Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Strategija EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja (2021–2030)

(COM(2021) 615 final)

(2022/C 290/13)

Poročevalec:

Ákos TOPOLÁNSZKY

Zaprosilo	Evropska komisija, 1. 12. 2021
Pravna podlaga	Člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	7. 3. 2022
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	23. 3. 2022
Plenarno zasedanje št.	568
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	145/0/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) odločno zagovarja in močno poudarja temeljne vrednote EU in evropskega sobivanja. Meni, da so vsi izrazi antisemitizma v nasprotju z evropskimi vrednotami in standardi, saj vodijo v kršitev prava in izključevanje, to pa ogroža ne le judovske skupnosti in njihov način življenja, temveč tudi evropsko dediščino in današnjo Evropo ter demokratično evropsko prihodnost, ki se lahko uresniči le v raznoliki družbi.

1.2

EESO zato močno podpira uvedbo te strategije (1) in pozdravlja obsežno predhodno posvetovanje, ki je bilo opravljeno leta 2021. V celoti se strinja tudi, da se je treba ne le boriti proti antisemitizmu, temveč si hkrati prizadevati za oblikovanje javnih politik in vzpostavitev sodelovanja na ravni skupnosti, ki spodbujajo medsebojno sprejemanje.

1.3

Odbor odločno podpira namen strategije, ki je tako boj proti antisemitizmu kot negovanje judovskega življenja. Judovske skupnosti in osebe te veroizpovedi niso le pasivne žrtve preteklosti in sedanjih razmer, temveč tudi akterji v evropskih družbah. Odbor se popolnoma strinja z vizijo strategije za evropsko prihodnost, v kateri judovske skupnosti rastejo in se razvijajo. Prepričan je, da antisemitizem ni le kršitev prava, ki vpliva na evropske Jude, temveč tudi preizkus evropske ideje, sobivanja v Evropi, pravne države, temeljnih pravic in demokracije.

1.4

EESO se strinja z delovno opredelitvijo (2) antisemitizma, ki jo uporablja Mednarodna zveza za spomin na holokavst (IHRA), ter vse države članice odločno poziva, naj jo sprejmejo in uporabijo kot podlago za svoje politične ukrepe.

1.5

Odbor predlaga, da bi to temo vsako leto vključil na dnevni red enega od svojih glavnih organov in po potrebi ocenil izvajanje strategije tudi na druge načine (obisk države, raziskava itd.).

1.6

EESO se strinja, da je treba v okviru prednostnih nalog strategije nameniti posebno pozornost izobraževanju, ki ima ključno vlogo v boju proti antisemitizmu in njegovem preprečevanju. Za usposabljanje in izobraževanje bi bilo treba skupaj s poklicnimi organizacijami in organizacijami, ki zastopajo judovsko skupnost, oblikovati učno in pedagoško gradivo o pomembnih vprašanjih, kot je boj proti etnični nestrpnosti, rasizmu, kaznivim dejanjem iz sovraštva in predsodkom.

1.7

V medijih je treba sistematično uporabljati vse razpoložljive ustavne in evropske pravne instrumente za boj proti antisemitskim vsebinam ter izboljšati poznavanje in razumevanje judovskega življenja, pri čemer je treba skrbeti, da bo poročanje o tej temi bolj uravnoteženo in rahločutnejše.

1.8

EESO predlaga, da Komisija v podporo judovskemu življenju v Evropi razmisli, kako pri pripravi prihodnjih politik judovskim skupnostim zagotoviti pravico do ohranjanja njihovih verskih prepričanj in obredov.

1.9

Po mnenju EESO je treba državljanom in širši javnosti olajšati dostop do judovske kulture kot dediščine, ki je neločljivo povezana z evropsko identiteto, ter jim jo veliko bolj približati. To bi bila med drugim odlična priložnost za spodbujanje medsebojnega razumevanja in razumevanja med skupnostmi, ki je nujno za uspeh evropske ideje, pa tudi za razvoj judovske identitete in okrepitev judovskih skupnosti.

1.10

Jasen in trden zakonodajni okvir, ki sistematično obravnava sovražni govor in z njim povezane pojave, kot je vprašanje dezinformacij, je bistven in nepogrešljiv element evropskega pravnega reda, vendar sam po sebi ni zadovoljiva rešitev. Zakonodajne okvire bi morali dopolnjevati izobraževalna orodja in sistem programov, ki se obsežno izvajajo na ravni skupnosti in družbe in ki bi lahko dosegli državljane.

1.11

Zaradi vzpona populizma na svetovni ravni je jasno, da je treba preučiti širši družbeni okvir antisemitizma. Ne moremo odpraviti ene vrste sovraštva, če pri tem druge vrste prezremo in jih ne obravnavamo učinkovito.

1.12

Vse države članice morajo državljanom zagotavljati svobodo verskega prepričanja in opravljanja verskih obredov brez strahu. Ustrahovanje, s katerimi koli sredstvi in na kakršen koli način, na podlagi vere na splošno in zlasti judovske vere, bi se moralo obravnavati kot kršitev demokratičnega pravnega reda.

1.13

EESO spodbuja Evropsko komisijo, naj boju proti antisemitizmu in strateškem programu za negovanje judovskega življenja zagotovi močno zunanjepolitično razsežnost v vseh vidikih sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.

1.14

Priporoča tudi, da se za še učinkovitejše izvajanje strategije v Svetu ustanovi stalna enota za spremljanje antisemitizma in boj proti njemu.

1.15

Šport, zaradi priljubljenosti in oglaševanja pa predvsem nogomet, predstavlja resno tveganje antisemitizma, po drugi strani pa je lahko tudi ključno orodje za učinkovit boj proti temu pojavu, zato je EESO prepričan, da bi bilo treba tudi na tem področju pripraviti odločna priporočila in smernice.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

EESO odločno zagovarja in močno poudarja temeljne vrednote, na katerih slonita EU in evropsko sobivanje, in sicer spoštovanje človekovega dostojanstva, svobodo, demokracijo, enakost, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic, zlasti pravic pripadnikov in pripadnic manjšin (3). Meni, da so vsi izrazi antisemitizma v nasprotju z evropskimi vrednotami in standardi, saj vodijo v kršitev prava in izključevanje, to pa ogroža ne le judovske skupnosti in njihov način življenja, temveč tudi evropsko dediščino in današnjo Evropo ter demokratično evropsko prihodnost, ki se lahko uresniči le v raznoliki družbi.

2.2

Vseeno je treba omeniti, da je namen strategije tako boj proti antisemitizmu kot negovanje judovskega življenja. V vsakem primeru je dobrodošlo v njej izpostavljeno dejstvo, da judovske skupnosti in osebe te veroizpovedi niso le pasivne žrtve preteklosti in sedanjih razmer, temveč tudi akterji v evropskih družbah, ki znatno prispevajo k oblikovanju raznolike in vključujoče Evrope. Odbor se popolnoma strinja z vizijo strategije za evropsko prihodnost, v kateri judovske skupnosti rastejo in se razvijajo.

2.3

EESO zato močno podpira uvedbo te strategije (4) in pozdravlja obsežno predhodno posvetovanje, ki je bilo opravljeno leta 2021. V celoti se strinja tudi, da se je treba ne le boriti proti antisemitizmu, temveč si hkrati prizadevati za oblikovanje javnih politik in vzpostavitev sodelovanja na ravni skupnosti, ki spodbujajo medsebojno sprejemanje. Odbor meni, da je dolžan podpreti vsa prizadevanja za dobro in varno počutje evropskih državljanov judovskega porekla, da se ti počutijo dobrodošli povsod po Evropi in imajo možnost za dobro prihodnost v Evropski uniji.

2.4

EESO je prepričan, da antisemitizem ni le kršitev prava, ki vpliva na evropske Jude, temveč tudi preizkus evropske ideje, sobivanja v Evropi, pravne države, temeljnih pravic in demokracije. Ta pojav torej zadeva vse državljane ter vse politične in javne organizacije kot nosilce odgovornosti in je lakmusov papir, s katerim lahko preverjamo razvoj evropskega načina življenja in stopnjo zaščite državljanov in vrednot Unije.

2.5

EESO se strinja, da morajo institucije Evropske unije in države članice sprejeti strategijo, ki temelji na skupnem pristopu, vendar meni, da samo to ne zadostuje. Zaveze, ki izhajajo iz vrednot, navedenih v strategijah, je treba tudi merljivo in preverljivo izvajati ter jih priznati kot samoumeven izraz evropskega sobivanja.

2.6

Po zgledu dejavnosti, ki se že odvijajo na podlagi Izjave Sveta o boju proti antisemitizmu iz leta 2018 (5) in Izjave Sveta o vključevanju boja proti antisemitizmu v vsa področja politike iz leta 2020 (6), bodo priporočila na podlagi neodvisnih raziskav, ki temeljijo na dokazih in raziskavah skupnosti, ključna za pripravo in izvajanje nacionalnih strategij in njihovih akcijskih načrtov ter njihovo spremljanje in ocenjevanje.

2.7

EESO priporoča, da se projekt NOA (Networks Overcoming Antisemitism – mreža za boj proti antisemitizmu), ki ga podpira Komisija in ki z objektivnimi vprašanji in kazalniki, temelječimi na mednarodnih in evropskih standardih (7), ocenjuje ukrepe, ki jih sprejmejo posamezne države članice v boju proti antisemitizmu, široko izvaja v vseh državah članicah, da bi jim pomagali pri učinkoviti uvedbi in razvoju njihovih politik.

2.8

EESO sprejema in uporablja delovno opredelitev antisemitizma, ki jo uporablja Mednarodna zveza za spomin na holokavst (IHRA). Poleg tega odločno poziva vse države članice, naj sprejmejo to definicijo in se nanjo oprejo pri ukrepih in opredelitvi delovanja državnih in lokalnih institucij na tem področju.

2.9

EESO pozdravlja obsežno posvetovanje, na podlagi katerega je bila pripravljena strategija (8), in meni, da je to dober zgled. Načelo nediskriminacije ter določbe in duha Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba v celoti upoštevati.

2.10

EESO se v celoti strinja, da vsaka država članica kot nepogrešljivi element strategije imenuje koordinatorja ali posebnega odposlanca, ki mu mora z vključevanjem vseh ustreznih družbenih akterjev v njegove dejavnosti pomagati, da bo lahko deloval svobodno in samostojno.

2.11

EESO kot predstavnik organizirane civilne družbe Evropske unije meni, da je treba nujno ukrepati, vendar ne le z enkratnimi kampanjami ali kampanjami proti antisemitizmu, ampak tudi z obveznostjo stalnega spremljanja in ozaveščanja v Evropski uniji. Zato močno priporoča, da Svet ustanovi stalno enoto za spremljanje antisemitizma in boj proti njemu (9). To bi bil ne le pomemben vidni simbol, ampak bi se s tem v imenu držav članic okrepilo zaslužno delo koordinatorke za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja pri Evropski komisiji in delovne skupine za boj proti antisemitizmu v Evropskem parlamentu.

2.12

Odbor predlaga, da bi to temo vsako leto vključil na dnevni red enega od svojih glavnih organov in po potrebi ocenil izvajanje strategije tudi na druge načine (obisk države, raziskava itd.).

3.   Politika izobraževanja in mladinska politika

3.1

EESO se strinja, da je treba v okviru prednostnih nalog strategije nameniti posebno pozornost izobraževanju, ki ima ključno vlogo v boju proti antisemitizmu in njegovem preprečevanju. Zakonodaja in uporaba prava, vključno s kazenskim, sta seveda pomembna za boj proti medgeneracijskemu prenosu sovraštva, vendar se dolgoročna sprememba naravnanosti, javnega govora in miselnosti lahko doseže le z orodji izobraževalne politike in instrumenti skupnosti.

3.2

Iz poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) iz leta 2019 (10) je jasno razvidno, da so tarča antisemitskih napadov zelo pogosto osebe, stare od 18 do 34 let, pri čemer je za številne med njimi to vsakdanji pojav. Judovske šole po vsej Evropi potrebujejo zaščito. EESO priporoča, da se dijakom, študentom in mladim odraslim nameni glavna vloga pri izvajanju strategije, in sicer z vključevanjem mladinskih delavcev in študentskih organizacij ter z uvedbo stalnega posvetovanja in dialoga z vsemi navedenimi akterji, tudi na lokalni ravni. Njihove izkušnje s sovražnim govorom in kaznivimi dejanji iz sovraštva ter družbenimi mediji in izobraževanjem so prav tako izjemno pomembne, saj jih lahko antisemitski napadi najbolj zadevajo in so včasih njihova glavna tarča.

3.3

Po mnenju EESO bi morala strategija vključevati tako imenovane soustvarjene ukrepe, pri katerih sodelujejo vsi deležniki, vključno z drugimi manjšinami in predstavniki obstoječih medverskih organizacij, da bi dosegli korenitejše spremembe.

3.4

Univerze in znanstvene skupnosti so včasih intelektualna žarišča antisemitizma. Med prednostnimi nalogami strategije bi moralo biti sodelovanje vodstva univerz v boju proti antisemitizmu. Smernice v zvezi s tem so na voljo v Unescovi publikaciji Addressing antisemitism through education (Preprečevanje antisemitizma z izobraževanjem) (11), njihovo izvajanje pa bi vsekakor moralo biti zavezujoče. Te smernice obravnavajo zlasti uporabo preglednih mehanizmov za odzivanje na izraze antisemitizma, in sicer ustrezne postopke, poročila o incidentu in nadaljnje spremljanje, vključno z odpravo morebitnih antisemitskih ukrepov, ki jih sprejme vodstvo univerze.

3.5

Da bi učiteljem in profesorjem, ki poučujejo na šolah in univerzah, pojasnili antisemitizem, jim je treba v praksi zagotoviti dostop do možnosti usposabljanja in izobraževanja, ki so omenjene v strategiji. Hkrati je treba s finančnimi sredstvi in organizacijo izobraževanja spodbujati šole, naj na tem področju izvajajo programe za ozaveščanje in razvoj znanj, ki vključujejo judovske, civilne in verske organizacije, da bi se borili proti zanikanju holokavsta, dezinformacijam in zamegljevanju v zvezi z njim in zmanjševanju njegovega pomena ter onemogočili vse poskuse poveličevanja nacistov in kolaborantov. Podobne programe bi lahko pripravili v okviru tečajev (za integracijo) za migrante. EESO meni, da je priporočljivo in smiselno, da bi lahko pri usposabljanjih, s katerimi bi lahko razvili znanja in spretnosti v zvezi z judovsko skupnostjo in drugimi manjšinami, sodelovali tudi člani organov odločanja EU in držav članic.

3.6

EESO glede prihodnosti in varnosti judovske skupnosti v Evropi priporoča državam članicam, naj pristojna ministrstva zadolžijo za preučitev vsebine in usmeritve nacionalnih šolskih učnih načrtov in učnih načrtov izobraževalnih ustanov z vidika antisemitizma ter priznavanja judovskih vrednot in identitete, prav tako pa naj v namene usposabljanja in izobraževanja skupaj s poklicnimi organizacijami in organizacijami, ki zastopajo judovsko skupnost, oblikujejo učno in pedagoško gradivo o pomembnih vprašanjih, kot je boj proti etnični nestrpnosti, rasizmu, kaznivim dejanjem iz sovraštva in predsodkom.

3.7

Odbor priporoča Komisiji, naj pripravi dostopno pedagoško informativno gradivo, ki bo lahko doseglo vse ustrezne skupine, v katerem bi bilo v učnem jeziku in v korist manjšin, zlasti judovskih skupnosti, opredeljeno, kaj pomeni biti del Evropske unije, ki temelji na vrednotah demokracije in temeljnih človekovih pravic ter kjer sta raznolikost in boj proti diskriminaciji jasni implicitni vrednoti.

3.8

EESO priporoča, naj srednješolske in visokošolske ustanove v svoj program politike boja proti diskriminaciji vključijo tako zavezanost k boju proti antisemitizmu kot priznavanje judovskih vrednot.

3.9

Odbor priporoča, da se judovskim mladinskim organizacijam nameni glavna vloga v prihodnjih javnih politikah za spodbujanje judovskega življenja na vseh področjih, opredeljenih v strategiji, in poskrbi, da bodo za izvajanje svoje dejavnosti imele ustrezno podporo političnih odločevalcev.

4.   Mediji

4.1

Za boj proti antisemitskim vsebinam bi morali mediji v okviru svojih siceršnjih dejavnosti sprejeti odločne ukrepe na podlagi skupnih vrednot in odločno podpreti razširjanje pozitivnih vsebin, ki priznavajo dostojanstvo in pravice manjšin, vključno z osebami judovskega porekla, po potrebi s kampanjami na družbenih medijih.

4.2

Prisotnost judovskih skupnosti in njihovih pripadnikov v tradicionalnih in družbenih medijih je večinoma zelo omejena in se najpogosteje osredotoča na posledice antisemitskega nasilja in terorizma ter kolektivni spomin na holokavst v Evropi, kar so nedvomno pomembne teme. Kljub temu bi bilo poleg tega koristno imeti na voljo bolj pozitivne vsebine, ki bi na primer predstavile sodobno judovsko uprizoritveno umetnost ali judovske praznike ali spodbujale judovske jezike v duhu priznavanja pomena sobivanja v naših družbah.

4.3

Poleg tega se sedaj v državah članicah Evropske unije vzporedno izvaja več projektov in pobud civilne družbe ali judovske skupnosti, ki presegajo kulturo v ožjem smislu, za bolj vključujočo in demokratično Evropo ob upoštevanju vrednot in ciljev EU. Te pobude se odvijajo na več področjih, ki zajemajo tudi, vendar ne izključno, boj proti rasizmu, človekove pravice, varstvo okolja in kulturno raznolikost.

4.4

Po mnenju EESO bi bilo poleg možnosti spoznavanja tradicionalnih vrednot judovske skupnosti ter njihovega zgodovinskega in verskega izraza v družbenih medijih zaželeno, da bi družba na splošno dobila vpogled v pozitivne učinke judovskega skupnostnega aktivizma na celotno družbo, ki imajo lahko pomembno vlogo tudi v boju proti stereotipom (12).

4.5

Z usposabljanjem in obveščanjem novinarjev je treba izboljšati poznavanje in razumevanje judovskega življenja v medijih, da bo poročanje o tej temi bolj uravnoteženo in rahločutnejše.

4.6

V medijih je treba sistematično uporabljati vse razpoložljive ustavne pravne in evropske instrumente za boj proti antisemitskim vsebinam. Zato bi bilo treba sistematične raziskovalne dejavnosti prav tako izvajati v sodelovanju z državnimi organi za spremljanje medijev in organizacijami za nadzor.

5.   Kultura

5.1

Po mnenju EESO je treba državljanom in širši javnosti olajšati dostop do judovske kulture kot dediščine, ki je neločljivo povezana z evropsko identiteto, ter jim jo veliko bolj približati. To bi bila med drugim odlična priložnost za spodbujanje medsebojnega razumevanja in razumevanja med skupnostmi, ki je nujno za uspeh evropske ideje, pa tudi za razvoj judovske identitete in okrepitev judovskih skupnosti.

5.2

Izobraževanje o judovski kulturi kot nespornem in sestavnem delu evropske kulturne ponudbe, ki je z njo neločljivo povezan, je v šolah vse bolj potrebno, saj je od holokavsta naprej le malo ljudi vsakodnevno v stiku z judovskim načinom življenja.

5.3

EESO je prepričan, da bi bilo treba kulturno dediščino priznati, spoštovati in spodbujati kot živo in razvijajočo se resničnost in ne zgolj kot dediščino pretekle zgodovine. Zato je treba na lokalni ravni podpreti okrepljeno sodelovanje in vključenost s spodbujanjem partnerstev z deležniki.

5.4

V strategiji je omenjena Konvencija iz Fara (13), vendar ni obravnavano vprašanje njenega izvajanja v praksi. Okvir in smernice, določene v tej konvenciji, je treba udejanjiti, da se spodbudi sodelovanje in razvoj v znanosti, kulturi, umetnosti in izobraževanju, pa tudi turizmu.

5.5

Odbor poziva institucije Unije, države članice, organizacije civilne družbe in organizacije socialnih partnerjev, naj ustrezno predstavljajo in proslavljajo judovski prispevek k Evropski uniji kot sestavni in neodtujljiv del naše skupne kulture, pri čemer se lahko zgledujejo na primer po pobudi Leto judovskega življenja in kulture, s katero so v Nemčiji obeležili 1700-letnico prisotnosti Judov v državi. Predlaga, da se podprejo Evropski dnevi judovske kulture z vključevanjem ustreznih institucij in civilne družbe, ter spodbuja sodelovanje s Svetom Evrope pri izvajanju in razširitvi programa kulturnih poti.

5.6

Kadar tovrstnih pobud ni, bi bilo treba oblikovati nacionalne standarde in smernice za ohranitev, vzdrževanje in krepitev judovske kulturne dediščine, hkrati pa za to zagotoviti ustrezno financiranje. Podpreti bi bilo treba prisotnost judovske kulture v medkulturnem dialogu in seznanjanje z njo.

5.7

EESO meni, da je treba pripraviti celovite dolgoročne strategije za ohranjanje dediščine v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in na podlagi večdisciplinarnega pristopa ter podpreti njihovo izvajanje s finančnimi sredstvi. Zato je treba opredeliti ustrezne deležnike (lokalne skupnosti, občine, prostovoljci, aktivisti, socialni partnerji, organizacije civilne družbe, judovske verske skupnosti, cerkve, regionalne in nacionalne institucije, javni organi), določiti metode za obveščanje, sodelovanje in posvetovanje, prepoznati možnosti sodelovanja in partnerstev ter sistematično podpreti te procese. Nujno je treba trajno vključiti Evropsko združenje za ohranjanje in promocijo judovske kulture in dediščine (AEPJ), največjo organizacijo za ohranjanje judovske dediščine v Evropi.

6.   Sovražni govor, kazniva dejanja iz sovraštva in varnost

6.1

Jasen in trden zakonodajni okvir, ki sistematično obravnava sovražni govor in z njim povezane pojave, kot je vprašanje dezinformacij, je bistven in nepogrešljiv element evropskega pravnega reda, vendar sam po sebi ni zadovoljiva rešitev. Dopolnjevati ga morajo izobraževalna orodja in obsežni programi, ki bodo dosegli državljane in med drugim spodbujali računalniško in informacijsko pismenost, oblikovali vrednote odgovornega državljanstva in nudili usposabljanja za boj proti predsodkom in dezinformacijam, da bi zgradili kulturo medsebojnega razumevanja.

6.2

Po mnenju EESO je bistveno razumeti izvor vseh oblik nasilja nad Judi in judovskimi skupnostmi ter opredeliti vzroke zanj, da bi lahko učinkovito ukrepali ne le s kazenskim pravosodjem, temveč tudi z učinkovitejšim sistemom ukrepov na ravni skupnosti in družbe. To vključuje podporo kampanjam ozaveščanja o nediskriminaciji, pomoč organizacijam civilne družbe pri nudenju usposabljanja ciljnim skupinam, da bodo lahko prepoznale sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva ter bodo spodbujene k ukrepanju, ter finančno podporo tem organizacijam pri njihovih dejavnostih spremljanja, zbiranja informacij in poročanja na nacionalni in mednarodni ravni.

6.3

EESO meni, da se odgovornost državljanov na teh področjih razlikuje ter da je treba zlasti izpostaviti odgovornost tistih, katerih dejavnosti najbolj vplivajo na družbene predsodke, in se po potrebi zoperstaviti predvsem tem osebam, v najhujših primerih pa jih tudi kazensko preganjati. To velja zlasti za politične akterje, uslužbence javne in lokalne uprave ter predstavnike organov kazenskega pregona in pravosodnih organov. Njihove prekrške je treba obravnavati prednostno in ustrezno.

6.4

V teh institucijah, zlasti v organih kazenskega pregona, je treba okrepiti notranja usposabljanja, osredotočena na ozaveščanje, ter redno izvajati raziskave za oceno notranjega stanja, da bi lahko oblikovali politike za opredelitev morebitnih predsodkov zaposlenih in izboljšanje stanja.

6.5

EESO priporoča, da FRA izvede podrobnejšo analizo sedanjega stanja na področju varnosti in ogrožanja judovskega življenja. Hkrati bi bilo treba preučiti poskuse dezinformacij glede judovske skupnosti na ravni držav članic, ki temeljijo na lažnih ali napačnih informacijah, zlasti v zvezi z dejanji, ki se nanašajo na obrede, ter jih preprečiti s komunikacijskimi orodji in instrumenti javne politike.

6.6

Okrepiti je treba uveljavljene mehanizme sodelovanja med organi kazenskega pregona in organizacijami judovske skupnosti ter izvajati ustrezna usposabljanja, da bo policija lahko natančno prepoznala te kršitve in njihove motive na podlagi predsodkov. V skladu s strategijo EU o pravicah žrtev (2020–2025) (14) je treba podpreti zmožnost judovske skupnosti in organizacij civilne družbe za nudenje storitev pomoči žrtvam. Na ravni EU bi bilo treba zagotoviti usklajeno in popolno zbiranje bolj primerljivih podatkov.

6.7

Zaradi vzpona populizma na svetovni ravni je jasno, da je treba preučiti širši družbeni okvir antisemitizma, da bi se lahko borili proti temu pojavu, saj so z antisemitizmom pogosto povezani ksenofobija, homofobija, transfobija, rasizem in anticiganizem. Ne moremo odpraviti ene vrste sovraštva, če pri tem druge vrste prezremo. Gre za različne simptome istega družbenega pojava, ki jih ni mogoče razlagati ali učinkovito obravnavati ločeno.

6.8

Evropske judovske skupnosti se soočajo s potrebo po večji varnosti v okolici svojih šol, sinagog in skupnostnih centrov. Države bi morale v zvezi s tem sprejeti celovit in vsestranski pristop ter predvideti ukrepe in/ali financiranje za reševanje teh izzivov, da bi bilo poskrbljeno za varnost ustanov in življenja judovskih skupnosti.

7.   Svoboda veroizpovedi in verskega udejstvovanja

7.1

Vse države članice morajo državljanom zagotavljati svobodo verskega prepričanja in opravljanja verskih obredov brez strahu. Ustrahovanje, s katerimi koli sredstvi in na kakršen koli način, na podlagi vere na splošno in zlasti judovske vere, bi se moralo obravnavati kot kršitev demokratičnega pravnega reda.

7.2

Medverski dialog mora biti vključen v strategije, ki temeljijo na resničnih skupnih vrednotah različnih verskih organizacij ter se ne sme obravnavati in izvajati zgolj kot vljudnostna gesta. Ta pristop je treba podpreti s posebnimi državnimi instrumenti.

7.3

Judovske skupnosti si želijo, da bi se odpravile čedalje večje pravne negotovosti glede obrednega zakola (šehita) in obrezovanja (brit mila) ter da bi se to vprašanje usklajeno rešilo na ravni prava Unije. EESO zato priporoča, naj se o teh temah sistematično razpravlja z judovskimi skupnostmi in se jih zakonsko uredi, pri tem pa upošteva, da so sestavni del judovskega verskega življenja že več tisoč let, tudi v Evropi.

8.   Mednarodna razsežnost

8.1

EESO spodbuja Evropsko komisijo, naj boju proti antisemitizmu in strateškem programu za negovanje judovskega življenja zagotovi močno zunanjepolitično razsežnost v vseh vidikih sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.

8.2

EESO pozdravlja dejstvo, da so v sporočilu Komisije upoštevani mednarodni vidiki, ter meni, da so zlasti instrumenti sosedske politike in razvojnega sodelovanja EU ter instrumenti, ki omogočajo, da se države kandidatke približajo Uniji, ustrezni mehanizmi za boj proti antisemitizmu in spodbujanje judovskega življenja.

9.   Šport

9.1

Šport, zaradi priljubljenosti in oglaševanja pa predvsem nogomet, predstavlja resno tveganje antisemitizma, po drugi strani pa je lahko tudi ključno orodje za učinkovit boj proti temu pojavu, zato je EESO prepričan, da bi bilo treba tudi na tem področju pripraviti odločna priporočila in smernice. Zato podpira smernice v priročniku dobre prakse Fife na področju raznolikosti in boja proti diskriminaciji, ki bi se lahko uporabil tudi kot pomembna referenca za strategijo.

9.2

Športne zveze in organizacije morajo opredeliti cilje po temah na podlagi priporočil Fife (notranji predpisi, kazni in spremljanje njihovega izvajanja, izobraževanje, mreženje in sodelovanje, komuniciranje in enake možnosti).

9.3

EESO meni, da je treba razviti in obsežno izvajati usposabljanja za učitelje in programe obveščanja za navijače, klube in zveze, in sicer v povezavi z njihovimi jasnimi zavezami na tem področju. Udeležba na podobnih usposabljanjih bi bila lahko del kazni za navijače, poleg kazenskih sankcij ali neodvisno od njih.

9.4

Odbor meni, da je treba pripraviti izobraževalno gradivo za navijaško skupnost, da bi izboljšali njihovo poznavanje zgodovinskega okvira antisemitizma na tribunah ter pripomogli k oblikovanju kulture vključenosti (15).

9.5

Nacionalne zveze in klube bi bilo treba spodbujati s športnimi sredstvi, da skupaj z ustreznimi lokalnimi organizacijami pripravijo lastne izobraževalne publikacije in programe ozaveščanja (16).

---

(1)  Sporočilo Komisije, COM(2021) 615 final, Strategija EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja.

(2)  „Antisemitizem je obravnavanje Judov, ki se lahko izraža kot sovraštvo proti Judom. Retorične in fizične oblike antisemitizma so naperjene proti judovskim ali nejudovskim posameznikom in/ali njihovi lastnini ter proti ustanovam in verskim objektom judovske skupnosti.“ Glej: https://www.holocaustremembrance.com/sl/resources/working-definitions-charters/pravno-nezavezujoca-delovna-definicija-antisemitizma.

(3)  Prečiščeni različici Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:12012M/TXT&from=sl.

(4)  Sporočilo Komisije, COM(2021) 615 final, Strategija EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja.

(5)  https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-15213-2018-INIT/sl/pdf

(6)  https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-13637-2020-INIT/sl/pdf

(7)  https://www.noa-project.eu/report-cards/. Z metodologijo se ocenjuje ukrepanje posamezne države članice na desetih področjih, ki so izpostavljena tudi v strategiji: izobraževanje, kazniva dejanja iz sovraštva, sovražni govor, mediji, spomin na holokavst, šport, medverski dialog, svoboda veroizpovedi, kultura in varovanje dediščine ter varnost. Skoraj vsi standardi, na katerih temelji, so oblikovani na podlagi mednarodnih standardov, usmeritev, priporočil ali smernic, ki so jih odobrile institucije EU ali druge mednarodne organizacije (na primer OVSE ali Unesco).

(8)  Tako je v končno besedilo strategije vključenih 58 od 76 točk, izpostavljenih v skupnem priporočilu devetih evropskih judovskih organizacij (B’nai B’rith International, CEJI, Svetovni judovski kongres, Evropski judovski kongres, Evropska unija judovskih študentov, Evropska unija za progresivno judovstvo, Ameriški judovski odbor, Evropsko združenje za ohranjanje in promocijo judovske kulture in dediščine (AEPJ), B’nai B’rith Europe).

(9)  Uvodne besede predsednice EESO v razpravi o antisemitizmu v povezavi z mnenjem SOC/704 – Strategija EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja na seji strokovne skupine SOC 10. februarja 2022.

(10)  Young Jewish Europeans: perceptions and experiences of antisemitism (Mladi judovski Evropejci: dojemanje antisemitizma in izkušnje z njim), https://fra.europa.eu/sites/default/files/fra_uploads/fra-2019-young-jewish-europeans_en.pdf.

(11)  https://en.unesco.org/preventing-violent-extremism/education/antisemitism

(12)  Konkretni primeri takih kampanj in projektov so opisani na strani https://www.noa-project.eu/profiles/.

(13)  https://www.coe.int/en/web/conventions/full-list?module=treaty-detail&treatynum=199

(14)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52020DC0258

(15)  Na primer https://changingthechants.eu/wp-content/uploads/2021/10/Guidelines.ENGpdf.pdf.

(16)  Dobra primera sta priročnik kluba Chelsea https://www.efdn.org/wp-content/uploads/2018/05/CFC-CST-KIO-Antisemitism-Stewards-Guide-2018.pdf in pobuda Show Racism The Red Card (Rdeči karton za rasizem): https://www.theredcard.org/.