52021AE6442

Language
- My EUR-Lex
- Sign in
- Register
- My recent searches (0)

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52021AE6442 - EN

Document 52021AE6442

Help

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2010/40/EU o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih načinov prevoza (COM(2021) 813 final – 2021/0419 (COD))

EESC 2021/06442

UL C 290, 29.7.2022, p. 126–130 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

29.7.2022

Uradni list Evropske unije

C 290/126

(COM(2021) 813 final – 2021/0419 (COD))

(2022/C 290/20)

Poročevalec:

Stefan BACK

Zaprosili	Evropski parlament, 27. 1. 2022 Svet, 28. 1. 2022
Pravna podlaga	člena 91 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo
Datum sprejetja mnenja strokovne komisije	10. 3. 2022
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	23. 3. 2022
Plenarno zasedanje št.	568
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	225/1/5

1. Sklepi in priporočila

1.1

EESO pozdravlja predlog Komisije, ki je v celoti skladen s priporočili iz njegovega predhodnega mnenja o kooperativnih inteligentnih prometnih sistemih, in meni, da predlog prinaša znatno dodano vrednost v smislu izboljšav, varovanja, varnosti in učinkovitosti.

1.2

EESO pozdravlja tudi zahtevo po zagotavljanju obsežnejših informacij in obveznost držav članic, da na tem področju sodelujejo. Poudariti velja zlasti obsežnejšo izmenjavo informacij o tovoru ter kooperativno, povezano in avtomatizirano mobilnost, vključno s komunikacijo vozilo-vozilo, kar tudi bistveno prispeva k varnosti v cestnem prometu.

1.3

EESO ugotavlja, da se bo učinkovitost povečala tako v tovornem kot potniškem prometu in da bo med drugim omogočeno sledenje pošiljkam.

1.4

EESO razume potrebo po standardizaciji izmenjave informacij, vendar poudarja, da je treba pustiti dovolj prostora za rešitve na lokalni ravni in ravni posameznih podjetij, kadar je to ustrezno utemeljeno in sorazmerno, ter upoštevati tudi morebitne posledice za notranji trg.

1.5

EESO poudarja, da je treba pri uvedbi inteligentnih prometnih sistemov (ITS) upoštevati širši družbeni kontekst in dejavnike, ki presegajo gole tehnične vidike, saj bi sicer lahko prišlo do negativnih učinkov na trajnostnost in učinkovito rabo virov. V zvezi s tem poudarja, da je treba dovolj pozornosti in virov nameniti potrebam podeželja, tudi vidikom javnih storitev in alternativnim oblikam mobilnosti, kot sta hoja in kolesarjenje.

1.6

EESO odpira tudi vprašanje souporabe virov mobilnosti in želi poudariti, da bo morda potreben delegirani akt o uporabi ITS za ta namen, ki bi med drugim obravnaval razpoložljivost in zmogljivost prevoznih sredstev, pa tudi združevanje potreb po prevozu, ter opredelil možnosti za povezovanje povpraševanja, da se optimizira izraba zmogljivosti.

1.7

Z optimizacijo razpoložljivih virov in vse večjim številom brezemisijskih vozil se bo izboljšala trajnostnost.

1.8

EESO predlog razume kot pomemben korak k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru za mobilnost, saj se bo z njim povečala učinkovitost in zagotovila dodana vrednost, in k vzpostavitvi potrebnih razmer za izboljšanje delovnih pogojev v prometnem sektorju, saj bo olajšal spoštovanje predpisov o delovnem času in počitku, pa tudi iskanje počivališč ter dostop do njih.

1.9

EESO poudarja, da je treba vzpostaviti zaupanje, da bo sistem, ki temelji na souporabi virov in informacijah, deležen javne podpore in bo uspešno deloval. To med drugim pomeni, da mora biti varstvo zasebnosti, podatkov in poslovnih skrivnosti dovolj dobro. EESO zato nestrpno pričakuje okvir upravljanja, ki ga je v sporočilu o evropski strategiji za podatke napovedala Komisija.

1.10

EESO v zvezi s podatki v vozilu poudarja, da je treba zagotoviti tako varstvo potrošnikov kot lojalno konkurenco, kar je podrobneje opisano v točki 3.18.

1.11

EESO poziva k nujni sektorski ureditvi dostopa do podatkov, funkcij in virov v vozilu. Komisija do zdaj o tem še ni predložila predloga, kar gre zlasti v škodo potrošnikov.

1.12

EESO poudarja tudi, da je treba izboljšati vključenost oseb z omejeno mobilnostjo, in poziva, naj se zahteve glede dostopnosti iz Direktive (EU) 2019/882 vključijo tudi v zahteve o ITS, po možnosti v obliki delegiranega akta.

1.13

EESO ponavlja, da je Komisiji pripravljen pomagati pri izvajanju dejavnosti kot vezni člen s civilno družbo, kakor je obljubil že v zgoraj navedenem mnenju o kooperativnih inteligentnih prometnih sistemih.

2. Ozadje mnenja

2.1

Predlog Komisije sodi v okvir izvajanja strategije za trajnostno in pametno mobilnost, ki jo je Komisija sprejela leta 2020, in preobrazbe evropskega prometnega sistema. V njem so določena področja, na katerih ima digitalizacija ključno vlogo pri zagotavljanju nemotenega delovanja in večje učinkovitosti prometnega sistema.

2.2

Inteligentni prometni sistemi so ključni za vzpostavitev povezanega in avtomatiziranega sistema večmodalne mobilnosti, ki bo izboljšal učinkovitost, varnost in trajnostnost prometa.

2.3

Komisija je ta predlog pripravila v skladu s svojim sporočilom o evropski strategiji za podatke (COM(2020) 66), da bi prispevala k ciljem zelenega dogovora in Evropo pripravila na digitalno dobo.

2.4

Direktivo o ITS (2010/40/EU) je treba posodobiti, da bi se lahko spoprijeli z izzivi tehnološkega napredka na področju ITS ter zlasti izboljšali sodelovanje med deležniki in dostopnost storitev ITS.

2.5

Predlog o spremembi direktive o ITS je del zakonodajnega svežnja, ki se osredotoča na cilje glede zmanjšanja emisij CO2, digitalizacije in povečanja odpornosti prometne infrastrukture. Tako predlog za pregled uredbe o TEN-T (1) kot sporočilo o novem okviru za mobilnost v mestih (2) na primer vsebujeta določbe o uvedbi storitev ITS, kot je zagotavljanje informacij o varnosti in razvoju mobilnosti v mestih.

2.6

Direktiva o ITS bo pomembna za vzpostavitev skupnega evropskega podatkovnega prostora za mobilnost, enega od podatkovnih prostorov, ki so v evropski strategiji za podatke predvideni v strateških sektorjih.

2.7

Predlog spreminja direktivo o ITS tako, da na njeno področje uporabe dodaja razpoložljivost podatkov in uvedbo storitev ITS. Prednostna področja ukrepanja so preoblikovana, da bi se bolje ujemala z različnimi vrstami storitev ITS.

—	V vsaki državi članici se vzpostavlja nacionalna točka dostopa za izmenjavo podatkov. Izmenjava podatkov oziroma njihovo zagotavljanje postaja obvezno na več področjih, podatki pa bodo v veliki meri na voljo tudi deležnikom.

—	Poleg tega morajo države članice v zvezi z operativnimi vidiki izvajanja po potrebi sodelovati z zadevnimi deležniki.

—	Nov razdelek v Prilogi I, ki obravnava prednostna področja, vsebuje določbe glede pomena podatkov pri sledenju in spremljanju tovora ter nov razdelek o storitvah kooperativne, povezane in avtomatizirane mobilnosti.

—	Vsebuje tudi določbe o varstvu in celovitosti podatkov.

—	Pomembno je tudi, da bo Komisija dobila pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi bo posodobila nekatere zahteve glede informacij.

—	Države članice bodo morale Komisiji redno poročati o izvajanju direktive.

3. Splošne ugotovitve

3.1

EESO pozdravlja predlog Komisije, ki je v celoti skladen s priporočili iz njegovega predhodnega mnenja o kooperativnih inteligentnih prometnih sistemih (3). V posodobitvi sistema ITS, ki jo predlaga Komisija, vidi veliko dodano vrednost, tako z vidika varovanja kot varnosti. Z boljšimi in varnejšimi prometnimi tokovi se bo povečala tudi učinkovitost in s tem podprla učinkovita logistika.

3.2

EESO zato pozdravlja zahtevo po zagotavljanju obsežnejših informacij in obveznost držav članic, da na tem področju sodelujejo. Zlasti pozdravlja širše področje uporabe določb glede izmenjave informacij o tovoru in vključitve kooperativne, povezane in avtomatizirane mobilnosti med obravnavane informacije.

3.3

Predpostavlja, da predlagani informacijski sistem zajema tudi komunikacijo vozilo-vozilo, k čemur je pozval že v svojem mnenju o evropski strategiji za kooperativne inteligentne prometne sisteme. EESO opominja, da ima komunikacija vozilo-vozilo pomembno vlogo pri preprečevanju prometnih nesreč.

3.4

EESO predpostavlja, da bo dodana vrednost predlaganega posodobljenega sistema za izmenjavo informacij izboljšana učinkovitost v potniškem in tovornem prometu, sistem pa bo omogočil tudi, da bodo vsi vpleteni lažje sledili pošiljkam, saj se bodo pomembne informacije posredovale zadevnim deležnikom.

3.5

Ugotavlja, da bodo informacije, ki jih bo treba izmenjavati v tej fazi, večinoma standardizirane, in zato ponavlja svoje mnenje, da je treba pustiti dovolj prostora za rešitve na lokalni ravni in ravni posameznih podjetij, kadar je to ustrezno utemeljeno in sorazmerno, ter upoštevati tudi morebitne posledice za notranji trg. EESO predpostavlja, da to ni problem, če so informacije, ki se posredujejo v predlagani sistem, skladne z določenimi standardi.

3.6

EESO ugotavlja, da je treba pri uvedbi inteligentnih prometnih sistemov (ITS) upoštevati širši družbeni kontekst in da njihova uvedba sama po sebi še ne zagotavlja podnebju prijaznega prometnega sistema. Digitalizacija načinov prevoza kot taka (npr. avtomatizirana mobilnost v avtomobilskem prometu) lahko celo negativno vpliva na okoljsko politiko. Inteligentne prometne sisteme je treba razvijati, spodbujati in uporabljati tako, da bo njihova dodana vrednost podnebju prijazna.

3.7

Za trajnostno mobilnost je nujen učinkovit sistem javnega prevoza v okviru storitev splošnega (gospodarskega) pomena, skupaj s kolesarjenjem in hojo. EESO se zavzema za spodbujanje inteligentnih prometnih sistemov, ki bodo krepili in dopolnjevali javni prevoz.

3.8

EESO poudarja, da pristop k razvoju inteligentnih prometnih sistemov, pri katerem se upoštevajo izključno tehnični vidiki, morda ne bo prispeval k doseganju zastavljenih ciljev in rezultatov – na primer v primeru, da bi se sistemi souporabe avtomobilov uveljavili v strnjenih mestnih naseljih, kjer so sistemi javnega prevoza že dobro razviti. Tudi avtonomna vozila morda niso v prihodnost usmerjena rešitev za mesta, zlasti tam, kjer nastajajo zastoji in kjer je malo javnega prostora. EESO zato vztraja, da bodo velike inovacije v mobilnosti, kot so elektrifikacija, avtomatizacija in souporaba, prinesle največjo dodano vrednost, če se bodo pri njihovi zasnovi in načrtovanju ustrezno upoštevale potrebe družbe, kot so dostopnost, učinkovitost in vidiki javnih storitev.

3.9

V postopku posvetovanja z deležniki so bile izražene številne skrbi glede ozemeljske pokritosti. EESO obžaluje, da v predlogu ni omenjen razvoj inteligentnih prometnih sistemov za potrebe podeželja, ki bi bil obravnavan ločeno od njihovega razvoja v mestih. Predlaga, naj Komisija posebno pozornost nameni širitvi sistemov ITS na podeželska območja, saj je življenje tam v veliki meri odvisno od razpoložljivosti kakovostnih javnih storitev in infrastrukture. Tudi v ločenem sporočilu Komisije z naslovom Dolgoročna vizija za podeželska območja EU (4) je navedeno, da so osnovne storitve in z njimi povezana infrastruktura na teh območjih ključnega pomena za zagotavljanje socialne in gospodarske vključenosti, zato bi bilo treba na ravni EU poskrbeti, da bodo rešitve, ki jih zagotavljajo sistemi ITS, koristile tudi podeželju.

3.10

To bi lahko bilo posebno koristno za učinkovito uporabo prevoznih zmogljivosti na podeželju. Škoda, ki jo povzroča promet, se ne meri zgolj v emisijah, temveč tudi v uporabi prevoznih sredstev. EESO Komisiji priporoča, naj razmisli o sprejetju delegiranih aktov, v katerih bi se obravnavala souporaba virov, podprta z ITS, kjer je primerno. To bi moralo vključevati pametno, digitalno podprto združevanje potreb po prevozu in souporabo neizkoriščenih zmogljivosti (npr. skupni prevozi), ki je potrebna zlasti na podeželskih območjih, kjer so prevozne zmogljivosti vse bolj omejene, vzpostavljanje novih zmogljivosti pa zaradi velikih razdalj vse težje. Takšni inteligentni sistemi bi morali omogočati izmenjavo informacij o uporabi vozila in možnosti za vključevanje dodatnih potnikov ali novega blaga v obstoječ sistem.

3.11

EESO pozdravlja dejstvo, da bo predlog prispeval ne le k večjemu številu brezemisijskih vozil, temveč tudi k bolj trajnostnemu prometu z uporabo skupnih mobilnostnih storitev, ki bodo pripomogle k doseganju neto ničelnih emisij do leta 2050. S tem, ko bomo zagotovili bolj tekoč cestni promet in zmanjšali prometne zastoje, bomo na več načinov prispevali k okoljskim ciljem.

3.12

EESO se zaveda, da je predlagano krepitev sistema ITS mogoče razumeti kot prvi korak k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru za mobilnost, kar bi bistveno prispevalo k večji učinkovitosti.

3.13

Vzpostavitev takšnega prostora bi olajšala zagotavljanje mobilnosti kot storitve za potnike in tovor, izboljšala pa bi lahko tudi delovne pogoje v prometnem sektorju.

3.14

EESO pozdravlja ITS za varno parkiranje poklicnih voznikov v vseevropskem avtocestnem omrežju. Telematske aplikacije za varno parkiranje lahko olajšajo upoštevanje predpisov o času vožnje in počitku. Vendar EESO poudarja, da je temeljni problem, s katerim se spoprijemajo tako podjetja kot poklicni vozniki, neustrezna infrastruktura na avtocestnih počivališčih, zaradi katere so parkirna mesta ponoči prezasedena. Infrastrukturo je treba razvijati skupaj s storitvami, ki temeljijo na ITS (npr. rezervacija parkirnega mesta).

3.15

EESO želi v zvezi s tem ponovno poudariti pomen krepitve zaupanja in dejstvo, da nobena obveznost glede zagotavljanja informacij ne sme posegati v poslovno tajnost, zasebnost in varstvo podatkov.

3.16

Kar zadeva pooblastilo Komisije za sprejemanje delegiranih aktov, namenjenih posodabljanju posebnih zahtev glede informacij, EESO poudarja, da je treba zagotoviti enake pogoje za vse, ki so udeleženi v izmenjavi podatkov, in poskrbeti, da si bodo medsebojno zaupali. EESO podpira širše področje uporabe direktive o ITS in koristi, ki jih prinaša. Zaveda se tudi, da pri souporabi podatkov obstajajo težave, povezane z zaupanjem, in da je treba vzpostaviti okvir upravljanja evropskih podatkovnih prostorov, zlasti na strateških področjih, kot je mobilnost, v skladu s sporočilom Komisije o evropski strategiji za podatke (5).

3.17

EESO želi na tem mestu tudi poudariti, da je treba informacije v sistemu uporabljati izključno za namene ITS. Ponavlja, da je pri uvedbi inteligentnih prometnih sistemov pomembno zagotoviti učinkovito varstvo zasebnosti in podatkov. Vendar pa splošna uredba o varstvu podatkov ne zagotavlja zadostne zaščite v primerih, ko se ob anonimizaciji podatkov uporabljajo tehnologije (npr. podatki o mobilnostnih vzorcih vozila, prepoznavanje obraza itd.), ki omogočajo oblikovanje zaključkov o posameznikih ali ki z uporabo algoritmov celo povzročajo diskriminacijo. Delavci, njihovi predstavniki in sindikati morajo imeti pravico do odločanja o uporabi osebnih podatkov na delovnem mestu in pravico, da to zavrnejo. EESO poudarja, da je treba v členu 10 predloga (pravila o varstvu podatkov in zasebnosti) preprečiti omenjeno tveganje, kar je pomembno zlasti za krepitev zaupanja v sistem in njegovo sprejetje v družbi na splošno.

3.18

EESO poudarja, da morajo imeti potrošniki še naprej nadzor nad podatki, ki se izmenjujejo. To velja tako za osebne podatke, ki se navedejo pri rezervaciji storitev ali vozovnic, kot tudi podatke, ki jih avtomobili posredujejo ponudnikom storitev ali infrastrukturi. Potrošniki morajo biti vselej v središču in njihovi podatki morajo biti varovani ob polnem spoštovanju splošne uredbe o varstvu podatkov.

3.19

Dostop do podatkov v vozilu mora biti reguliran, da se zaščitijo podatki, potrošniki in lojalna konkurenca. Prepuščanje podatkov proizvajalcem vozil namreč vodi v monopol, prevladujoči položaj na trgu in tveganje zlorabe. Komisija je bila že davno pozvana, naj predloži regulativni predlog, in je v zvezi s tem dala pozitivne signale, na primer v zgoraj navedeni strategiji za podatke, vendar doslej glede tega še ni naredila nobenih korakov. To odlašanje škodi zlasti interesom potrošnikov in njihovim možnostim, da nadzorujejo podatke in zavestno sprejemajo drugačne odločitve.

3.20

Digitalizacija lahko odpravi nezadostno vključenost, s katero se v vsakdanjem življenju spoprijemajo osebe z omejeno mobilnostjo, zato bi bilo treba izrecne zahteve glede dostopnosti iz Direktive (EU) 2019/882 programsko vključiti tudi v to direktivo za vse sektorje ITS. Ni dovolj, da je ta tema omejena le v uvodni izjavi kot možnost, da se bodo v okviru digitalnih večmodalnih storitev razvile tudi funkcije za osebe z omejeno mobilnostjo.

3.21

Pozdraviti velja načrtovano izmenjavo in razpoložljivost podatkov o cestah in avtocestah (prepovedi vožnje, omejitve hitrosti, podatki o zaprtju cest in delih na cesti v realnem času itd.) iz Priloge III. EESO v zvezi s tem spodbuja razvoj pametnih sistemov za upravljanje prometa, ki bi lahko časovno uravnotežili cestni promet (tranzit) na avtocestah in tako zagotovili varnost in pretočnost prometa.

3.22

EESO je seznanjen, da namerava Komisija v svojih prizadevanjih za posodobitev seznama obveznih informacij Evropsko svetovalno skupino za ITS pozvati, naj predloži svoje mnenje. Na tem mestu ponavlja svojo obljubo iz zgoraj navedenega mnenja, da je Komisiji pripravljen pomagati kot vezni člen s civilno družbo.

V Bruslju, 23. marca 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) Uredba (EU) št. 1315/2013.

(2) COM(2021) 1811.

(3) UL C 288, 31.8.2017, str. 85, in COM(2016) 766.

(4) Dolgoročna vizija za podeželska območja EU – do močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij do leta 2040 – COM(2021) 345.

(5) COM(2020) 66.

Top