EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52021AE6049

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Krepitev mehanizma EU na področju civilne zaščite za izboljšanje zmogljivosti EU za odzivanje na skrajnje dogodke, tudi zunaj njenih meja (raziskovalno mnenje na zaprosilo francoskega predsedstva)

EESC 2021/06049

UL C 290, 29.7.2022, p. 30–34 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

29.7.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 290/30


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Krepitev mehanizma EU na področju civilne zaščite za izboljšanje zmogljivosti EU za odzivanje na skrajnje dogodke, tudi zunaj njenih meja

(raziskovalno mnenje na zaprosilo francoskega predsedstva)

(2022/C 290/05)

Poročevalec:

Christophe QUAREZ

Soporočevalka:

Violeta JELIĆ

Zaprosilo

francosko predsedstvo Sveta Evropske unije, 21. 9. 2021

Pravna podlaga

člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost

strokovna skupina za zunanje odnose

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

9. 3. 2022

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

24. 3. 2022

Plenarno zasedanje št.

568

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

211/0/2

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Mehanizem Evropske unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem) ni več zadostno sposoben niti dovolj široko zastavljen, da bi se lahko s svojimi zmogljivostmi preprečevanja, pripravljenosti, opozarjanja in načrtovanja ter operativnimi zmogljivostmi odzival na nesreče znotraj in zunaj Evropske unije, povezane s podnebnimi spremembami in hkratnim pojavom več tveganj.

1.2

Poleg že uveljavljene uporabe na področju naravnih nesreč se mehanizem uporablja tudi za obvladovanje drugih tveganj, kot so pandemije, pomoč prebivalstvu na vojnih območjih, velika industrijska tveganja, obsežna onesnaženja morij, posledice kibernetskih napadov na električna in vodovodna omrežja ter vso bistveno infrastrukturo in upravljanje humanitarnih kriz, povezanih s priseljevanjem.

1.3

Bolje je treba obravnavati in usklajevati povezavo med civilno zaščito (kratkoročne dejavnosti) in humanitarno pomočjo (dolgoročno upravljanje).

1.4

EESO meni, da je treba nadalje opredeliti in razviti ukrepanje EU po nesrečah zunaj njenih meja.

1.5

EESO poudarja, da je izjemno pomembno razvijati operativno sodelovanje z usklajevanjem usposabljanja, skladnostjo materiala in opreme ter jasnostjo in učinkovitostjo linij poveljevanja.

1.6

Razmisliti bi bilo treba o ustanovitvi evropske agencije za evropsko civilno zaščito in humanitarno pomoč, ki bi bila praktičen mehanizem močnejših ukrepov zunanje politike.

1.7

EESO opozarja, da je nujen napredek v postopku odločanja v zvezi z intervencijami zunaj meja EU.

1.8

EESO meni, da diplomatska razsežnost evropske civilne zaščite ni dovolj razvita. V zvezi z zunanjimi odnosi in odzivom EU na skrajne dogodke opozarja na pomen:

osredotočanja na odpornejše postopke preprečevanja, pripravljenosti in okrevanja; sodelovanja z OZN pri oblikovanju strategij za zmanjševanje tveganja nesreč in pri uresničevanju boljše obnove, opredeljene kot prednostna naloga v Sendajskemu okviru OZN za ukrepanje, da se okrepi odpornost znotraj in zunaj EU, kar je v skladu s trajnostim pristopom, usklajenim s cilji trajnostnega razvoja,

izboljšanja izmenjave znanja, strokovnega znanja in pridobljenih izkušenj ter skupnega usposabljanja in vaj po vsem svetu, v katere je vključena civilna družba na lokalni ravni,

poudarjanja povezav med civilno zaščito in humanitarno pomočjo, zlasti v primeru nesreč na odročnih območjih po svetu,

vključevanja kulturne ozaveščenosti kot ključne teme usposabljanja na področju civilne zaščite, da se izboljša učinkovitost dejavnosti mehanizma (zagotavljanje pomoči) na krajih nesreč po vsem svetu.

1.9

EESO ima pomisleke v zvezi z opredelitvijo geografskega okvira mehanizma in meril za izbor sodelujočih držav.

1.10

Spodbujati je treba ustrezno komuniciranje v mednarodni javnosti, da se podprejo dejavnosti mehanizma.

1.11

EESO podpira zamisel o oblikovanju skupnih mednarodnih ekip za prvo odzivanje za obvladovanje nesreč, ki bi imele lastna sredstva, skupno usposabljanje ter standardizirane vire in opremo.

1.12

EESO se zavzema za spremembo zakonodajnega besedila, tako da bi bilo odobreno samodejno in takojšnje odzivanje v okviru mehanizma v primeru nesreč na ozemlju EU in zunaj njega, ne da bi morala zadevna sodelujoča država poprej za to zaprositi, pri čemer pa bi ohranila pravico do zavrnitve takšne pomoči. To je mogoče uresničiti v obliki projektne skupine, ki lahko z izvajanjem civilne zaščite pripomore h krepitvi zunanje razsežnosti odnosov EU.

1.13

EESO se zavzema za krepitev prostovoljstva v civilni zaščiti in priporoča pripravo standardov za prostovoljske programe z določbami, ki prostovoljcem zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic in pravic delavcev, ter oblikovanje skupnega sistema certificiranja prostovoljnih ekip civilne zaščite.

1.14

EESO ugotavlja, da ne obstaja prožen finančni instrument za hitro odzivanje, s katerim bi neposredno zagotovili sredstva za nadomestilo prizadetemu prebivalstvu, če bi zanj zaprosilo.

1.15

EESO podpira krepitev ukrepov obveščanja javnosti o dejavnostih mehanizma s sodobnimi komunikacijskimi sredstvi (npr. prek družbenih medijev) in aktivno vlogo prostovoljskih organizacij.

1.16

EESO ugotavlja, da je treba dodatno okrepiti sodelovanje med EU ter humanitarnimi organizacijami in civilno družbo pri operativnem odzivanju na nesreče, da se izboljša zagotavljanje pomoči na terenu.

1.17

EESO poudarja, da je treba še naprej ugotavljati, kako bi se zagotovilo preživetje MSP po nesrečah.

1.18

EESO priporoča večje vključevanje znanosti v proces opozarjanja in preprečevanja v okviru mehanizma, pri čemer naj se izkoristi mreža znanja za evropsko civilno zaščito in okrepi center znanja za obvladovanje tveganja nesreč.

2.   Ozadje mnenja

2.1

Mehanizem Evropske unije na področju civilne zaščite, ki je v osrčju evropskega sodelovanja na področju obvladovanja tveganja nesreč, ponuja mrežo medsebojne pomoči in solidarnosti znotraj in zunaj meja Evropske unije.

2.2

V mehanizmu je združenih 33 držav, in sicer 27 držav članic EU in 6 sodelujočih držav: Islandija, Norveška, Srbija, Severna Makedonija, Črna gora in Turčija. Uporablja se pri preprečevanju, načrtovanju in operativnem odzivanju ter omogoča usklajeno pomoč v primeru nesreč in humanitarnih kriz. Vsaka država na svetu, ki jo prizadene večja nesreča, lahko prosi za pomoč prek Centra za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) v okviru zunanjepolitičnega mehanizma EU.

2.3

Okvir politike mehanizma je bil uveden že leta 2019 z vzpostavitvijo rezerve dodatnih zmogljivosti in s pomočjo mreže znanja za evropsko civilno zaščito, dodatno pa je bil okrepljen z objavo nove zakonodaje 20. maja 2021. Revidirani mehanizem zdaj vsebuje medsektorski in čezmejni pristop k upravljanju tveganj in nesreč na podlagi ciljev za odpornost na nesreče ter načrtovanja na ravni EU. Na predlog Evropskega parlamenta vključuje tudi pojma podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti.

2.4

Vendar velike naravne nesreče v zadnjih letih (obsežni požari v južni Evropi leta 2017 in 2021, poplave v srednji in severni Evropi leta 2014 in 2021, potresi na Haitiju leta 2010 in 2021 itd.) ter njihova vse večja pogostost in razsežnost spodkopavajo sedanje mehanizme odzivanja, kot je mehanizem na področju civilne zaščite, ki se hkrati spopada še z drugimi zapletenimi krizami (migracijskimi, zdravstvenimi in humanitarnimi). Nedavni dogodki v Ukrajini kažejo, da je treba mehanizem okrepiti in civilno zaščito bolj povezati s humanitarno pomočjo.

2.5

Francoske oblasti so zato zaprosile EESO, naj obravnava odzivanje Evrope na podnebne spremembe na treh glavnih področjih: (i) zgodnje opozarjanje in obveščanje javnosti, (ii) napovedovanje in načrtovanje in (iii) zmogljivosti za hitro odzivanje.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

Mehanizem je z operativnega vidika okrepljen z vrsto dopolnilnih instrumentov, kot so rezerva sredstev rescEU, satelitske storitve programa Copernicus (satelitski sistem evidentiranja tveganja), evropski nabor civilne zaščite in mreža znanja za evropsko civilno zaščito.

3.2

Instrument rescEU je bil vzpostavljen leta 2019 in predstavlja novo dodatno rezervo virov (rezerva rescEU), ki zajema floto letal in helikopterjev za gašenje, reševalno opremo, letala za medicinsko evakuacijo, ekipe za nujno zdravstveno pomoč, zalogo medicinske opreme in poljske bolnišnice, ki se lahko odzovejo na izredne zdravstvene razmere ter kemične, biološke, radiološke in jedrske nesreče. RescEU dopolnjuje mehanizem v misijah, kot so gašenje požarov, zdravstvena pomoč in raziskave.

3.3

Center za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) je v središču delovanja mehanizma, saj centralizira in usklajuje različno pomoč, ki jo pošljejo države, ter je odgovoren za hitro zagotavljanje nujne pomoči na območjih, ki so jih prizadele nesreče.

3.4

Države prek skupnega komunikacijskega in informacijskega sistema za primer nesreč (CECIS) državo prosilko obvestijo, koliko sredstev ji lahko dajo na voljo. Platforma omogoča spletno vodenje evidence, v katero lahko ERCC vnese podrobnosti o potrebah držav prosilk, države, ki pomagajo, pa lahko podrobneje opišejo sredstva, ki jih nameravajo dati na voljo.

3.5

Udeleženci lahko nacionalna sredstva za nujni odziv namenijo tudi evropskemu naboru civilne zaščite, ki omogoča boljše načrtovanje in usklajevanje dejavnosti odzivanja na evropski in nacionalni ravni, kar pomeni hitrejši in zanesljivejši odziv EU na nesreče.

3.6

EU je dejavnosti preprečevanja in pripravljenosti podprla tudi s povečanjem finančne pomoči za zmogljivosti, prijavljene v evropskemu naboru civilne zaščite. To finančno pomoč je mogoče uporabiti za prilagoditev in popravilo zmogljivosti ter kritje operativnih (znotraj EU) in prevoznih stroškov (zunaj EU), če je uporabljena v okviru dejavnosti mehanizma.

3.7

V času pandemije COVID-19 je bil mehanizem večkrat aktiviran kot del okvira za krizno upravljanje v EU. Te izkušnje so pokazale, da se mora EU bolje pripraviti na odzivanje na izredne razmere velikega obsega ter da je treba okrepiti sedanji zakonodajni okvir za zdravje in civilno zaščito.

3.8

Mehanizem poleg prispevkov sodelujočih držav prejema tudi finančna sredstva iz večletnega proračuna EU za obdobje 2021–2027. Konkretneje, finančna sredstva za izvajanje mehanizma v tem obdobju znašajo 1 263 000 000 EUR. V istem obdobju bodo za izvajanje mehanizma namenjeni tudi zunanji namenski prejemki iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje v višini 2 056 480 000 EUR.

3.9

Mreža znanja za evropsko civilno zaščito, tj. nova platforma za izmenjavo znanja, primerov dobre prakse in izkušenj strokovnjakov za civilno zaščito in osebja za obvladovanje nesreč, je instrument, s katerim namerava EU okrepiti svoje obvladovanje tveganja nesreč.

3.10

Namen mreže je spodbujati sinergije med izvajalci, oblikovalci politik in znanstveniki prek stebrov, ki se nanašajo na razvoj zmogljivosti in znanost, v okviru katerih se dejavnosti porajajo, načrtujejo, oblikujejo in izvajajo. Med dejavnostmi mreže so skupne vaje, dvostranske ali večstranske izmenjave, sodelovanje in skupni projekti.

3.11

V zvezi s civilno zaščito zunaj okvira EU je pomembno omeniti Natov Center za usklajevanje pomoči pri nesrečah (EADRCC), ki ponuja pomoč v glavnem v primerih naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter Svetovalni odbor Združenih narodov za oceno nesreč in koordinacijo (UNDAC), ki ponuja pomoč v prvi fazi nenadnih nesreč.

3.12

Znotraj Evrope obstaja platforma Unija za Sredozemlje, ki je večstransko partnerstvo, osredotočeno na povečanje potenciala za regionalno povezovanje in kohezijo med evro-sredozemskimi državami, vključno s Turčijo. Ta platforma je sprejela akcijski načrt za pripravo učinkovite medsebojne pomoči na evro-sredozemskem območju, ki obsega tudi ukrepe hitrega odzivanja. Med ključnimi elementi je krepitev dejavnosti javne službe za ukrepanje v sili, ki jih opravljajo prostovoljci, in vključevanje državljanov v reševanje življenj.

3.13

Mehanizem je bil med letoma 2007 in 2020 aktiviran 382-krat. Leta 2020 je bil aktiviran 102-krat, kar je 82-krat več kot prejšnje leto. Med temi 120 aktivacijami jih je bilo 36 znotraj EU, 66 zunaj EU, 85 pa jih je bilo povezanih s COVID-19.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

Obseg mehanizma z vidika preprečevanja, opozarjanja, načrtovanja, napovedovanja in operativnih zmogljivosti ne zadostuje več za odzivanje na naravne nesreče, povezane s podnebnimi spremembami.

4.2

Področja, kot so onesnaževanje morij, industrijska tveganja in nesreče, v katerih je poškodovano električno in vodovodno omrežje, bi bolje obravnaval mehanizem Unije na področju civilne zaščite.

4.3

EESO meni, da v odnosu do neposrednih sosedov EU (zlasti Balkana) ter – kot dodatek k razvojni politiki EU – Severne Afrike in afriških držav diplomatska razsežnost evropske civilne zaščite ni dovolj razvita. To diplomatsko razsežnost mehanizma bi bilo treba izkoristiti na razne načine, in sicer s (i) krepitvijo predpristopnega procesa držav kandidatk za članstvo v EU ob spoštovanju vseh meril za članstvo, (ii) zmanjšanjem vpliva Kitajske in Rusije v nekaterih državah in geografskih območjih (Afrika, Gruzija, Ukrajina), (iii) lajšanjem diplomatskih odnosov z nekaterimi sovražnimi državami (npr. pomoč pri gašenju gozdnih požarov v Rusiji in Turčiji), (iv) dokončanjem politike razvojne pomoči Evropske unije in (v) navezovanjem stikov z državami pod neposrednim vplivom Rusije (npr. energetskim partnerjem Evrope Kazahstanom), ki so velike in izpostavljene precejšnjim tveganjem (na primer gozdnih požarov).

4.4

EESO ima pomisleke glede opredelitve geografskega okvira mehanizma in meril za izbor držav članic. Da bi mehanizem pridobil resnično celinsko razsežnost, bi se mu na primer morale pridružiti države kandidatke za pristop k EU, Švica in Moldavija.

4.5

Kadar za pomoč prosijo tretje države, je treba določiti pogoje in postopek odločanja za zagon teh zunanjih operacij, ki jih usklajuje Evropska komisija, pri čemer je treba še posebej paziti na preglednost.

4.6

EESO priporoča tudi, da bi v vsakem stalnem predstavništvu EU imenovali pooblaščenca za civilno zaščito, da bi sistematično obveščali tretje države o možni pomoči EU v primeru hudih nesreč, s čimer bi se zagotovilo potrebno usklajevanje z enotami civilne zaščite same države.

4.7

EESO opozarja Komisijo na velike razlike, ki danes obstajajo med različnimi strukturami civilne zaščite, ter poudarja, da je treba uskladiti organiziranost teh enot, zlasti z vidika usposabljanja zaposlenih, postopkov in opreme (npr. premer gasilskih ročnikov se med državami razlikuje). Te razlike je mogoče premostiti z organiziranjem in standardizacijo standardnih modulov v vseh državah članicah EU. Ti standardni moduli že obstajajo, a si je treba aktivno prizadevati za povečanje njihovega števila in izboljšanje njihove standardizacije. Na primer moduli za gašenje gozdnih požarov so v eni državi opremljeni s cestnimi vozili, v drugi pa s terenskimi vozili.

4.8

Poleg tega bi bilo treba okrepiti tesno sodelovanje med nacionalnimi oblastmi civilne zaščite, univerzami in raziskovalci. Izvajanje mreže znanja za evropsko civilno zaščito prek stebrov, ki se nanašajo na razvoj zmogljivosti in znanost, ter krepitev centra znanja za obvladovanje tveganja nesreč ponujata prostor in sredstva za krepitev tega sodelovanja.

4.9

V zvezi z zmogljivostjo virov je še ena prednostna naloga čim hitrejša razporeditev virov na dolgih razdaljah več tisoč ali celo več deset tisoč kilometrov. V izrednih razmerah je pogosto treba uporabiti letalske zmogljivosti. Če je osebje prepeljano s potniškimi letali, so za prevoz opreme potrebna primerna tovorna letala z veliko nosilnostjo.

4.10

Vprašanje zagotavljanja prevozne zmogljivosti bi morda lahko rešili z uporabo vojaških, nacionalnih ali Natovih letal. Toda njihova uporaba zahteva ustrezne postopke in načrtovanje, kar pa ni združljivo z izrednimi razmerami. Morda bi bilo primerneje razmisliti o posebni floti velikih letal Airbus A330 ali priložnostnem najemu pri specializiranih podjetjih. Letalska enota treh letal bi ustrezala pričakovanjem strokovnjakov. Takšne enote so vsestranske in jih je mogoče tehnično predelati, tako da jih je na primer mogoče uporabiti za izpust gasilnih sredstev pri gašenju gozdnih požarov in za prevoz vozil.

4.11

Nakup in upravljanje teh letal bi se lahko preučila v okviru rescEU.

4.12

EESO poziva, naj se za namene upravljanja vzpostavi evropska agencija za evropsko civilno zaščito in humanitarno pomoč. Sčasoma takšne strukture pogosto kličejo na iste kraje in k enakim skupinam prebivalstva. Civilna zaščita je običajno kratkotrajna in traja nekaj dni ali tednov, humanitarna pomoč pa lahko traja več mesecev ali še dlje.

V Bruslju, 24. marca 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG


Top