. Samo tako bomo lahko pravično razširili koristi odprtosti in olajšali prilagajanje na preobrazbo svetovnega gospodarstva, da ne bo nobeden zaostajal.

2.3.Krepitev odpornosti in trajnostnosti vrednostnih verig

Krepitev odpornosti in trajnostnosti gospodarstva EU ter njegovih dobavnih verig je eden od stebrov prizadevanj Evropske unije za odprto strateško avtonomijo 15 . Pandemija COVID-19 je preskusila odpornost gospodarstev po vsem svetu. Prvo spoznanje, ki izhaja iz krize, je, da je večina dobavnih verig pokazala izjemno odpornost. Pod pravimi pogoji lahko podjetja povečajo svetovno proizvodnjo in distribucijo, zlasti če se lahko zanesejo na odprte dobavne verige na podlagi stabilnih, predvidljivih in preglednih pravil trgovanja 16 . Vlade imajo posebno odgovornost za ustvarjanje takega okolja, pa tudi za podpiranje pravične in enakopravne porazdelitve zalog, po katerih je povpraševanje večje od razpoložljive ponudbe. V zvezi s tem je ključnega pomena zaupanje med državami, pa tudi med vladami in zasebnim sektorjem. EU zato močno podpira globalna prizadevanja v okviru skupine G20, Svetovne trgovinske organizacije (STO) in dvostranskih odnosov za spremljanje kritičnih dobavnih verig, njihovo odprtost in nemotenost ter zagotavljanje pravičnega in enakopravnega dostopa do kritičnega blaga. To je zlasti pomembno v okviru poteka cepljenja proti COVID-19, kjer mora proizvodnja v omejenem številu držav zadovoljiti povpraševanje celega sveta. EU namerava okrepiti sodelovanje z drugimi državami in zasebnim sektorjem, da bi razširila proizvodnjo in podprla enakopraven dostop do cepiv. Zagotovila bo, da kratkoročni ukrepi za dostop do cepiv ne motijo dobave v ranljive države ter da se izvajajo na dobro usmerjen, enakopraven in pregleden način. Odporen in trajnosten prevoz ima ključno vlogo pri olajševanju mednarodne trgovine in ohranjanju dobavnih verig EU. Razvoj povezljivosti EU lahko poveča odpornost trgovine EU in ohrani EU kot svetovno vozlišče povezljivosti, kot je priznano v strategiji za trajnostno in pametno mobilnost.

Glede na obseg krize zaradi COVID-19 in njen vpliv na vse vidike gospodarskega in družbenega življenja, vključno s proizvodnjo in mobilnostjo, so bile motnje v nekaterih sektorjih in pri nekaterih proizvodih neizogibne. Kombinacija eksponentnega povečanja povpraševanja po nekaterih kritičnih zdravstvenih proizvodih in pomanjkanja ponudbe zaradi omejitve gibanja ali omejevalnih ukrepov je razkrila nekatere ranljivosti v zdravstvenem sektorju. Treba jih je skrbno analizirati in učinkovito obravnavati za prihodnost. Rešitve lahko zajemajo od pripravljenosti na krize do diverzifikacije proizvodnih in dobavnih verig, zagotavljanja strateškega kopičenja zalog ter spodbujanja proizvodnje in naložb, vključno s sosednjimi državami in Afriko.

Zasebni sektor ima osrednjo vlogo pri ocenjevanju tveganj in uravnoteženju proizvodnje ob pravem času (just in time) z ustreznimi zaščitnimi ukrepi. Je ključni dejavnik za zagotavljanje odpornosti pri motnjah dobave ali šokih povpraševanja, zlasti kadar so podjetja odvisna od enega samega dobavitelja.

Oblikovalci politik morajo tudi poglobiti razumevanje ranljivosti, si izmenjati informacije in spodbujati sodelovanje. Prizadevanja Komisije za opredelitev strateških odvisnosti, zlasti v najobčutljivejših industrijskih ekosistemih, kot je zdravje, bodo zagotovila trdno podlago za opredelitev potrebnih odzivov politike in za sodelovanje z industrijo. Ta prizadevanja bodo med drugim podprla izvajanje nove strategije za zdravila 17 in pripravo posodobljene strategije na področju industrijske politike.

Trgovinska politika lahko prispeva k odpornosti z zagotavljanjem stabilnega okvira trgovanja, ki temelji na pravilih, z odpiranjem novih trgov za diverzifikacijo virov dobave in z razvojem okvirov sodelovanja za pravičen in enakopraven dostop do kritičnih zalog. V zvezi s tem EU s partnerji pripravlja pobudo v okviru STO na področju trgovine in zdravja.

S povečanjem odpornosti dobavnih verig se dodatno krepi cilj EU, da bi dobavne verige postale bolj trajnostne, zlasti s spodbujanjem standardov trajnostnosti v vseh globalnih vrednostnih verigah. Bolj trajnostne dobavne verige so se na splošno izkazale tudi za odpornejše 18 . Trgovinska politika lahko k temu cilju prispeva tudi s spodbujanjem odgovornega ravnanja podjetij ter večjo preglednostjo in sledljivostjo v dobavnih verigah. V zvezi s tem bo pomembni mejnik prihodnja zakonodaja o trajnostnem upravljanju podjetij in krčenju gozdov.

2.4.Trgovinska politika v podporo geopolitičnim interesom EU

Tesno sodelovanje s partnerji bo pomembno pri podpiranju multilateralizma 19 in na pravilih temelječega mednarodnega reda. Obstoječ mednarodni okvir ekonomskega upravljanja je ogrožen. Če se bo to nadaljevalo, bo vplivalo na gospodarske odnose in trgovino, pa tudi na varnost in stabilnost, ki jih imamo za samoumevne. Zato je podpora učinkovitemu multilateralizmu, ki temelji na pravilih, ključni geopolitični interes EU. Reformo STO je zato treba razumeti v širšem okviru prednostnih nalog EU, tj. da se zagotovi, da delujoče svetovne institucije podpirajo okrevanje svetovnega gospodarstva, dostojna delovna mesta, trajnostni razvoj in zeleni prehod. EU bi morala okrepiti prizadevanja za razvoj zavezništev v podporo učinkovitim večstranskim institucijam. V zvezi s tem se bo okrepil dialog z ZDA, skupino iz Ottawe, afriškimi državami, Indijo in Kitajsko.

EU bo morala delovati v novem večpolarnem svetovnem redu, ki ga zaznamujejo vse večje napetosti med glavnimi akterji. EU bi morala spodbujati pristope k zmanjšanju napetosti in poiskati rešitve na podlagi posodobljenega okvira, ki temelji na pravilih. Hkrati se mora EU po potrebi opremiti z orodji za delovanje v bolj sovražnem mednarodnem okolju.

Čezatlantski odnosi so največje in gospodarsko najpomembnejše partnerstvo na svetu. Globoko so zakoreninjeni v skupnih interesih in vrednotah 20 . Nova administracija ZDA pomeni priložnost za sodelovanje pri reformi STO, vključno s krepitvijo njene zmogljivosti za odpravljanje izkrivljanj konkurence in prispevanje k trajnostnemu razvoju. Omogoča tudi nove možnosti za tesno sodelovanje pri zeleni in digitalni preobrazbi naših gospodarstev. EU bo zato dala prednost krepitvi partnerstva z ZDA.

Trgovinski in naložbeni odnosi EU s Kitajsko so pomembni in zahtevni 21 . Politika EU temelji na kombinaciji dejavnega sodelovanja na dvostranski in večstranski ravni ter vzporednega razvoja in izvajanja avtonomnih instrumentov, potrebnih za zaščito bistvenih interesov in vrednot EU – ob popolnem spoštovanju njenih mednarodnih zavez. Vzpostavitev pravičnejšega gospodarskega odnosa s Kitajsko, ki temelji na pravilih, je prednostna naloga. Osrednjega pomena pri prizadevanjih EU za ponovno uravnoteženje dvostranskih trgovinskih odnosov bosta zagotovitev, da Kitajska prevzame več obveznosti v mednarodni trgovini, in vzporedna obravnava prelivanja negativnih učinkov, ki jih povzroča njen gospodarski sistem, ki temelji na državno vodenem kapitalizmu. Del teh prizadevanj je nedavna politična sklenitev pogajanj o celovitem sporazumu o naložbah. Za ratifikacijo sporazuma bo potrebna jasna zavezanost k učinkovitemu izvajanju sporazuma z vidika dostopa do trga, zavez glede enakih konkurenčnih pogojev in trajnostnega razvoja.

S širšega strateškega vidika bo za EU pomembno, da okrepi odnose z državami znotraj in zunaj Evrope ter poglobi sodelovanje z afriško celino in afriškimi državami. Med celinama je veliko kulturnih, gospodarskih in političnih vezi. Stabilnost in blaginja v Afriki sta ključni za stabilnost in blaginjo EU ter ju je treba podpreti s tesnejšim gospodarskim povezovanjem obeh celin, da se zeleni in digitalni prehod spodbuja skupaj z Afriko.

Da bi EU uresničila svoje geopolitične ambicije na svetovni ravni, bo med drugim morala diverzificirati svoje odnose in skleniti zavezništva s podobno mislečimi partnerji, vključno s široko mrežo trgovinskih sporazumov. Ta mreža je bistvenega pomena in vsak sedanji in prihodnji sporazum prispeva k vzpostavljanju naših odnosov s partnerji. Sporazumi EU o prosti trgovini so platforme za okrepljeno sodelovanje v skladu z našimi vrednotami in interesi. So podlaga za sodelovanje s pomembnimi trgi in državami po vsem svetu, zlasti v azijsko-pacifiški regiji, Latinski Ameriki in na Karibih.

3.Srednjeročna usmeritev trgovinske politike

3.1.Trije temeljni srednjeročni cilji trgovinske politike

Trgovinska politika EU se mora osredotočiti na tri temeljne cilje.

Prvič, podpora okrevanju in temeljiti preobrazbi gospodarstva EU v skladu z njenimi zelenimi in digitalnimi cilji.

V okviru prizadevanj za okrevanje bi morala trgovinska politika EU še naprej opravljati svojo temeljno nalogo, tj. olajšati izmenjavo blaga in storitev na način, ki ustvarja priložnosti in ekonomijo blaginje. Pri tem se mora osredotočiti na koristi za državljane, delavce in podjetja. Hkrati bi morala trgovinska politika EU prispevati k preobrazbi gospodarstva EU v skladu z zelenim in digitalnim prehodom. Odločno bi morala podpreti zeleni dogovor v vseh njegovih razsežnostih, vključno s ciljem, da se do leta 2050 doseže podnebna nevtralnost. Hkrati bodo dolgoročna konkurenčnost, blaginja in položaj EU v svetu odvisni od njene sposobnosti, da sprejme in izkoristi digitalno preobrazbo. Zeleni in digitalni prehod bi zato moral biti ključna prednostna naloga večstranske in dvostranske trgovinske politike. Da bi EU ohranila in okrepila svoj vpliv pri oblikovanju pravil, potrebnih v zvezi s tem, mora razviti bolj strateški pristop k mednarodnemu regulativnemu sodelovanju. To zahteva tesnejše povezovanje med trgovinskimi politikami in notranjimi politikami EU.

Drugič, oblikovanje globalnih pravil za bolj trajnostno in pravičnejšo globalizacijo.

Svetovna trgovinska pravila je treba nujno posodobiti, da bodo odražala današnje gospodarsko okolje in izzive, s katerimi se sooča svetovna skupnost. Zagotavljanje bolj trajnostne in pravičnejše globalizacije bi moralo biti glavno gonilo trgovinske politike, ki izpolnjuje pričakovanja Evropejcev in drugih ljudi po svetu. Trgovinska politika EU bi morala uporabiti vsa razpoložljiva orodja, da podpre socialno pravičnost in okoljsko trajnostnost.

Glavni prednostni nalogi EU pri doseganju tega cilja bi morali biti vodenje prizadevanj za reformo Svetovne trgovinske organizacije in izboljšanje učinkovitosti večstranskega okvira za upravljanje trgovine. Krepitev stabilnosti in trgovine, ki temelji na pravilih, bo osrednji steber ukrepov EU, saj lahko trgovina uspeva le v takem okolju, mednarodno sodelovanje pa se lahko razvija v interesu trajnostne prihodnosti sveta. Hkrati je treba zagotoviti, da pravila ustrezajo trenutnim gospodarskim razmeram ter so dobro opremljena za odzivanje na izkrivljanje konkurence in zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev.

Tretjič, povečanje zmogljivosti EU za uveljavljanje svojih interesov in pravic, po potrebi tudi avtonomno.

Pogajanja o trgovinskih sporazumih so pomembno orodje za ustvarjanje gospodarskih priložnosti in spodbujanje trajnostnosti, veliko pomembnejše pa bo izvajanje navedenih sporazumov ter uveljavljanje pravic in obveznosti iz njih. Del tega bo zagotovitev, da ima EU na voljo ustrezna orodja za zaščito delavcev in podjetij pred nepoštenimi praksami. Potrebna so tudi večja prizadevanja za zagotovitev učinkovitega izvajanja in izvrševanja poglavij o trajnostnem razvoju v trgovinskih sporazumih EU, da bi se socialni, delovni in okoljski standardi dvignili na svetovni ravni. Trgovinska politika EU s krepitvijo izvajanja in izvrševanja sporazumov ustvarja pogoje za razvoj, rast in inovativnost podjetij ter zagotavlja visokokakovostna delovna mesta v Evropi in zunaj nje. Podpora multilateralizmu in odprtost za sodelovanje nista v nasprotju s tem, da je EU pripravljena odločno braniti svoje interese in uveljavljati svoje pravice. EU bi morala po potrebi okrepiti svoj nabor orodij, da bi se zaščitila pred nepoštenimi trgovinskimi praksami ali drugimi sovražnimi dejanji, hkrati pa ravnati v skladu s svojimi mednarodnimi zavezami.

3.2.Šest ključnih področij za srednjeročno doseganje ciljev EU

Komisija se bo za uresničitev treh zgoraj navedenih ciljev osredotočila na šest področij. Za vsako od teh področij je v zadevnih točkah spodaj določenih več krovnih ukrepov, ki jih je treba izvesti v sedanjem mandatu Komisije.

3.2.1. Reforma STO

STO od svoje ustanovitve leta 1995 zelo koristi svojim članicam. Zagotovila je stabilno in predvidljivo trgovinsko okolje, ki omogoča obsežno širitev svetovne trgovine, hkrati pa zagotavlja okvir za reševanje trgovinskih sporov z razsodbami. Vendar se zdaj sooča s krizo, saj ji z rezultati pogajanj ne uspe rešiti izzivov svetovne trgovine. Njena sposobnost reševanja trgovinskih sporov ne deluje in izboljšati je treba njen sistem spremljanja, da se zagotovi preglednost oziroma preprečijo trgovinske ovire.

Komisija se namerava prizadevati za reformo vseh funkcij STO.

Pravila in prakse STO je treba posodobiti in izboljšati, da bodo odražali današnje trgovinske razmere. Temeljiti bi morali na skupnem razumevanju članic o svojem poslanstvu, tj. okrevanje gospodarstva in razvoj ter okoljska in socialna trajnostnost. Posodobitev pravil in izboljšanje delovanja STO (tudi z odprtimi večstranskimi sporazumi) sta ključnega pomena pri odpravljanju izkrivljanja konkurence in zagotavljanju dogovorjenega okvira za digitalno in trajnostno trgovino.

Ker je verodostojnost sistema, ki temelji na pravilih, v veliki meri odvisna od neodvisnega in splošno sprejetega sistema za reševanje trgovinskih sporov, je nujna ponovna vzpostavitev sistema za reševanje sporov.

V Prilogi I z naslovom „Reforma STO: na poti k trajnostnemu in učinkovitemu večstranskemu trgovinskemu sistemu“ so predstavljena stališča EU o prednostnih nalogah za reformo STO.

Komisija si bo prizadevala tudi za večstransko reformo v drugih forumih, na primer v zvezi z ustanovitvijo večstranskega sodišča za naložbe v okviru Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo.

3.2.2. Podpora zelenemu prehodu ter spodbujanje odgovornih in trajnostnih vrednostnih verig

Kot je razvidno iz evropskega zelenega dogovora, je boj proti podnebnim spremembam in degradaciji okolja glavna prednostna naloga EU. Vse politike EU morajo prispevati k temu, vendar bo napredek odvisen od tega, ali bodo svetovni partnerji (veliki povzročitelji emisij in onesnaževalci) pripravljeni povečati svojo raven ambicij. Trgovinska politika bo imela pri tem pomembno podporno vlogo.

Komisija je v naslednjem desetletju odločena zagotoviti, da trgovinska orodja spremljajo in podpirajo globalni prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, vključno s pospeševanjem naložb v čisto energijo, ter spodbujajo krožne, odgovorne in trajnostne vrednostne verige. To vključuje spodbujanje odgovornega ravnanja podjetij ter spoštovanja standardov na področju okolja, človekovih pravic in dela. Hkrati to pomeni ustvarjanje pogojev in priložnosti za trajnostne izdelke in storitve.

Za uresničitev te vizije bo potrebno ukrepanje na vseh ravneh – na večstranski, dvostranski in avtonomni ravni.

Za podporo zelenemu prehodu na podnebno nevtralno, okolju prijazno in odporno gospodarstvo je potreben izboljšan večstranski okvir. EU bo sodelovala s podobno mislečimi državami pri uresničevanju trdne okoljske agende v okviru STO. Del teh prizadevanj bo nadaljevanje pobud in ukrepov, ki spodbujajo podnebne in trajnostne vidike različnih funkcij STO, vključno s trgovinsko in podnebno pobudo. Te pobude bodo vključevale liberalizacijo izbranega blaga in storitev, preglednost in okolju prijaznejšo pomoč trgovini. To bi moralo vključevati tudi postopen razvoj pravil o subvencijah za fosilna goriva. EU bo spodbujala tudi razpravo v STO o tem, kako lahko trgovina podpre dostojno delo in socialno pravičnost.

Obsežna mreža dvostranskih trgovinskih sporazumov EU olajšuje trgovino z zelenimi tehnologijami, blagom, storitvami in naložbami. Poleg ambicioznih poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju se bo razsežnost trajnostnosti še naprej odražala v številnih drugih vidikih trgovinskih in naložbenih sporazumov EU. Podpirajo razširjanje čistih in učinkovitejših proizvodnih metod in tehnologij ter ustvarjajo priložnosti za dostop do trga za okolju prijazno blago in storitve. Prispevajo k zagotavljanju dostopa do trgov tretjih držav za našo industrijo energije iz obnovljivih virov ter zagotavljajo neizkrivljeno trgovino s surovinami in energetskim blagom ter naložbe vanje, kar je potrebno za zagotovitev potrebne oskrbe za podporo prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo. Poleg tega so ključna platforma za sodelovanje z našimi partnerji na področju podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti, krožnega gospodarstva, onesnaževanja, tehnologij za čisto energijo, vključno z energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitostjo, ter prehoda na trajnostne prehranske sisteme. Komisija bo za prihodnje trgovinske sporazume predlagala poglavje o trajnostnih prehranskih sistemih. EU bo predlagala, da se spoštovanje Pariškega sporazuma obravnava kot bistveni element v prihodnjih trgovinskih in naložbenih sporazumih. Poleg tega bi morala sklenitev trgovinskih in naložbenih sporazumov z državami skupine G20 temeljiti na skupnem prizadevanju za čimprejšnjo dosego podnebne nevtralnosti in biti v skladu s priporočili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC). Ta ambicija bi se morala ustrezno odražati tudi v nacionalno določenih prispevkih, predloženih v okviru Pariškega sporazuma. EU bo v trgovinskih in naložbenih sporazumih prednostno obravnavala tudi učinkovito izvajanje Konvencije o biološki raznovrstnosti.

Trgovinski in naložbeni sporazumi EU ter splošni sistem preferencialov so imeli prav tako pomembno vlogo pri spodbujanju spoštovanja temeljnih človekovih pravic in pravic delavcev, ki so zapisane v temeljnih konvencijah ZN Mednarodne organizacije dela (MOD). Posebna pozornost bo namenjena izvajanju teh zavez, vključno z ukrepi proti delu otrok v okviru širšega delovanja Komisije za zagotovitev ničelne tolerance do dela otrok. Eden od ključnih ciljev prihodnjega pregleda splošnega sistema preferencialov bo nadaljnje povečanje priložnosti za trgovanje za države v razvoju, da bi zmanjšali revščino in ustvarili delovna mesta na podlagi mednarodnih vrednot in načel, kot so pravice delavcev in človekove pravice.

Komisija bo pri izvajanju vseh poglavij dodatno okrepila razsežnost trajnostnosti v obstoječih in prihodnjih sporazumih. Okrepila bo izvrševanje zavez na področju trgovine in trajnostnega razvoja na podlagi pritožb, naslovljenih na glavnega uradnika za trgovinsko skladnost. Nadaljnji ukrepi bodo obravnavani v letu 2021 v okviru zgodnjega pregleda akcijskega načrta v 15 točkah o učinkovitem izvajanju in izvrševanju poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v trgovinskih sporazumih. Pregled bo zajemal vse zadevne vidike izvajanja in izvrševanja navedenih poglavij, vključno s področjem uporabe zavez, mehanizmi spremljanja, možnostjo sankcij zaradi neskladnosti, klavzulo o človekovih pravicah ter institucionalno ureditvijo in potrebnimi viri.

Poleg tega avtonomni ukrepi podpirajo cilj za zagotavljanje, da je trgovina trajnostna, odgovorna in skladna z našimi splošnimi cilji in vrednotami. Primer tega je mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah. Komisija pripravlja predlog za navedeni mehanizem, da bi preprečila, da bi bila učinkovitost njenih podnebnih politik ogrožena zaradi selitve virov CO2. Drug primer je namen Komisije, da pripravi zakonodajo, ki bo obravnavala krčenje in degradacijo gozdov. Pomemben element pri zagotavljanju trajnostnosti in odgovornosti dobavnih verig bo predlog Komisije o trajnostnem upravljanju podjetij, vključno z obvezno primerno skrbnostjo na področju okolja, človekovih pravic in pravic delavcev. Ob upoštevanju ocene učinka bo ta vključeval učinkovite ukrepe in mehanizme izvrševanja za zagotovitev, da prisilno delo ne bo imelo mesta v vrednostnih verigah podjetij EU.

Novi globalni režim sankcij na področju človekovih pravic bo prav tako imel vlogo pri zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic. Ta režim je EU opremil z okvirom, ki ji bo omogočil, da ukrepa proti posameznikom, subjektom in organom, vključno z državnimi in nedržavnimi akterji, ki so odgovorni za hude kršitve in zlorabe človekovih pravic po vsem svetu, pri njih sodelujejo ali so z njimi povezani 22 .

Uvoz mora biti v skladu z ustreznimi predpisi in standardi EU. Kot je prikazano v zgornjih primerih, je v nekaterih okoliščinah, kot so opredeljene v pravilih STO, primerno, da EU zahteva, da uvoženi proizvodi izpolnjujejo nekatere proizvodne zahteve. Cilj svetovnih trgovinskih pravil je zagotoviti predvidljiv in nediskriminatoren okvir za trgovino, hkrati pa varovati pravico vsake države do zakonskega urejanja v skladu s svojimi družbenimi preferencami. Upravičenost uporabe proizvodnih zahtev za uvoz temelji na potrebi po varstvu globalnega okolja oziroma odzivanju na etične pomisleke. Kadar koli bo EU razmišljala o uporabi takih ukrepov za uvožene proizvode, bo to storila ob polnem spoštovanju pravil STO, zlasti načela nediskriminacije in sorazmernosti, da bi se izognili nepotrebnim motnjam v trgovini.

Komisija bo opravila pionirsko delo na področju razvoja standardov za trajnostno rast in oblikovala mednarodne standarde v skladu z evropskim zelenim dogovorom, hkrati pa bo sodelovala s svojimi partnerji, da bi oblikovali in izvajali podobno ambiciozna pravila.

3.2.3.Podpora digitalnemu prehodu in trgovini s storitvami

Trgovinska politika EU mora prispevati k ustvarjanju okolja, v katerem so ponudniki storitev EU lahko inovativni in rastejo. Pri tem je prednostna naloga posodobitev globalnega okvira mednarodnih pravil.

Digitalno sfero bo zaznamovala močna svetovna konkurenca, ki bo preoblikovala svetovne gospodarske odnose. EU bo pri digitalni preobrazbi uspešna le, če bo svojo digitalno agendo oblikovala tako, da bo usmerjena navzven, pri tem pa bo v celoti upoštevala globalno okolje, ki je vse bolj neusmiljeno konkurenčno in včasih nasprotuje pristopu EU k digitalizaciji, ki temelji na vrednotah. Trgovinska politika bo imela ključno vlogo pri doseganju ciljev EU, povezanih z digitalnim prehodom. Evropska podjetja so odvisna od digitalnih storitev in to se bo le še povečalo. Podatki so življenjskega pomena za številna podjetja in ključni sestavni del dobavnih verig EU. Digitalne tehnologije zagotavljajo večjo učinkovitost, ki je potrebna za ohranitev konkurenčnosti 23 , vendar spreminjajo tudi tradicionalne industrijske sektorje, v katerih bodo evropska podjetja morala ohraniti in okrepiti svoj konkurenčni položaj. Hkrati imata digitalna preobrazba in pojav novih tehnologij pomembno razsežnost z vidika varnosti in vrednot za Evropo ter zahtevata skrbno umerjen politični pristop znotraj in zunaj naših meja. Posledice novih digitalnih tehnologij, vključno z umetno inteligenco, je treba obravnavati na svetovni ravni z bolj ambicioznimi globalnimi standardi in pravili.

Podpora evropski digitalni agendi je prednostna naloga trgovinske politike EU. Cilj je zagotoviti vodilni položaj EU na področju digitalne trgovine in tehnologije, zlasti s spodbujanjem inovacij. EU bi morala biti še naprej vodilna na področju digitalnih standardov in regulativnih pristopov, zlasti kar zadeva varstvo podatkov, kjer je Splošna uredba EU o varstvu podatkov pogosto vir navdiha 24 . V ta namen mora STO določiti pravila za digitalno trgovino, EU pa mora imeti osrednjo vlogo pri njihovem oblikovanju. Ko bo dogovor dosežen, bi morala EU podpreti nadaljnja večstranska pogajanja STO za liberalizacijo trgovine s storitvami v sektorjih, ki presegajo e-trgovanje.

EU bo morala okrepiti tudi dvostransko sodelovanje in preučiti možnosti za močnejše okvire za sodelovanje na področju digitalnih vprašanj, povezanih s trgovino, s podobno mislečimi partnerji. Prizadevala si bo za poglobitev regulativnih dialogov s podobno mislečimi partnerji.

Vprašanje podatkov bo bistvenega pomena za prihodnost EU. V zvezi s čezmejnim prenosom podatkov in prepovedjo zahtev glede lokalizacije podatkov bo Komisija uporabila odprt, a odločen pristop, ki bo temeljil na evropskih vrednotah in interesih. Komisija si bo prizadevala zagotoviti, da bodo njena podjetja lahko imela koristi od mednarodnega prostega pretoka podatkov popolnoma v skladu s pravili EU o varstvu podatkov in drugimi cilji javne politike, vključno z javno varnostjo in javnim redom. EU bo zlasti še naprej odpravljala neupravičene ovire za pretok podatkov, hkrati pa ohranjala svojo regulativno avtonomijo na področju varstva podatkov in zasebnosti.  25 Za boljšo oceno obsega in vrednosti čezmejnega pretoka podatkov bo Komisija oblikovala evropski analitični okvir za merjenje pretoka podatkov.

3.2.4. Krepitev regulativnega učinka EU

Sposobnost vplivanja na razvoj predpisov in standardov svetovnega pomena je pomembna konkurenčna prednost.

EU ima že desetletja vodilno vlogo na tem področju. Zavzema se za delo v mednarodnih organih za določanje standardov, kot so Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) in mednarodni forumi za posamezne sektorje. Ta prizadevanja so evropskim podjetjem pomagala pri dostopu do svetovnih trgov, odpravila so trgovinske ovire in podprla regulativno zbliževanje. Ta pristop je skupaj z velikostjo trga omogočil EU močan vpliv na mednarodno standardizacijo, kar je v nekaterih primerih privedlo tudi do prostovoljnega sprejetja njenih visokih standardov, predpisov in ciljev politike vzdolž svetovnih dobavnih verig. Evropski izvozniki, vključno z MSP, so zaradi močnega regulativnega učinka EU na svetovni ravni pridobili znatno konkurenčno prednost.

Sorazmerna teža EU se zmanjšuje zaradi pojava novih regulativnih akterjev in hitrega tehnološkega razvoja, ki pogosto nastaja zunaj EU.

Da bi EU lahko okrepila svoj vpliv na tem področju, mora razviti bolj strateški pristop k mednarodnemu regulativnemu sodelovanju, zlasti v zvezi z zelenim in digitalnim prehodom. EU mora pri oblikovanju novih predpisov sprejeti bolj proaktivno držo, da bo bolje opremljena za spodbujanje regulativnih pristopov EU po svetu. Za to bodo potrebne večje sinergije med notranjimi in zunanjimi politikami, da se v zgodnji fazi opredelijo tista strateška področja, na katera bi moralo biti osredotočeno mednarodno regulativno sodelovanje. Potrebna bosta tudi dialog in sodelovanje z organi EU za določanje standardov, da se opredelijo strateške prednostne naloge v zvezi z mednarodnimi standardi. Komisija bo okrepila svojo analizo zunanje razsežnosti njenih regulativnih politik v ocenah učinka pomembnih uredb in opredelila prednostne partnerje za regulativno sodelovanje. Trgovinska politika bi morala biti pripravljena podpreti dejavnosti sodelovanja, ki jih vodijo regulativni organi, in v ta namen v celoti izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo trgovinski sporazumi. Trgovinska politika bi morala skupaj z mednarodnimi partnerstvi in razvojnim sodelovanjem (tudi prek pomoči trgovini) prav tako imeti vlogo pri podpiranju uporabe mednarodnih standardov v partnerskih državah v razvoju in spodbujanju skladnosti z novimi regulativnimi zahtevami. EU bo okrepila tudi regulativne dialoge s podobno mislečimi državami v azijsko-pacifiški regiji in Latinski Ameriki.

Sodelovanje z Združenimi državami bo ključnega pomena za zagotovitev, da bodo novi predpisi v skladu z vrednotami demokratičnih, odprtih in vključujočih družb.

3.2.5. Krepitev partnerstev EU s sosednjimi državami, državami, ki se pripravljajo na pristop, in Afriko

Naši najpomembnejši odnosi so s tistimi, ki so z nami geografsko najbližji. Stabilnost in blaginja v sosednjih državah EU in Afriki sta v političnem in gospodarskem interesu EU. EU namerava storiti vse, kar je v njeni moči, da bi partnerjem pomagala pri njihovih prizadevanjih za okrevanje od posledic pandemije COVID-19 in za doseganje trajnostnega razvoja. Gosta mreža trgovinskih sporazumov EU s temi državami ponuja možnost tesnejšega gospodarskega povezovanja in razvoja integriranih proizvodnih in storitvenih omrežij. To bi bilo del širše strategije za spodbujanje trajnostnih naložb in izboljšanje odpornosti naših gospodarstev z raznolikimi vrednostnimi verigami ter spodbujanje razvoja trgovine s trajnostnimi proizvodi, tudi v podporo podnebni in energijski preobrazbi. To bo v skladu z novim paktom o migracijah in azilu 26 prispevalo tudi k odpravljanju temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij kot del širšega prispevka trgovinske politike k celovitim partnerstvom.

EU bo okrepila svoja tesna gospodarska partnerstva v Evropskem gospodarskem prostoru. Veseli se tesnega sodelovanja z Združenim kraljestvom, da bi v celoti izkoristili potencial sporazuma o trgovini in sodelovanju. Prav tako se veseli posodobitve trgovinskega in gospodarskega odnosa s Švico in Turčijo, če bodo izpolnjeni ustrezni pogoji.

Podpora tesnejšemu gospodarskemu povezovanju z državami Zahodnega Balkana in vzhodnega partnerstva 27 bo še posebej pomembna. Za Zahodni Balkan okrepljena metodologija širitve ter gospodarski in naložbeni načrt 28 predstavljata okvir za pospešeno povezovanje trgov EU pred pristopom, hkrati pa zagotavljata enake konkurenčne pogoje. To okrepljeno gospodarsko povezovanje temelji na lastnih zavezah Zahodnega Balkana, da vzpostavi skupni regionalni trg, ki temelji na pravilih in standardih EU. Kar zadeva vzhodno partnerstvo, zlasti partnerice poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja (Ukrajina, Gruzija in Moldavija), EU podpira prizadevanja za tesnejšo uskladitev z regulativnim modelom EU, tudi za digitalni in zeleni prehod. Za navedene partnerice bi prizadevanja za vključitev predpisov EU lahko spremljal tesnejši dialog o tem, kako jih oblikovati in izvajati, vključno s sodelovanjem v strokovnih skupinah in tesnejšim sodelovanjem z organizacijami EU za standardizacijo. Razmisliti bi bilo treba tudi o dodatnih ukrepih za olajšanje trgovine, vključno s sporazumi o ugotavljanju skladnosti.

Nadgradnja odnosov in gospodarskega povezovanja EU z južnim sosedstvom 29 bo strateška nujnost za dolgoročno stabilnost. EU ima prednosti od geografske bližine ter kulturnih in jezikovnih vezi z državami južnega Sredozemlja, ki olajšujejo to strateško gospodarsko in trgovinsko povezovanje. Trgovinska politika je lahko ključno orodje za spodbujanje strateške soodvisnosti med EU in južnim sosedstvom ter za razvoj pobud za vključevanje, ki koristijo vsem stranem, zlasti v zvezi s strateškimi vrednostnimi verigami. EU je od začetka 21. stoletja sklenila sporazume o prosti trgovini z osmimi državami južnega Sredozemlja v okviru širših pridružitvenih sporazumov. Že več let potekajo pogajanja o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju z Marokom in Tunizijo. EU je pripravljena razpravljati z obema partnericama o možnostih za posodobitev trgovinskih in naložbenih odnosov, da bi jih bolje prilagodili današnjim izzivom.

EU bo znatno okrepila sodelovanje z afriškimi partnerji, da bi aktivirala njihov gospodarski potencial ter spodbudila gospodarsko diverzifikacijo in vključujočo rast. To bo dodatno okrepilo trajnostne trgovinske in naložbene povezave med celinama in znotraj Afrike 30 . To je v skladu z dolgoročno perspektivo trgovinskega sporazuma med celinama, ki bi temeljila na uspešnem izvajanju afriškega celinskega območja proste trgovine. Temelji zlasti na afriških regionalnih gospodarskih skupnostih in sporazumih o gospodarskem partnerstvu z EU. Te tesnejše odnose z Afriko bi bilo treba spodbujati na vseh ravneh, tudi s političnim dialogom z Afriško unijo in njenimi članicami, z razširitvijo in poglobitvijo sporazumov o gospodarskem partnerstvu ter z razvijanjem dvostranskih odnosov s posameznimi državami za spodbujanje trajnostnih naložb v kmetijstvo, industrijske izdelke in storitve. Komisija bo prav tako začela razmislek o možnostih, da se povezovanje na celini olajša z uskladitvijo pravil o poreklu za trgovino z EU.

Komisija bo partnerjem oziroma regijam v Afriki in južnem sosedstvu, ki jih to zanima, predlagala novo pobudo za trajnostne naložbe. To bi lahko dosegli v obliki samostojnih sporazumov o naložbah ali v okviru posodobitve obstoječih trgovinskih sporazumov. Da bi čim bolj povečali njihov učinek in olajšali njihovo izvajanje, se bodo ti sporazumi oblikovali skupaj z orodji EU za razvojno sodelovanje v podporo naložbam in, kadar je to izvedljivo, s pristopom Ekipe Evropa, da se zagotovijo sinergije z državami članicami EU, zasebnim sektorjem, civilno družbo in vsemi ustreznimi akterji. Med temi pobudami najbolj izstopa načrt za zunanje naložbe, ki se je začel izvajati leta 2017 za podsaharsko Afriko in sosedstvo EU. Vključuje tudi Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+), ki se v okviru novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 uporablja na svetovni ravni. Trije stebri načrta za zunanje naložbe bodo pomagali podpreti trajnostne naložbe v Afriki in sosedstvu, hkrati pa bodo spodbudili reforme za izboljšanje poslovnega in naložbenega okolja. Ob sočasnem napredovanju afriškega celinskega območja proste trgovine bo to doseženo z namenom medregionalnega povezovanja in tesnejših trgovinskih odnosov med EU in Afriko.

3.2.6. Krepitev osredotočenosti EU na izvajanje in izvrševanje trgovinskih sporazumov ter zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev

Po valu novih sporazumov v zadnjih letih bo Komisija svoja prizadevanja usmerila v izkoriščanje prednosti trgovinskih sporazumov EU, skupaj z odločnim izvrševanjem svojih zavez glede dostopa do trga in trajnostnega razvoja. Evropski deležniki se morajo zavedati priložnosti, ki jih ponujajo trgovinski sporazumi EU, in biti prepričani, da lahko izkoristijo prednosti, ki jih je izpogajala EU. EU je zaključila ali vodi pogajanja o trgovinskih sporazumih v azijsko-pacifiški regiji in Latinski Ameriki, ki odpirajo pomembne gospodarske priložnosti. Zato je pomembno ustvariti pogoje za ratifikacijo sporazumov z Mercosurjem in Mehiko ter zaključiti tekoča pogajanja, zlasti s Čilom, Avstralijo in Novo Zelandijo, ki dobro napredujejo. V primeru Mercosurja poteka dialog o krepitvi sodelovanja na področju razsežnosti trajnostnega razvoja iz sporazuma, zlasti o izvajanju Pariškega sporazuma in krčenju gozdov.

To bo ključni element prizadevanj EU za odprto strateško avtonomijo in olajšanje dostopa do trgov, zlasti za MSP. Pripomogel bo tudi k boju proti protekcionističnim težnjam in izkrivljanjem, ki vplivajo na izvoz EU. Osrednji pomen tega področja dela je bil potrjen julija 2020 z imenovanjem glavnega uradnika za trgovinsko skladnost.

To bo pomenilo prizadevanja na naslednjih področjih:

·V celoti izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja izvajanje trgovinskih sporazumov. EU bo v svojih trgovinskih sporazumih izkoristila vso vgrajeno prožnost, da bodo ustrezali svojemu namenu in se odzvali na nove izzive, povezane z zelenim in digitalnim prehodom. Poleg tega bo EU še naprej uporabljala svojo pomoč trgovini, da bi državam v razvoju pomagala pri izvajanju trgovinskih sporazumov ter da bi podpirala skladnost s pravili in standardi, zlasti v zvezi s trajnostnim razvojem.

·Podpreti deležnike EU, da kar najbolje izkoristijo priložnosti, ki jih ustvarjajo sporazumi EU. Komisija bo gradila na uspehu portala Access2Markets, vanj vključila dodatne funkcije in ga povezala z drugimi pomembnimi informacijskimi kanali 31 , zlasti za MSP. Komisija bo tudi še naprej podpirala kmetijski in agroživilski sektor EU, ki ga sestavljajo predvsem MSP, ter se bo osredotočila na spodbujanje trajnostnosti in kakovosti njihovih proizvodov, da bodo postali vzor za trajnostni prehranski sistem EU. 

·Spremljati pravilno izvajanje in izvrševanje trgovinskih sporazumov EU ter olajšati vlaganje pritožb, povezanih z ovirami pri dostopu do trga ter kršitvami zavez v zvezi s trgovino in trajnostnim razvojem, prek enotne vstopne točke. Komisija bo sodelovala z državami članicami EU, Evropskim parlamentom in deležniki pri spremljanju izvajanja s strani trgovinskih partnerjev EU in zagotavljanju usklajenega pristopa. Predlagala bo poseben zakonodajni akt, ki bo med drugim potreben za izvrševanje s trgovino povezanih določb sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom.

·Obravnavati neskladnosti v okviru sistema STO za reševanje sporov ali z dvostranskim reševanjem sporov, kadar so drugi ukrepi neuspešni. Posodobljena uredba o uveljavljanju pravil mednarodne trgovine 32 krepi zmogljivost EU za ukrepanje v primerih, ko je reševanje sporov v okviru STO ali dvostranskih sporazumov blokirano. 

·Komisija bo še naprej odločno uporabljala instrumente trgovinske zaščite, da evropska industrija ne bo izpostavljena nepošteni trgovini. To vključuje tudi sledenje novim oblikam subvencioniranja s strani tretjih držav, na primer na področju financiranja naložb, in ustrezen odziv nanje z ukrepi izravnalnih dajatev.

·Na področju varnosti Komisija v skladu z uredbo o pregledu neposrednih tujih naložb ponovno poziva vse države članice, naj vzpostavijo in uveljavijo polno delujoč mehanizem pregleda neposrednih tujih naložb za obravnavanje primerov, v katerih bi prevzem določenega podjetja, infrastrukture ali tehnologije oziroma nadzora nad njimi pomenil tveganje za varnost ali javni red v EU 33 . Komisija bo še naprej izvajala mehanizem za sodelovanje z organi držav članic za zaščito varnosti in javnega reda pred tveganimi neposrednimi tujimi naložbami in bo razmislila o okrepitvi mehanizma za sodelovanje, vzpostavljenega z uredbo o pregledu neposrednih tujih naložb.

·Komisija bo sodelovala z organi držav članic, da bi zagotovila učinkovito izvajanje posodobljene uredbe o nadzoru izvoza 34 občutljivega blaga in tehnologij z dvojno rabo, da bi podprla varovane vrednostne verige, spodbujala mednarodno varnost, varovala človekove pravice in zagotovila enake konkurenčne pogoje za izvoznike EU.

Kljub temu mora EU razviti orodja za soočanje z novimi izzivi ter zaščititi evropska podjetja in državljane pred nepoštenimi trgovinskimi praksami, tako znotraj kot zunaj svojih meja.

·Komisija bo predlagala nov pravni instrument na področju trgovinske politike za zaščito EU pred morebitnimi prisilnimi ukrepi tretjih držav.

·Komisija bo predlagala pravni instrument za odpravo izkrivljanj, ki jih povzročajo tuje subvencije na notranjem trgu EU.

·Komisija si bo za okrepitev vzajemnega dostopa gospodarskih subjektov EU do javnih naročil prizadevala za napredek pri instrumentu za mednarodno javno naročanje in poziva Svet, naj čim prej dokonča svoje delo.

·Nazadnje, da bi zagotovili boljše konkurenčne pogoje za podjetja EU na trgih tretjih držav, na katerih morajo vse bolj tekmovati s finančno podporo, ki jo tuji konkurenti prejmejo od svojih vlad, bo Komisija proučila možnosti za strategijo EU za izvozne kredite. Ta bo vključevala instrument EU za izvozne kredite in okrepljeno usklajevanje finančnih orodij EU. V skladu s ciljem zelenega dogovora o postopni odpravi subvencij za fosilna goriva bo spodbujala tudi podnebju prijazne tehnološke projekte in predlagala takojšnjo ukinitev podpore za sektor elektrarn na premog ter odvračala od vseh nadaljnjih naložb v projekte energetske infrastrukture, ki temeljijo na fosilnih gorivih, v tretjih državah, razen če so v celoti skladni z ambicioznim in jasno opredeljenim načrtom doseganja podnebne nevtralnosti v skladu z dolgoročnimi cilji Pariškega sporazuma in najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi spoznanji.

Komisija si bo še naprej prizadevala za uskladitev preferencialnih pravil o poreklu v trgovinskih sporazumih EU, pri čemer bo upoštevala interese deležnikov EU, zlasti MSP.

Za izkoriščanje prednosti trgovinskih sporazumov EU za posameznike in podjetja, bolj sistematično odpravljanje obstoječih ovir in preprečevanje nastajanja novih ovir so potrebna skupna prizadevanja vseh institucij EU, držav članic ter civilne družbe in drugih deležnikov. Komisija bo vodila ta prizadevanja, tudi prek prizadevanj delegacij EU in mrež, ki jih imajo države članice in poslovna združenja v tretjih državah.

4.Podpora informirani razpravi o trgovinski politiki

Komisija je s sporočilom z naslovom Trgovina za vse 35 znatno povečala svojo zavezanost zagotavljanju pregledne in vključujoče trgovinske politike. Komisija bo nadaljevala po tej poti, za kar je dobila pozitivne odzive v vseh prispevkih k pregledu trgovinske politike 36 . Najnovejše raziskave Eurobarometra, objavljene leta 2019, so pokazale, da ljudje pozdravljajo prizadevanja v zadnjih letih. Šestdeset odstotkov vprašanih zaupa v to, da EU svojo trgovinsko politiko izvaja na odprt in pregleden način.

Glede na pomen dialoga z deležniki in za spodbujanje konkretnega sodelovanja pri ključnih vprašanjih bo Komisija na podlagi študije o pregledu dialoga s civilno družbo, ki se je začela leta 2020, poglobila sodelovanje s civilno družbo in socialnimi partnerji. Posebna pozornost bo namenjena izvajanju in izvrševanju, da se v celoti zagotovi upoštevanje interesov EU v zvezi s pričakovanimi prednostmi trgovinskih sporazumov. Poudarek na reformi STO se bo odražal v okrepljeni izmenjavi mnenj o teh vprašanjih.

Da bi Komisija zagotovila trdno podlago za razvoj trgovinske politike, bo poglobila tudi svoja analitična prizadevanja in prizadevanja za zbiranje podatkov ter spodbujala analitične prispevke deležnikov. Komisija bo izvedla naknadno oceno učinka sporazumov EU na ključne okoljske vidike, vključno s podnebjem. Komisija si bo tudi prizadevala za boljše razumevanje posledic različnih delov trgovinske politike na enakost spolov in bo sprejela ukrepe za večjo ozaveščenost o enakosti spolov v trgovinski politiki 37 , tudi v okviru pomoči trgovini. Nadaljevalo se bo analitično delo o učinkih trgovinskih politik na zaposlovanje in različne vidike socialnega razvoja.

5.Zaključek

Trgovinska politika EU se mora prilagoditi in odražati izzive našega časa in pričakovanja naših državljanov. Naša odgovornost je, da zagotovimo, da bo služila interesom EU, da EU lahko uresniči svoje ambicije in se zaščiti njen položaj v svetu danes in za prihodnje generacije. Zato je tako pomembno, da se trgovinska politika EU preusmeri v podporo temeljne zelene in digitalne preobrazbe gospodarstva EU, oblikovanja bolj trajnostne in pravičnejše globalizacije, ki temelji na posodobljenih pravilih, ter sprejetja odločnejših izvršilnih ukrepov. Navsezadnje lahko le tako odgovorno in trajnostno ustvarimo priložnosti, ki jih državljani, delavci in podjetja EU pričakujejo ter naš planet potrebuje.

(1)

V poročilu Komisije o strateškem predvidevanju za leto 2020 je analiziran vpliv pandemije COVID-19 na dinamiko nekaterih zadevnih megatrendov (COM(2020) 493 final). Poročilo Komisije o strateškem predvidevanju za leto 2021 se bo osredotočilo na odprto strateško avtonomijo.

(2)

Na ravni EU je cilj Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji prispevati k obvladovanju takih stroškov prilagajanja. Glej Uredbo (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006. Sprejema se nova uredba, ki bo skladu omogočila, da še naprej podpira delavce in samozaposlene osebe, ki so izgubili svojo dejavnost.

(3)

Ta izziv je zlasti opazen na področju energetsko intenzivnih panog in še posebej jeklarskega sektorja, kjer so potrebne globalne rešitve za odpravo ogromnih neravnovesij na svetovnem trgu, ki negativno vplivajo na evropska podjetja in ogrožajo uspešen zeleni prehod tega ekosistema.

(4)

Po ocenah Mednarodne organizacije dela (MOD) je še vedno 25 milijonov žrtev prisilnega dela, 152 milijonov žrtev dela otrok, 2,78 milijona delavcev po vsem svetu pa vsako leto umre zaradi nesreč ali bolezni, povezanih z delom. Viri: Svetovne ocene sodobnega suženjstva: prisilno delo in prisilne poroke, MOD (2017), Svetovne ocene dela otrok, MOD (2017), ter spletišče MOD.

(5)

Delovni dokument služb Komisije: Spodbujanje dostojnega dela po vsem svetu (SWD(2020) 235 final).

(6)

Leta 2016 so 80 % uvoza EU in 82 % izvoza EU (ob upoštevanju blaga in storitev) ustvarile panoge, ki intenzivno uporabljajo intelektualno lastnino. Panoge, ki intenzivno uporabljajo intelektualno lastnino, in gospodarska uspešnost v Evropski uniji, poročilo o analizi na panožni ravni, skupna študija Evropskega patentnega urada in Urada Evropske unije za intelektualno lastnino, 3. izdaja, september 2019.

(7)

OECD (2020), dolgoročna napoved realnega BDP (kazalnik).

(8)

Politične usmeritve naslednje Evropske komisije za obdobje 2019–2024.

(9)

Resolucija Evropskega parlamenta o pregledu trgovinske politike EU (2020/2761(RSP)).

(10)

https://trade.ec.europa.eu/consultations/index.cfm?consul_id=266&utm_source=dlvr.it&utm_.

(11)

Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo (COM(2020) 456 final).

(12)

Notranji izračuni GD TRADE, ki temeljijo na Arto, I., Rueda-Cantuche, J.M., Cazcarro, I., Amores, A.F., Dietzenbacher, E. Kutlina-Dimitrova, Z. in Román, M. V., EU exports to the World: Effects on Employment (Izvoz EU v svet: učinki na zaposlovanje), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2018, ISBN 978-92-79-93283-0, doi:10.2760/700435, JRC113071. https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2018/november/tradoc_157516.pdf .

(13)

Pomoč trgovini je namenjena podpori državam v razvoju, da uporabijo trgovino kot vzvod za zmanjšanje revščine. Cilj trajnostnega razvoja št. 8.a iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030 se nanaša na povečanje pomoči trgovini, zlasti najmanj razvitim državam. Cilj trajnostnega razvoja št. 17 med drugim vključuje prizadevanja za povečanje izvoza držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav.

(14)

Glej strategijo za enakost spolov za obdobje 2020–2025 in akcijski načrt za enakost spolov III.

(15)

Komisija je sprejela prvo poročilo o strateškem predvidevanju, v katerem je poudarila odpornost kot nov kompas za vse politike EU v okviru agende te Komisije, usmerjene v prehod, in kot posledica tragične pandemije COVID-19.

(16)

Analitično delo OECD je potrdilo, da globalne vrednostne verige ne le kar najbolj povečajo gospodarsko učinkovitost, temveč da so odporne dobavne verige v času krize ključnega pomena za blaženje šokov, ponujanje možnosti za prilagoditev in pospešitev okrevanja. Glej Shocks, risks and global value chains: insights from the OECD METRO model (Šoki, tveganja in globalne vrednostne verige: ugotovitve trgovinskega modela METRO Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj), junij 2020.

(17)

Evropska strategija za zdravila (COM(2020) 761 final).

(18)

V zvezi s tem glej dokument OECD o COVID-19 in odgovornem ravnanju podjetij http://www.oecd.org/coronavirus/policy-responses/covid-19-and-responsible-business-conduct-02150b06/ .

(19)

Glej tudi Skupno sporočilo o krepitvi prispevka EU k multilateralizmu, ki temelji na pravilih.

(20)

Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu, „Nova agenda EU-ZDA za globalne spremembe“ (JOIN(2020) 22 final).

(21)

Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu, „EU-Kitajska – strateška vizija“ (JOIN(2019) 5 final).

(22)

Sankcije EU so ključni instrument, ki se uporablja za spodbujanje ciljev skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), s katerimi lahko EU med drugim ukrepa za preprečevanje konfliktov ali odzivanje na nastajajoče ali aktualne krize (Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski gospodarski in finančni sistem: spodbujanje odprtosti, moči in odpornosti (COM(2021) 32 final)).

(23)

Z dostopom do podatkov in novim razvojem, kot so potni listi za izdelke, se lahko omogočijo tudi dodatna vrednost izdelkov in informacije, ki so ključnega pomena za doseganje čim večje krožne vrednosti, vendar se taki podatki prepogosto ne prenašajo vzdolž vrednostnih verig.

(24)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES (COM(2020) 825 final), predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju (akt o digitalnih trgih) (COM(2020) 842 final) ter Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov).

(25)

Kot je navedeno v naslovu o digitalni trgovini v sporazumu o trgovini in sodelovanju, sklenjenem z Združenim kraljestvom.

(26)

Novi pakt o migracijah in azilu (COM(2020) 609 final).

(27)

Krepitev odpornosti – vzhodno partnerstvo, ki prinaša koristi za vse (JOIN(2020) 7 final).

(28)

Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan (SWD(2020) 641 final).

(29)

Prenovljeno partnerstvo z južnim sosedstvom – Nova agenda za Sredozemlje (JOIN(2021) 2 final).

(30)

Kot je navedeno v skupnem sporočilu o strategiji EU za Afriko iz marca 2020 z naslovom „Za celovito strategijo z Afriko“ (JOIN(2020) 4 final).

(31)

Zlasti bi lahko preučili sinergije z drugimi viri informacij, kot so evropska podjetniška mreža (EEN), Center EU in Japonske za industrijsko sodelovanje, Center EU za MSP na Kitajskem, svetovna mreža evropskih poslovnih organizacij, evropske organizacije za spodbujanje trgovine in službe za pomoč uporabnikom pravic intelektualne lastnin, namenjene MSP.

(32)

  https://trade.ec.europa.eu/doclib/press/index.cfm?id=2204 .

(33)

Sporočilo z dne 25. marca 2020 o neposrednih tujih naložbah in prostem pretoku kapitala iz tretjih držav ter zaščiti evropskih strateških sredstev (C(2020) 1981 final).

(34)

  https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_20_2045 .

(35)

Trgovina za vse: Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015) 497 final).

(36)

  https://trade.ec.europa.eu/consultations/index.cfm?consul_id=266&utm_source=dlvr.it&utm_.  

(37)

Skupna izjava o trgovini in ekonomskem opolnomočenju žensk v gospodarstvu, sprejeta na zasedanju ministrske konference STO v Buenos Airesu decembra 2017.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.2.2021

COM(2021) 66 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Pregled trgovinske politike - odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika

PRILOGA

REFORMA STO: NA POTI K TRAJNOSTNEMU IN UČINKOVITEMU VEČSTRANSKEMU TRGOVINSKEMU SISTEMU

1.Zakaj je STO pomembna in zakaj je v krizi?

1.1Pomen STO

Od ustanovitve večstranskega trgovinskega sistema leta 1947 1 se je svetovna trgovina povečala za 300-krat in danes predstavlja več kot 60 % svetovnega BDP, kar podpira delovna mesta, rast in naložbe po vsem svetu. To je deloma posledica zaporednih znižanj tarif, dogovorjenih v okviru večstranskega sistema: leta 1947 so tarife znašale med 20 % in 30 %, medtem ko danes na svetovni ravni v povprečju znašajo približno 9 %. Vendar je to tudi posledica stabilnosti, ki jo zagotavlja sistem. Načelo STO države z največjimi ugodnostmi (MFN) omejuje diskriminacijo med blagom in storitvami različnih trgovinskih partnerjev. Zagotavlja stabilen prag gospodarske odprtosti, ki spodbuja konkurenco na svetovnih trgih, ki temelji na učinkovitosti in inovacijah. 60 % trgovine EU poteka pod pogoji države z največjimi ugodnostmi, vključno z našo trgovino z Združenimi državami Amerike, Kitajsko, Rusijo in Indijo. Pravila STO ščitijo interese vseh trgovskih držav pred diskriminatornim ravnanjem onkraj meja in zagotavljajo, da pogojna trgovinska zaščita temelji na večstransko dogovorjenih pravilih. Poleg tega se je zaradi zavezujočih tarif zmanjšala verjetnost, da bodo države zvišale tarife kot odziv na pretrese 2 , sistem za reševanje sporov pa je zagotovil skladnost s pravili in preprečil stopnjevanje trgovinskih sporov.

Čeprav je treba storiti še več, je STO prispevala tudi k svetovnemu trajnostnemu razvoju. Gospodarska odprtost, ki jo je zagotovila, je pripomogla k vključevanju številnih držav v razvoju v svetovno gospodarstvo, s čimer je iz revščine rešila več sto milijonov ljudi in zmanjšala neenakosti med državami 3 . 

1.2Razlogi za krizo

Sedanja kriza vpliva na vse tri funkcije STO: pogajanja niso uspela posodobiti pravil, sistem za reševanje sporov se je de facto vrnil v čase GATT, ko so se poročila odbora lahko blokirala, spremljanje trgovinskih politik pa je neučinkovito. Poleg tega se trgovinski odnosi med ZDA in Kitajsko, ki sta dve od treh največjih članic STO, trenutno večinoma upravljajo zunaj okvirov STO.

Ključno gonilo krize je, da pristop Kitajske k STO ni privedel do njene preobrazbe v tržno gospodarstvo. Raven, do katere je Kitajska odprla svoje trge, ne ustreza njeni teži v svetovnem gospodarstvu, država pa še naprej odločilno vpliva na gospodarsko okolje Kitajske, in sicer z izkrivljanjem konkurence, ki ga sedanja pravila STO ne morejo zadovoljivo odpraviti. Vendar STO ni mogla izpogajati novih pravil za reševanje teh ali drugih perečih vprašanj (npr. digitalna trgovina ali trajnost). Doseganje soglasja med 164 članicami ob današnjem razpršenem svetovnem ravnotežju moči je velik izziv. Pogajanja ovirajo tudi nesoglasja glede prilagodljivosti za države v razvoju. Ni vzdržno, da dve tretjini članstva (vključno z nekaterimi najpomembnejšimi gospodarstvi na svetu) zahteva posebno in drugačno obravnavo. Poleg tega je funkcija STO spremljanja in posvetovanja resno ogrožena zaradi nezadostne preglednosti trgovinske zakonodaje in praks članic ter dejstva, da se teme, kot so degradacija okolja, podnebne spremembe ali dostojno delo, štejejo za tabu. Nenazadnje je bil sistem reševanja sporov konec leta 2019 dejansko ohromljen, ker so Združene države Amerike blokirale imenovanje članov Pritožbenega organa.

1.3Nujna potreba po reformi

Stabilno trgovinsko okolje, v središču katerega je STO, je bolj kot kdaj koli prej bistveno za reševanje izzivov, s katerimi se soočamo, začenši z gospodarskim okrevanjem po pandemiji. Aktualne razmere so izziv za organizacijo, za katero se zdi, da je izgubila občutek skupnega cilja. Vendar ima EU temeljni strateški interes za zagotavljanje učinkovitosti STO. Trgovina ni pomembna le za naše gospodarstvo, spodbujanje mednarodnega sodelovanja, ki temelji na pravilih, je bistvo evropskega projekta. EU mora zato imeti vodilno vlogo pri ustvarjanju zagona za smiselno reformo STO.

2.Povrnitev zaupanja in občutka skupnega cilja: prispevek STO k trajnostnemu razvoju

Propad razvojne agende iz Dohe leta 2008 je pokazal pomanjkanje skupnega cilja članstva v STO. Kljub uspehu pri sklenitvi sporazuma o olajševanju trgovine na 9. ministrski konferenci STO na Baliju in sprejetju sklepa o kmetijski izvozni konkurenci na 10. ministrski konferenci STO v Nairobiju se članstvo v STO vse bolj razhaja glede tega, kaj pričakuje od STO. Medtem ko je del članstva trdil, da „centralnost razvoja“ v STO pomeni, da bi se bilo treba osredotočiti na izjeme in prilagodljivost dogovorjenih in prihodnjih zavez, je drugi del vse bolj nezadovoljen zaradi neuspešnega napredka pri pogajanjih STO in je preusmeril pozornost na dvostranske trgovinske sporazume. Brez občutka skupnega cilja je bilo zelo težko najti pot naprej za vsako pobudo in zagotoviti, da se STO razvija v skladu s spremembami v svetovni trgovini.

Vendar velika večina članstva ostaja zavezana ideji multilateralizma, ki v celoti upošteva koristi sistema, ki temelji na pravilih, za svetovno trgovino in razvoj. Nestabilnost zadnjih nekaj let, podnebna in okoljska kriza, povečana uporaba enostranskih ukrepov in zdaj pandemija COVID-19 so privedli do jasnega spoznanja, da je STO bistven sestavni del zdravega globalnega gospodarskega upravljanja, vendar je reforma potrebna. Izjava voditeljev skupine G20 4 iz Riada vsebuje doslej najmočnejšo zavezanost reformi na najvišji politični ravni.

Ker se svetovni izzivi širijo, bi se morale članice STO zediniti glede reševanja najbolj perečih problemov, s katerimi se soočajo: gospodarsko okrevanje in razvoj brez izkrivljanja konkurence ter okoljska in socialna trajnost kot del zelenega prehoda gospodarstev. Obravnavanje teh težav bi bilo v skladu s cilji trajnostnega razvoja ZN, h katerim so se zavezale vse članice STO. Taka osredotočenost bi lahko dala občutek skupnega cilja, ki ga STO v zadnjih desetletjih ni imela, in ponovno vzpostavila zaupanje med članicami. To bi lahko ustvarilo zaupanje, potrebno za posodobitev pravilnika STO na način, ki se odziva na izzive digitalizacije in ekologizacije, ter za preprečevanje in odpravljanje konfliktov, ki so posledica poseganja države v gospodarstvo, ki izkrivlja trgovino.

2.1    Ponovna vzpostavitev občutka skupnega cilja v STO: osredotočenost na trajnostni razvoj

Ta prizadevanja za ponovno vzpostavitev občutka skupnega cilja se morajo nadaljevati postopoma, začenši s kratkoročnimi ukrepi za krepitev zaupanja. Zaključek pogajanj o subvencijah za ribištvo bi bil pomemben korak k utrditvi prispevka STO k trajnosti. Ta sporazum ni pomemben le kot prvi večstranski sporazum v zadnjih letih, temveč tudi kot prvi sporazum, katerega jedro je izvajanje cilja trajnostnega razvoja (cilj trajnostnega razvoja št. 14.6). To ne bo lahka naloga glede na vrzeli med stališči članic STO in izzivi, povezanimi z iskanjem soglasja v večstranskih pogajanjih (v veliki meri zaradi zgoraj navedenega vprašanja posebne in drugačne obravnave), vendar so pogajanja v naprednejši fazi, kot so bila v njihovi dolgi zgodovini. Z zadostno politično voljo je mogoče doseči dogovor pred 12. ministrsko konferenco STO.

EU je skupaj s skupino iz Ottawe 5 predstavila trgovinsko in zdravstveno pobudo, ki zajema pravila o izvoznih omejitvah ter številne ukrepe za olajševanje trgovine in spodbujanje preglednosti. EU bo še naprej sodelovala s svojimi partnerji in novim generalnim direktorjem, da bi zagotovila, da se trgovinski sistem odziva na izzive, ki jih prinaša pandemija, tudi kar zadeva izvajanje prilagodljivosti, ki so na voljo v okviru Sporazuma TRIPS.

Številni cilji trajnostnega razvoja se nanašajo na varstvo okolja. Najpomembnejši pomen varstva okolja je bil priznan že ob ustanovitvi STO, in sicer z ustanovitvijo odbora za trgovino in okolje za spodbujanje posvetovanj in skupnega ukrepanja. Sedanja potreba po odzivu trgovinske politike na podnebne in okoljske izzive je danes še pomembnejša, kar podpirajo številne članice STO. V nasprotju s strahovi, izraženimi ob ustanovitvi STO, nobena država ni bila prisiljena znižati želene ravni varovanja zdravja ali varstva okolja zaradi odločitve sistema STO za reševanje sporov. V prihodnje bo EU v mednarodnih razpravah o trgovinskih in okoljskih vprašanjih podpirala razlago ustreznih določb STO, ki priznavajo pravico članic, da se učinkovito odzovejo na globalne okoljske izzive, zlasti na podnebne spremembe in zaščito biotske raznovrstnosti.

Evropska unija meni, da je trajnost del potrebnega zelenega prehoda gospodarstev, kar se bo moralo odražati v delu STO na vseh področjih. Kmalu bomo v STO predstavili pobudo o trgovini in podnebju. Začetni razmisleki v obliki delovnega dokumenta 6 , ki je bil predstavljen članicam STO in deležnikom, se osredotočajo na vrsto gradnikov, vključno z liberalizacijo izbranega blaga in storitev; preglednostjo (vključno z ukrepi za ogljično prilagoditev na mejah), izmenjavo informacij in analizami kot prvim korakom k razvoju pravil o subvencijah za fosilna goriva; pomočjo za okolju prijaznejšo trgovino; ter krepitvijo institucionalnega okvira STO, ki obravnava trgovinska in okoljska vprašanja. Poleg tega EU sodeluje tudi z drugimi članicami STO pri izvajanju vzporednih okoljskih pobud v zvezi s krožnim gospodarstvom (vključno s plastiko).

STO ima tudi vlogo pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja na področju dostojnega dela in enakosti spolov, ki so izjemno pomembni tako zunaj kot znotraj EU. Kar zadeva dostojno delo, bi morala STO spodbujati analizo in izmenjavo izkušenj o tem, kako lahko trgovinske politike prispevajo k socialnemu razvoju, kako močnejša zaščita pravic delavcev koristi rasti in razvoju ter kako zagotoviti, da bodo prednosti liberalizacije trgovine tako znotraj kot zunaj EU dosegle vse delavce in ranljive skupnosti. Ta ukrep bi se lahko podprl z dodatnim in dejavnejšim sodelovanjem med STO in Mednarodno organizacijo dela. EU bi morala sodelovati s partnerji, da bi se ta socialna razsežnost globalizacije še bolj vključila v delo STO. Kar zadeva enakost spolov, bi morala EU imeti vodilno vlogo pri ozaveščanju o pomenu zagotavljanja, da je vidik enakosti spolov sestavni del trgovinske politike, in sicer s pobudami, kot je izjava o trgovini in ekonomskem opolnomočenju vloge žensk z zasedanja v Buenos Airesu.

2.2    Kako lahko trgovina prispeva k razvoju: potreba po v prihodnost usmerjenem pristopu k posebni in drugačni obravnavi

Eden od temeljnih ciljev STO je zagotoviti, da so države v razvoju, zlasti najmanj razvite med njimi, deležne deleža koristi mednarodne trgovine, ki je sorazmeren s potrebami njihovega gospodarskega razvoja. Namen „posebne in drugačne obravnave“ je državam v razvoju omogočiti, da kar najbolje izkoristijo možnosti za razvoj, ki jih ponuja članstvo v STO.

EU močno podpira posebno in drugačno obravnavo, vendar meni, da mora njeno uporabo voditi temeljna gospodarska realnost, da je trgovina gonilo razvoja in ne grožnja. Gospodarstva v razvoju, ki so zabeležila najstalnejšo rast, so tista, ki so svoja prizadevanja usmerila v vključevanje v svetovno gospodarstvo in postopno odpiranje svojih trgov za večjo konkurenco. Velik razvojni izziv STO je, kako lahko organizacija učinkovito pomaga prizadevanjem tistih držav v razvoju, ki še niso dovolj vključene v svetovno gospodarstvo.

Za ponovno vzpostavitev verodostojnosti STO kot pogajalskega foruma je potreben tudi nov pristop k načelu posebne in drugačne obravnave. Tak pristop bi moral združevati bolj ciljno usmerjen poudarek na tem, kako podpreti vključevanje v trgovinski sistem, skupaj z večjim razlikovanjem med državami v razvoju na podlagi opredeljenih potreb. Te potrebe vključujejo omejitve zmogljivosti majhnih javnih uprav. STO lahko k razvoju učinkovito prispeva le tako, da se osredotoči na to, kako olajšati zmogljivost držav, da prevzamejo obveznosti, ki spodbujajo vključevanje v svetovno gospodarstvo.

Kar zadeva proces, se zdi, da bo pristop „po posameznih sporazumih“ najverjetneje zagotovil resničen napredek pri posebni in drugačni obravnavi. Čeprav bi bilo zaželeno, da bi se vse članice STO dogovorile o horizontalnih merilih za posebno in drugačno obravnavo, je bolj realistično poskusiti doseči konvergenco v okviru posameznih pogajanj. Kljub temu bo pristop EU temeljil na nekaterih splošnih premislekih. EU bi odločno podprla določbe v zvezi s posebno in drugačno obravnavo, ki se učinkovito odzivajo na omejitve zmogljivosti velike večine držav v razvoju. Hkrati EU pričakuje polno zavezanost tekočim pogajanjem in prihodnjim sporazumom, in sicer s strani a) članic OECD (vključno s kandidatkami za pristop k OECD), b) držav, ki jih Svetovna banka uvršča med države z „visokim dohodkom“, in c) držav, ki predstavljajo dovolj visok delež svetovnega izvoza na splošno ali v sektorjih, ki jih zadevajo posamezna pogajanja. Kitajska bi morala biti zaradi svoje teže v sistemu zgled in v tekočih pogajanjih ne bi smela zahtevati posebne in drugačne obravnave.

3.Ponovna vzpostavitev polno delujočega sistema STO za reševanje sporov s prenovljenim Pritožbenim organom

Zavezujoče reševanje sporov ni ključno le za zaščito interesov članic STO pred ukrepi, ki omejujejo pravice dostopa do trga. Zagotavlja tudi stabilnost za podjetja, da lahko vlagajo in izvažajo ob zavedanju, da se bodo pravila spoštovala in da so v primeru kršitve na voljo pravna sredstva. Velike in majhne članice STO ščiti pred enostranskimi ukrepi in preprečuje stopnjevanje trgovinskih sporov v politične konflikte. Čeprav so bili nekateri vidiki delovanja in sodne prakse Pritožbenega organa kritizirani, je pomembno tudi priznati, da je Pritožbeni organ znatno povečal legitimnost in predvidljivost sistema za reševanje sporov, med drugim z namenjanjem posebne pozornosti zaščiti pravice članic STO do zakonskega urejanja za zdravstvene, okoljske ali druge legitimne cilje politike.

Najnujnejši reformi STO sta določitev dogovorjene podlage za ponovno vzpostavitev delujočega sistema za reševanje sporov in nadaljevanje imenovanja članov Pritožbenega organa. To nalogo bi bilo treba obravnavati prednostno in ne bi smela biti povezana z drugimi vidiki reforme STO. Ker ni delujočega sistema za reševanje sporov, je težko ugotoviti, kako bi lahko bile države motivirane za posodobitev in zapolnitev vrzeli v pravilih.

Združene države Amerike so izrazile nekatere utemeljene pomisleke glede nekaterih pristopov Pritožbenega organa k razsojanju in glede posebnih odločb v nekaterih primerih. Evropska unija se strinja, da bi morali razsodniki ravnati v skladu z načelom ekonomičnosti postopka in da jih ne zavezuje „precedens“, temveč bi prejšnje sodbe morali upoštevati v meri, kolikor se jim zdijo pomembne v sporu, o katerem odločajo. V sistemu STO za reševanje sporov odbori ugotavljajo dejstva, vloga Pritožbenega organa pa bi morala biti strogo omejena na obravnavanje pravnih vprašanj, postavljenih v pritožbi, kolikor je to potrebno za rešitev spora. Neodvisnost odborov in Pritožbenega organa je bistvena, da se o zadevah odloča izključno na podlagi njihove vsebine. To je združljivo s krepitvijo odgovornosti članic v zvezi z izpolnjevanjem njihovih dolžnosti. V sporih bi bilo treba strogo spoštovati obvezne roke v fazi, ko je zadeva v obravnavi v odboru in v Pritožbenem organu (odložena pravica je zavrnjena pravica), zato bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe, da se to omogoči. Evropska unija se zato strinja, da je potrebna smiselna reforma. Taka reforma bi morala ohraniti pravilo negativnega soglasja, neodvisnost Pritožbenega organa in osrednjo vlogo reševanja sporov pri zagotavljanju varnosti in predvidljivosti večstranskega trgovinskega sistema.

Čeprav se številna zgoraj navedena vprašanja odražajo v načelih, razvitih v neformalnem postopku v zvezi z zadevami, povezanimi z delovanjem Pritožbenega organa pod vodstvom predsednika Organa za reševanje sporov, je EU pripravljena razmisliti o tem, kako bi jih lahko bolje pravno opredelili, ter razmisliti o dodatnih izboljšavah. Zgodnje sporočilo Združenih držav Amerike, da so pripravljene začeti pogajanja v dobri veri za sklenitev večstranskega sporazuma o reformah reševanja sporov, bi močno povečalo zaupanje in omogočilo sklenitev sporazuma za ponovno vzpostavitev zavezujočega reševanja sporov in delovanja Pritožbenega organa.

4.Za učinkovitejšo pogajalsko funkcijo

V središču krize v STO je neuspeh njene pogajalske funkcije. Cilj reforme STO bi moral biti ponovna vzpostavitev učinkovitosti in verodostojnosti STO kot foruma za pogajanja o trgovinskih pravilih in nadaljnji liberalizaciji. Pravila STO je treba uskladiti z gospodarskimi in trgovinskimi razmerami 21. stoletja. Vsebinsko bi morala biti prednostna naloga posodobitev pravil STO o elektronskem trgovanju, olajševanju naložb, nacionalnem urejanju storitev in vlogi države v gospodarstvu, vključno s subvencijami. Ko bodo pravila posodobljena, bi lahko razmislili tudi o spodbujanju liberalizacije blaga in storitev na način, ki bi zagotavljal boljše ravnovesje zavez. Kar zadeva metodo pogajanj, načelo paketnega pristopa ni bilo uspešno, napredek pa je mogoče najbolje doseči z različnimi procesi, zlasti z odprtimi večstranskimi sporazumi. Vzporedno z vsebinskimi pogajanji bi morale članice STO razmisliti o načinih za boljše vključevanje večstranskih sporazumov v okvir STO.

4.1Posodobitev pravil STO

A.Določitev novih pravil o digitalni trgovini, storitvah in naložbah

Trenutno potekajo pogajanja s široko udeležbo o nacionalnem urejanju storitev, e-trgovanju in spodbujanju naložb. Vsa tri pogajanja so bistvenega pomena, da bi pravila mednarodne trgovine postala odzivna na digitalno preobrazbo gospodarstva, vse večji pomen storitev in potrebo po spodbujanju naložb, ki so ključnega pomena za razvoj.

EU je v celoti zavezana tem pogajanjem. 12. ministrska konferenca je priložnost za doseganje znatnega napredka pri pobudah za e-trgovanje in spodbujanje naložb ter za sklenitev sporazuma o nacionalnem urejanju storitev. Zaključek pogajanj o ambicioznih in vključujočih sporazumih na teh treh področjih je ključnega pomena, da se pokaže pomen STO za glavne gonilne sile širitve trgovine in naložb v 21. stoletju ter olajša vključevanje držav v razvoju v globalne vrednostne verige. Prav tako bi se izognili razdrobljenosti svetovnega trgovinskega sistema, do katere bi prišlo, če bi se ta vprašanja lahko rešila le z dvostranskimi sporazumi ali večstranskimi sporazumi zunaj okvira STO.

B.Določitev novih pravil za preprečevanje izkrivljanja konkurence zaradi poseganja države v gospodarstvo – konkurenčna nevtralnost

Pravila STO niso dovolj učinkovita pri odpravljanju negativnih učinkov poseganja države v gospodarstvo. To še zlasti velja, kadar poseganje države izkrivlja konkurenco na domačem trgu ali celo na svetovnih trgih. Pogosto pomanjkanje preglednosti pri takem poseganju še dodatno povečuje problem. Vprašanje ne zadeva vloge države kot take. Za doseganje legitimnih ciljev je morda potrebno javno posredovanje, STO pa bi morala upoštevati različne stopnje javnega lastništva v gospodarstvu. Nasprotno, vprašanje zadeva učinkovito preprečevanje tistih posegov, ki imajo negativne učinke prelivanja, izkrivljajo konkurenco z dajanjem prednosti domačim podjetjem, blagom ali storitvam v primerjavi s tujimi, omejujejo dostop do trgov ali vplivajo na svetovne trge.

Nova pravila o industrijskih subvencijah so bistvena za preprečevanje negativnih učinkov močnega subvencioniranja na mednarodno trgovino, ki lahko povzročijo izkrivljanje konkurence v tradicionalnih sektorjih in novih tehnologijah. Subvencije lahko povzročijo tudi presežne zmogljivosti. Pomemben cilj strožjih pravil bi bil doseči bistveno večjo preglednost in opredeliti dodatne kategorije prepovedanih subvencij ter kategorije subvencij, za katere se domneva, da so škodljive. Poleg razprav o takih „rdečih“ in „rumenih“ škatlah bi bilo treba razmisliti tudi o „zeleni škatli“, ki vključuje subvencije, ki podpirajo legitimne javne cilje, hkrati pa imajo minimalen izkrivljajoč učinek na trgovino. To bi zlasti veljalo za nekatere vrste okoljskih subvencij ter subvencij za raziskave in razvoj, če bi zanje veljala popolna preglednost in dogovorjena pravila.

Podjetja v državni lasti so v številnih državah instrument, s katerim država odločilno vpliva na gospodarstvo, včasih pa ima učinke izkrivljanja trga. Vendar pomen podjetij v državni lasti še ni zajet v ustreznih pravilih, ki bi obravnavala vsako ravnanje, ki izkrivlja trg. Nova mednarodna pravila za podjetja v državni lasti bi se morala osredotočiti na ravnanje podjetij v državni lasti pri njihovih komercialnih dejavnostih v skladu s pravili, ki so že bila dogovorjena v več sporazumih o prosti trgovini in naložbah.

Poleg industrijskih subvencij in pravil za podjetja v državni lasti je treba razmisliti tudi o tem, kateri drugi elementi bi lahko bili del novih pravil STO, katerih namen je zagotoviti načelo „konkurenčne nevtralnosti“ in spodbujati enake konkurenčne pogoje. Ti bi morali na primer vključevati stroga pravila proti praksam, ki podjetja silijo k prenosu inovacij in tehnologije na državo ali na njihove konkurente (prisilni prenosi tehnologije), in pravila za zagotovitev, da so nacionalni predpisi pregledni in naklonjeni konkurenci. Splošni cilj bi moral biti, da se vsako poseganje države v gospodarstvo izvede popolnoma pregledno in ne izkrivlja konkurence z dajanjem prednosti določenim podjetjem. EU namerava še naprej razpravljati o teh vprašanjih v okviru tristranskega sodelovanja z ZDA in Japonsko, pa tudi z vsemi zainteresiranimi članicami STO, da bi se začela pripravljati pravila STO za učinkovit odziv na izkrivljanje konkurence.

C.Odpravljanje neravnovesij med zavezami članic glede dostopa do trga

Zaveze glede dostopa do trga niso bile posodobljene od konca Urugvajskega kroga pogajanj in so vse bolj odtujene od gospodarskih razmer 21. stoletja. Sedanja struktura zavez glede dostopa do trga v okviru STO za blago in storitve ne ustreza dejanski stopnji odprtosti številnih držav in ne odraža bistvenih sprememb v teži nekaterih pomembnih trgovinskih držav v svetovnem gospodarstvu (npr. Kitajske).

Čeprav je pomembno zagotoviti boljšo strukturo splošnih tarifnih zavez, bi moral biti vsak reformni napor STO osredotočen predvsem na posodobitev pravil o konkurenčni nevtralnosti: subvencije, podjetja v državni lasti, prisilni prenosi tehnologije in nacionalni predpisi. Kadar subvencije umetno znižujejo cene blaga, podjetja v državni lasti zlorabljajo svoj prevladujoči položaj na trgu ali so podjetja prisiljena deliti svojo tehnologijo s svojimi konkurenti, nižje tarife ne bodo odpravile neravnovesij med članicami. EU kljub temu kratkoročno in srednjeročno ter za nadaljnjo krepitev zaupanja v sistem podpira sektorske pobude, pri katerih ima liberalizacija širše koristi, kot velja za liberalizacijo tarif za zdravstveno blago in izbrano blago za blažitev podnebnih sprememb ali liberalizacijo okoljskih storitev.

Kar zadeva trgovino s storitvami, bi morala biti prednostna naloga zaključek pogajanj o pravilih za digitalno gospodarstvo. Po zaključku teh pogajanj bi lahko razmislili o začetku pogajanj o storitvah. Taka pogajanja bi morala biti odprta za sodelovanje zainteresiranih članic STO in potekati v okviru STO ter bi morala temeljiti na napredku, doseženem v pogajanjih o sporazumu o trgovini s storitvami.

D.Prispevek kmetijstva

Ponovna vzpostavitev verodostojnosti STO kot pogajalskega foruma bi zahtevala tudi, da se članice lotijo pogajanj o kmetijstvu, ki so kljub pozitivnemu izidu ministrske konference v Nairobiju še vedno blokirana. Kmetijstvo ostaja pomemben, celo osrednji, interes za večino članic STO, pomanjkanje napredka pa bi lahko negativno vplivalo na širši program reform STO.

Glede na širjenje politik in ukrepov, ki izkrivljajo trgovino, bi morale biti zaveze glede domače podpore v kmetijskem sektorju prednostna naloga pogajanj. Da bi bila taka pogajanja uspešna, bi k njim morale prispevati vse ali vsaj vse večje članice. V prihodnje se EU zavzema za znatno zmanjšanje domače podpore, ki izkrivlja trgovino. EU je v zadnjih 30 letih reformirala svojo kmetijsko politiko in prešla s podpore, ki izkrivlja trgovino, na podporo, ki ne izkrivlja trgovine. Druge članice STO še niso sprejele podobnih reform.

Oživitev pogajanj o dostopu do kmetijskih trgov v zvezi z znižanji tarif ali drugimi elementi se zaenkrat ne zdi verjetna. Ta so del širšega sklopa pogajanj o dostopu do trga, vključno z industrijskim blagom, kjer se zdi, da pogoji za uravnoteženost niso izpolnjeni.

Kratkoročno bi se pogajanja zato morala osredotočiti na vprašanja, ki so postala pomembnejša v času pandemije in kjer obstaja nekaj možnosti za konvergenco. EU se bo na 12. ministrski konferenci osredotočila na omejitve izvoza in izboljšanje preglednosti.

Poleg tega je treba vidike okoljske trajnosti vključiti v kmetijska pogajanja v skladu s potrebo po zelenem prehodu gospodarstev.

4.2 Vključevanje odprtih večstranskih sporazumov v STO

Čeprav STO ne more ponovno pridobiti verodostojnosti in učinkovitosti brez posodobitve svojih pravil, je po 25 letih zelo jasno, da take posodobitve ni mogoče doseči z večstranskimi sporazumi, ki temeljijo na eni sami zavezi. Vzporedno potekajo številna pogajanja o dvostranskih ali regionalnih trgovinskih sporazumih, tudi o vprašanjih, za katera STO doslej ni dosegla večstranskih rezultatov, na primer v zvezi z digitalno trgovino ali podjetji v državni lasti. Najbolj pozitiven razvoj v zadnjih letih je bil interes vse večjega števila držav, da se taka pravila oblikujejo v okviru STO z odprtimi večstranskimi pogajanji. Če se ne bo našla učinkovita formula za vključitev večstranskih sporazumov v STO, ne bo druge možnosti, kot da se taka pravila oblikujejo zunaj okvira STO.

Sporazum STO v členu X:9 določa, da se večstranski sporazumi vključijo v pravno strukturo STO, in sicer se lahko ministrska konferenca soglasno odloči, da se trgovinski sporazumi, ki jih sklene skupina članic STO, dodajo na seznam večstranskih sporazumov STO v Prilogi 4. Vendar se člen X:9 od ustanovitve STO še ni uporabil. Doseganje soglasja o vključitvi večstranske pobude v Prilogo 4 velja za nepremostljivo težavo, čeprav se pravice neudeležencev niso zmanjšale zaradi večstranskih zavez, ki jih je sprejela skupina članic STO. Metodologija, ki se je doslej uporabljala za vključitev večstranskih sporazumov v strukturo STO, je bila, da je vsak udeleženec enostransko vključil dodatne zaveze na svoj seznam zavez, kot je bilo to storjeno v primeru Sporazuma o obveznostih pri finančnih storitvah in referenčnega dokumenta o telekomunikacijah. Vendar ima to slabosti. Vsake dodatne zaveze se ne da preprosto uvrstiti na seznam zavez. Poleg tega bi lahko neudeleženci sprožili postopek za reševanje sporov proti udeležencu zaradi kršitve teh dodatnih zavez, čeprav jih take zaveze kot neudeležence ne zavezujejo.

Pomembna reforma STO bo morala priznati to realnost in Komisija bo pozvala k razmisleku o tem, kako ustvariti enostavnejšo pot za vključitev večstranskih sporazumov v večstransko strukturo. EU se zavzema za vključujoč pristop k odprtim večstranskim sporazumom, ki bi olajšal sodelovanje držav v razvoju in jim prepustil odločitev, ali želijo pristopiti k sporazumu, pri čemer bi ostala možnost, da se pridružijo v prihodnosti. To ne pomeni, da bi morala STO sprejeti vse večstranske sporazume. V razpravah bi lahko opredelili nekatera načela, ki bi jih večstranski sporazumi morali upoštevati, da bi bili vključeni v okvir STO. Ta načela bi se lahko nanašala na odprtost za sodelovanje in prihodnji pristop katere koli članice STO, olajšanje sodelovanja držav v razvoju, preglednost pogajalskega procesa ter sredstva za zaščito obstoječih pravic neudeležencev, pri čemer se je treba izogibati okoriščanju.

 5. Izboljšanje delovanja sistema STO

5.1    Krepitev funkcij spremljanja in posvetovanja v okviru STO

Delo v rednih svetih in odborih STO ima ključno vlogo pri varovanju večstranskega trgovinskega sistema, ki temelji na pravilih, med drugim z vodenjem vsakodnevnih tehničnih poslov, spremljanjem trgovinskih politik članic, obravnavanjem trgovinskih vprašanj in omogočanjem članicam, da se posvetujejo o razvoju trgovine. Glede na to, da v zadnjih letih pri oblikovanju pravil praktično ni bilo rezultatov in da je sistem za reševanje sporov ohromljen, so učinkovito spremljanje in politične razprave vse pomembnejše za ohranitev STO kot verodostojnega temelja za trgovinske odnose. Na žalost nekateri neučinkoviti postopki, vrzeli pri izpolnjevanju obveznosti glede preglednosti in splošno pomanjkanje zaupanja pogosto otežujejo učinkovito sodelovanje.

EU si je v zadnjih letih prizadevala za izboljšave, zlasti na področjih preglednosti in trgovinskih vprašanj. Skupaj z ZDA, Japonsko in drugimi članicami je pripravila predlog za izboljšanje preglednosti in skladnosti z obveznostmi obveščanja na področju blagovne menjave. Predlog predlaga spodbude in upravne ukrepe kot odziv na velike zamude pri obveščanju, kar je dolgotrajna težava, ki vpliva na preglednost. Upamo, da bo ta horizontalni prispevek sprožil tudi potrebne razprave o izboljšanju preglednosti na posebnih področjih, kot je kmetijstvo. EU je z drugo skupino članic v predlogu o smernicah za organe STO, ki obravnavajo trgovinska vprašanja, predstavila predloge za izboljšanje dela v rednih organih STO. Cilj tega predloga je olajšati reševanje trgovinskih vprašanj med članicami, preden se stopnjujejo v fazo reševanja sporov ali več let blokirajo dnevni red. Cilj je še vedno, da se ti predlogi sprejmejo na 12. ministrski konferenci.

Poleg teh predlogov so potrebna nadaljnja prizadevanja za izboljšanje funkcij spremljanja in posvetovanja v okviru STO. Pravočasno izpolnjevanje obveznosti sporočanja je eden od vidikov preglednosti, drugi pa je tudi kakovost zagotovljenih informacij. Na splošno obstaja potreba po učinkovitejšem spremljanju trgovinskih politik članic na ravni odborov. To bi lahko vključevalo možnost, da odbori STO preučijo, kako povečati učinkovitost pregledov priglasitev. Prav tako bi lahko razmislili o vprašanjih, na podlagi katerih bi sekretariat moral imeti možnost pripravljati poročila o spremljanju, ki bi temeljila na različnih javno dostopnih virih informacij.

Koristno bi bilo tudi oceniti dejavnosti v organih STO, da bi ugotovili, kateri potrebujejo več virov/pozornosti in katere bi bilo treba zmanjšati ali ukiniti. To bi STO omogočilo, da sredstva usmeri v tiste odbore, ki jih članice dejavneje in učinkoviteje uporabljajo, medtem ko bi se lahko delovanje drugih odborov začasno ustavilo, razen če bi bili sklicani na izrecno zahtevo ene od članic (to že velja za večino pomožnih organov Sveta za trgovino s storitvami). Nekatere odbore bi lahko oživili z okrepitvijo njihovega prispevka k političnim razpravam, kot je na primer odbor za trgovino in okolje. Poleg tega bi se lahko okrepila vloga Generalnega sveta pri pregledu razvoja, ki vpliva na trgovinski sistem, ali pri razpravah o študijah, ki jih pripravi generalni direktor v sodelovanju z drugimi mednarodnimi organizacijami.

5.2    Vloga generalne direktorice in sekretariata STO

Imenovanje nove generalne direktorice je priložnost za nov začetek. Da bi reforma STO delovala, mora biti generalna direktorica vanjo vključena proaktivno in vidno. Članice lahko zaupajo generalni direktorici in jo morajo spodbujati, da jih podpre pri reševanju ključnih izzivov STO. Dejavno bi ji morali pomagati pri sprejemanju pobud v interesu napredka pri doseganju ciljev STO in predlaganju rešitev za posvetovanje članic. Čeprav je pogosto poudarjeno, da so članice odgovorne za določanje programa dela STO, je taka podporna vloga generalne direktorice združljiva z naravo organizacije, ki jo usmerjajo članice.

Generalna direktorica in zlasti sekretariat lahko okrepita funkcije spremljanja in posvetovanja v okviru STO. Prvič, da bi sekretariat lahko učinkovito prispeval k razpravam članic, bi moral imeti zaupanje članic, da pripravi analitična poročila o pomembnih temah in poglobi sodelovanja z drugimi mednarodnimi organizacijami, ne da bi za to potreboval vnaprejšnjo odobritev članic. Drugič, za preglednost trgovinskih politik članic bi bila koristna okrepitev dejavnosti sekretariata na področju spremljanja.

Čeprav sodelovanje med STO in mednarodnimi organizacijami, vključno z organi ZN, na splošno deluje dobro, bi si morala generalna direktorica prizadevati za bolj ciljno usmerjeno sodelovanje, da bi skupaj prispevali k izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja.

5.3    Učinkovitejše sodelovanje deležnikov: podjetništvo in civilna družba

Članice STO so že leta 1996 priznale „vlogo, ki jo lahko imajo nevladne organizacije pri povečanju ozaveščenosti javnosti v zvezi z dejavnostmi STO“ in se dogovorile o „izboljšanju preglednosti in razvoju komunikacije z nevladnimi organizacijami“, pri čemer so sekretariat STO zadolžile za upravljanje neposrednih stikov s civilno družbo. Glavni kanali za sodelovanje so letni javni forum, udeležba civilne družbe na ministrskih konferencah, poročanje sekretariata ter možnost predložitve dokumentov o stališčih in aktualnih razpravah. V aktualnih razpravah sodelujejo tudi predstavniki podjetij, od leta 2016 pa tudi v sklopu trgovinskih dialogov; na posebni spletni strani na spletnem mestu Svetovne trgovinske organizacije so zbrane informacije, prilagojene interesom podjetij.

Morda obstajajo možnosti za posodobitev in nadaljnji razvoj načinov posvetovanja s podjetji in civilno družbo, da se ponovno oživi sodelovanje teh deležnikov v trgovinski razpravi. Prvič, medtem ko so predstavitve za nevladne organizacije, ki jih pripravlja sekretariat, trenutno namenjene registriranim nevladnim organizacijam s sedežem v Ženevi in okoli nje, bi elektronska sredstva in virtualne platforme omogočili večjo prisotnost akreditiranih nevladnih organizacij po vsem svetu, kar bi nevladnim organizacijam iz držav v razvoju, katerih sredstva so omejena, omogočilo sodelovanje. Drugič, lahko bi se ustanovil posvetovalni ali svetovalni odbor, sestavljen iz uravnoteženega izbora predstavnikov podjetij in civilne družbe, ki bi zbiral prispevke deležnikov o pomembnih dogodkih, ki vplivajo na večstranski trgovinski sistem, ter jih posredoval potekajočim pogajanjem in posvetovanjem. Tretjič, sodelovanje v zvezi s konkretnimi temami bi se lahko okrepilo z organizacijo razprav o medsektorskih vprašanjih, povezanih na primer z vidiki trajnostnega razvoja ali regionalnimi trgovinskimi sporazumi. Četrtič, članice bi morale preučiti, kako povečati preglednost z odpiranjem sej ali njihovih delov, da bi bile te na virtualni ravni dostopne javnosti.

6.Uresničitev reforme STO

6.1Sklepanje zavezništev za izvedbo reforme STO

Za uresničevanje elementov reforme STO iz te priloge bo potrebno sodelovanje in podpora precejšnjega števila članic. Za uresničitev reforme je treba oblikovati zavezništva, preprečiti polarizacijo in zagotoviti pripravljenost članic, da sodelujejo v postopnem procesu, ki bo sčasoma privedel do kompromisa. EU mora kot pomembna gospodarska sila, ki trdno verjame v večstransko trgovino, ki temelji na pravilih, še naprej imeti vodilno vlogo.

Kot primer sodelovanja EU z drugimi podobno mislečimi partnerji je skupina iz Ottawe, ki je razvila pobudo o trgovini in zdravju. Podobno EU sodeluje s skupino FAST (Friends of Advancing Sustainable Trade – prijatelji spodbujanja trajnostne trgovine) pri tem, kako oživiti delo STO na področju trgovine in okolja 7 .

Medtem ko so skupine enako mislečih držav, kot sta Ottawa in FAST, pomembne za pridobitev začetne podpore pri prizadevanjih za širše sodelovanje članic STO, je eden bistvenih gradnikov reforme STO visoka stopnja konvergence programov reforme med Združenimi državami in EU. Sodelovanje med EU in ZDA je bilo skozi zgodovino glavna gonilna sila napredka, doseženega v pogajanjih GATT/STO. EU je z ZDA sodelovala v okviru tristranske pobude z Japonsko. Izvolitev novega predsednika ZDA, zavezanega večstranskim institucijam, je priložnost za tesno čezatlantsko sodelovanje pri vseh vidikih reforme STO, vključno z reformo reševanja sporov v okviru STO. To bi močno olajšalo zgodnje sporočilo nove administracije ZDA, da namerava v celoti sodelovati v pogajanjih za dosego sporazuma o reformah Dogovora o reševanju sporov in odpraviti blokado imenovanja članov Pritožbenega organa. EU in ZDA bi lahko v pripravah na 12. ministrsko konferenco okrepili svoje sodelovanje pri vseh vidikih reforme STO, da bi dosegli čim večjo usklajenost svojih stališč, vključno z morebitnimi skupnimi predlogi. Okrepiti bi bilo treba tudi delo v tristranski skupini z Japonsko, da bi predstavili skupni predlog o tem, kako bi lahko oblikovali pravila STO za boljše obravnavanje izkrivljanja konkurence, ki izhaja iz poseganja države.

EU namerava posebno pozornost nameniti tudi dialogu z afriškimi državami o programu reform STO. To bi lahko vključevalo razmislek o tem, kako bolje vključiti cilje trajnostnega razvoja v delo STO in kako zagotoviti, da bodo vse odprte, večstranske pobude vključujoče in bodo upoštevale omejitve zmogljivosti držav v razvoju z majhnimi upravami. Razprave bi lahko obravnavale tudi vprašanje posebne in drugačne obravnave ter kako lahko STO podpre vključevanje prek afriškega celinskega območja proste trgovine. V zvezi s tem EU še naprej podpira Afriško unijo, da bi pridobila status opazovalke v ustreznih organih STO.

EU bo še naprej sodelovala v razpravah s Kitajsko in Indijo o različnih vidikih programa reform STO. BDP Kitajske na prebivalca se je od njenega pristopa k STO povečal za faktor 10, Kitajska pa je v samo dveh desetletjih postala največja izvoznica STO. Številne članice STO menijo, da kitajski dostop do trga in druge zaveze ne odražajo dovolj njene rasti in da bi nadaljnja liberalizacija Kitajske povečala legitimnost njene vloge v organizaciji. Indija ima zelo dinamično gospodarstvo in je vodilni akter v skupini G20, čeprav njene splošne ravni razvoja in konkurenčnosti ni mogoče primerjati s Kitajsko. Obe državi sta nepogrešljivi partnerici v razpravah o reformi STO. Razprave s Kitajsko in Indijo bi morale prispevati k boljšemu razumevanju vzajemnih stališč, tudi o vprašanjih, pri katerih bi bilo treba doseči napredek na 12. ministrski konferenci in pozneje.

6.2 Kaj je mogoče doseči z 12. ministrsko konferenco – naslednji koraki

Program reforme STO mora biti ambiciozen, vendar mora biti tudi realističen. Različna delovna področja reforme STO je treba razvrstiti v ustrezno zaporedje. Vseh elementov se ni mogoče ali se jih ne bi smeli lotiti hkrati, saj bodo različna vprašanja predmet različnih postopkov in bodo razporejena v različne sestave, tako večstranske kot mnogostranske, kjer jih bodo obravnavale različne skupine članic. Naslednja ministrska konferenca STO bo ključnega pomena za proces reforme STO, tako v smislu možnega svežnja rezultatov kot tudi pri uvajanju novih procesov in področij dela, ki lahko služijo kot odskočna deska za program reform.

Tri področja, na katerih bi bilo treba okrepiti delo pred 12. ministrsko konferenco, so trgovina in zdravje, subvencije za ribištvo in reforma sistema za reševanje sporov.

Poleg tega bi bilo na 12. ministrski konferenci mogoče doseči naslednje rezultate:

1.Doseči bi bilo treba dogovor za oživitev dela STO na področju trgovine in okolja, da bi se vprašanja trajnosti vključila v delo STO. V idealnem primeru bi bilo treba to storiti v večstranskem okviru, čeprav lahko nekatere elemente obravnavajo samo podskupine zainteresiranih članic STO, kot so na primer liberalizacija izbranega blaga za blažitev podnebnih sprememb in okoljskih storitev.

2.Zainteresirane države bi morale začeti pripravljati pravila o konkurenčni nevtralnosti, vključno s posodobljenimi pravili o industrijskih subvencijah.

3.Opazen bi moral biti znaten napredek pri večstranskih pobudah na področjih e-trgovanja in spodbujanja naložb. Na 12. ministrski konferenci bi se lahko zaključila pobuda na podlagi skupne izjave o nacionalnem urejanju storitev.

4.Na 12. ministrski konferenci bi bilo treba zagotoviti obnovitev večstranskih moratorijev na e-trgovanje in TRIPS.

5.Izboljšanje rednega delovanja STO s sporazumi o horizontalni preglednosti pri priglasitvah in predlogih o trgovinskih zadevah.

6.Kar zadeva kmetijstvo, bi se na 12. ministrski konferenci lahko dogovorili o svežnju izboljšav preglednosti na vseh področjih in pri izvoznih omejitvah. Pobuda o izvzetju humanitarnih nakupov Svetovnega programa za hrano iz izvoznih omejitev bi prav tako lahko bila del takega rezultata. EU je pripravljena razpravljati o tem, kako po 12. ministrski konferenci doseči napredek glede glavnih vidikov pogajanj, zlasti glede nacionalne podpore, ki izkrivlja trgovino.

Poleg teh rezultatov bi bila ministrska izjava, v kateri bi bila izražena politična zavezanost reformam, pomemben dodatni element v podporo prihodnjemu delu. Ta izjava bi se lahko osredotočila na vprašanja, kot so izboljšave pogajalskih, nadzornih in posvetovalnih funkcij STO, ter bi preučila institucionalne izboljšave v delovanju organizacije. Z ministrsko izjavo bi lahko ustanovili delovno skupino za reformo STO, ki bi preučila ta vprašanja in usmerjala članice k doseganju rezultatov. Na 12. ministrski konferenci bi se zato moral določiti načrt za nadaljnje delo na srednje- do dolgoročnih reformah, od katerih bi bilo treba nekatera dokončati pred naslednjo (13.) ministrsko konferenco.

(1)

     S predhodnim sporazumom STO, Splošnim sporazumom o carinah in trgovini (GATT).

(2)

     Jakubik, A. in Piermartini, R. (2019). How WTO commitments tame uncertainty! (Kako zaveze STO blažijo negotovost), delovni dokumenti služb STO ERSD-2019-06, Svetovna trgovinska organizacija.

(3)

     Skupina Svetovne banke in Svetovna trgovinska organizacija (2015). The Role of Trade in Ending Poverty (Vloga trgovine pri odpravljanju revščine). Svetovna trgovinska organizacija: Ženeva. Glej tudi poročilo komisije za rast in razvoj za leto 2018: Strategije za trajno rast in vključujoč razvoj.

(4)

Izjava voditeljev skupine G20 na vrhu v Riadu 21. in 22. novembra 2020.

(5)

Udeleženke skupine iz Ottawe so: Avstralija, Brazilija, Kanada, Čile, Evropska unija, Japonska, Kenija, Južna Koreja, Mehika, Nova Zelandija, Norveška, Singapur in Švica.

(6)

  https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2020/november/tradoc_159117.pdf . 

(7)

Pobuda ima 23 sopredlagateljev: Avstralijo, Kanado, Čad, Čile, Kostariko, Evropsko unijo, Gambijo, Fidži, Islandijo, Japonsko, Korejo, Lihtenštajn, Maldive, Mehiko, Moldavijo, Črno goro, Novo Zelandijo, Severno Makedonijo, Norveško, Senegal, Švico, Tajvan, Penghu, Kinmen in Matsu ter Združeno kraljestvo.