(i)

prvim stebrom, da se ugotovi, v kolikšni meri so v sedanjem regulativnem okviru ustrezno upoštevana okoljska, socialna in upravljavska tveganja ter s tem povezani ukrepi, če je to potrebno, ter

(ii)

ustreznim in pravočasnim umerjanjem stresnih testov za okoljska, socialna in upravljavska tveganja.

(i)

uporaba izstopnega praga na najvišji ravni konsolidacije z mehanizmom prerazporeditve na podlagi tveganja (za zagotovitev ustrezne kapitalizacije podrejenih družb v EU) za posamezno bančno skupino, saj bi s tem zagotovili mednarodno skladnost, pa tudi preprečili negativne učinke uporabe na ravni subjekta;

(ii)

posebne izboljšave glede izstopnega praga pri posebnih kreditnih aranžmajih (člen 495b) so dobrodošle, vendar bi jih bilo treba dodatno oceniti, da bi dosegli večjo skladnost z vstopnimi pragi, pri tem pa upoštevati posebnosti podkategorij posebnih kreditnih aranžmajev, medtem ko pragovi parametrov v okviru standardiziranega pristopa ne ustrezajo dejanskim tveganjem in ne odražajo trdnosti tovrstnega financiranja;

(iii)

ohranitev faktorja za podporo MSP in faktorja za podporo infrastrukturnim projektom skupaj z izvzetji prilagoditev kreditnega vrednotenja (člen 501/501a) je zelo dobrodošlo, saj so to pomembna orodja, s katerimi lahko banke še naprej podpirajo pomembne segmente evropskega gospodarstva, zlasti pri okrevanju po COVID-19, vendar poziva Komisijo, naj oceni priložnost za nadaljnjo razjasnitev in poenostavitev meril za faktor za podporo infrastrukturnim projektom, da bi okrepili financiranje infrastrukture, pri čemer naj upošteva tudi s tem povezana tveganja in zaščito finančne stabilnosti;

(iv)

racionalizacija pristopa vpogleda pri obravnavi investicijskih skladov (KNP) je načeloma zasnovana dobro, vendar je po mnenju EESO potrebna nadaljnja korelacija s tem povezanih pravil o upravljanju in omejitev (npr. zanašanje na podatke, ki jih zagotavljajo tretje osebe pri izračunu kapitalskih zahtev za tržno tveganje KNP);

(v)

utež tveganja 100 % za dolgoletne strateške kapitalske naložbe bank je treba ohraniti, vendar je po mnenju EESO primerno, da se pravično uporablja za vse banke, ne glede na to, ali uporabljajo standardizirani pristop ali pristop notranjih modelov;

(vi)

spodbude bankam za preusmeritev virov v gospodarstvo z neto ničelnimi emisijami ogljika in sodelovanje s strankami so ključne za financiranje zelenega prehoda. V zvezi s tem EESO meni, da je za pospešitev in okrepitev tako nujnega prehoda bistveno, da EU in države članice korenito spremenijo spodbude in odvračilne dejavnike za temeljno gospodarstvo, prenesene v industrijske politike in ustrezne okvire. Komisijo poziva, naj v predlogih uredbe in direktive o kapitalskih zahtevah dodatno oceni določbe, povezane z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji.

(i)

odprava pogojevanja, ki temelji na povečanju kritja bonitetnih ocen, kot prehodna rešitev za zmanjšanje vpliva izstopnega praga na neocenjena podjetja (člen 465(3)), in sicer zaradi slabe pokritosti trga EU z zunanjimi bonitetnimi ocenami in preprečevanja prevelikega zanašanja na zunanje bonitetne ocene v skladu z direktivo o bonitetnih agencijah;

(ii)

EESO poziva Komisijo, naj oceni priložnost za revizijo prehodne ureditve za izstopni prag za stanovanjske hipoteke z več vidikov (razmerje med vrednostjo kredita in vrednostjo zastavljenih nepremičnin, asimetrija med metodologijami tveganja, občutljivost na tveganje), da bi preprečili nenamerne posledice za dostop do stanovanjskih hipotek. Pri vsaki reviziji v zvezi s tem pa bi bilo treba upoštevati tudi potrebo po preprečevanju tveganj nepremičninskih balonov;

(iii)

nadaljnja revizija določb v zvezi s temeljnim pristopom na podlagi notranjih ocen (F-IRB), ki omogoča uporabo dejanskih zapadlosti namesto fiksnih, da se odrazi dejansko vgrajeno tveganje;

(iv)

ohranitev kreditnih konverzijskih faktorjev (CCF) na 20 % za pogojne postavke, povezane s posli (npr. garancije za dobro izvedbo del, garancije za resnost ponudbe, jamstva), zaradi njihove ključne vloge v gospodarstvu EU, da bi bili skladni z realnimi podatki o neplačilih za ustrezni trg;

(v)

določbe, povezane s kapitalskimi trgi, bi bilo treba dodatno oceniti, da bi preprečili tveganja nesorazmernega vpliva na stroške varovanja, likvidnosti in financiranja za države in podjetja ter s tem prispevali k povečanju konkurenčnosti investicijskih bank EU za podjetja na trgih EU in mednarodnih trgih;

(vi)

spremeniti izračun realnega prispevka manjšinskih deležev h konsolidiranemu kapitalu, kar je trenutno v nasprotju s cilji unije kapitalskih trgov, ker zmanjšuje zanimanje podjetij za kotiranje na borzi.