Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Prenovljen akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2021–2025)

(COM(2021) 591 final)

(2022/C 290/15)

Poročevalec:	José Antonio MORENO DÍAZ
Soporočevalec:	Pietro Vittorio BARBIERI

Zaprosilo	Evropska komisija, 1. 12. 2021
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne komisije	7. 3. 2022
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	23. 3. 2022
Plenarno zasedanje št.	568
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	212/0/5

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Tihotapljenje migrantov je čezmejna kriminalna dejavnost, ki ogroža življenja ljudi, krši temeljne pravice in ovira urejeno upravljanje migracijskih tokov. V zadnjih 20 letih tihotapljenje ljudi narašča zaradi več dejavnikov izseljevanja iz držav izvora (kot so kršitve človekovih pravic, nasilje, konflikti, neenakosti, gospodarski in okoljski dejavniki itd.), pa tudi zaradi pomanjkanja zakonitih možnosti vstopa na ozemlje številnih držav. Zaradi omejitev, ki so se zaradi pandemije COVID-19 še povečale, se je povečalo tudi število ljudi, ki uporabljajo nezakonite mreže z vsemi tveganji, ki jih to prinaša.

1.2

Cilji evropske migracijske politike so bili že na začetku med drugim boj proti tej kriminalni dejavnosti, preprečevanje kriminalnim mrežam, da bi izkoriščale migrante, in zmanjšanje spodbud za nedovoljene migracije. Prenovljen akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2021–2025) je treba razumeti kot orodje za nadaljevanje in izboljšanje boja Evropske unije proti tej kriminalni dejavnosti.

1.3

Po podatkih Europola je več kot 90 % oseb, ki so v Evropsko unijo vstopile nedovoljeno, del svoje poti opravilo s pomočjo tihotapskih mrež. V okviru boja proti tihotapljenju migrantov je prednostna naloga Evropske unije sodelovanje s partnerskimi državami, da se zmanjšajo spodbude za ta nevarna potovanja, odpravijo temeljni vzroki nedovoljenih migracij, spodbudijo dovoljene migracije ter zakonite in varne poti v države Evropske unije, okrepi upravljanje skupnih meja, odpravijo dejavniki privlačnosti, kot je delo na črno, ter olajšata vračanje in reintegracija oseb, ki so na ozemlju EU in nimajo urejenega statusa.

1.4

EESO pozdravlja prenovljen akcijski načrt EU in v njem predlagan celovit pristop kot nadaljevanje prizadevanj Evropske unije za boj proti tihotapljenju migrantov. Jasno je, da tihotapljenje kot kriminalna dejavnost ogroža življenja migrantov in krši njihove pravice. Ljudje, ki si prizadevajo za vstop na ozemlje EU, se s tem neupravičeno izkoriščajo, poleg tega pa je ogrožena tudi evropska varnost.

1.5

EESO razume, da je varovanje zunanjih meja prednostna naloga Evropske unije, vendar opozarja, da je treba pri tem vedno spoštovati človekove pravice in nedotakljivost mednarodnega javnega prava, vedno zaščititi ljudi in se izogniti kriminalizaciji solidarnosti. Vsekakor pa boj proti tihotapljenju migrantov nikoli ne sme biti usmerjen proti samim migrantom ali humanitarni pomoči in podpori zanje.

1.6

EESO meni, da se je treba proti tihotapljenju migrantov boriti po pristopu „celotne poti“. To pomeni, da je treba okrepiti predlagane ukrepe proti tihotapskim mrežam, in sicer izboljšati pravosodno in policijsko sodelovanje ter sodelovanje in dialog s sosednjimi državami v boju proti tihotapskim mrežam, okrepiti ukrepe za preprečevanje izkoriščanja in zaščito pretihotapljenih oseb ter se bolj usklajeno in odločneje boriti proti nerednim zaposlitvam in izkoriščanju delovne sile.

1.7

EESO se strinja, da je treba odpraviti povpraševanje, da bi mrežam za tihotapljenje ljudi preprečili ustvarjanje dobička, in opozarja na motnje, ki lahko nastanejo, če se obravnava samo stran ponudbe (mreže). V zvezi s tem poudarja, da so zakonite, učinkovite in varne poti ter varstvo pravice do azila ključni za onemogočitev velikega dela tega nezakonitega posla.

1.8

EESO tudi strogo obsoja instrumentalizacijo migrantov in prosilcev za azil za namene destabilizacije EU (1).

1.9

EESO opozarja, da zaščita ljudi ter zagotavljanje zdravstvene oskrbe (2) in solidarnostne pomoči ne smeta biti kriminalizirana in obravnavana na enak način kot tihotapske mreže. Preganjati ju je treba le, ko se izvajata namenoma in s ciljem neposrednega ali posrednega pridobivanja finančne ali druge materialne koristi (3). Izrecno je trebe vključiti klavzulo o obvezni izjemi od odgovornosti, če so se dejanja pomoči ali podpore izvajala iz humanitarnih razlogov.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

Tihotapljenje migrantov je čezmejna kriminalna dejavnost, ki ogroža življenja ljudi, krši temeljne pravice in ovira urejeno upravljanje migracijskih tokov.

2.2

V zadnjih 20 letih tihotapljenje ljudi narašča zaradi več dejavnikov izseljevanja iz držav izvora (kot so kršitve človekovih pravic, nasilje, konflikti, neenakosti, gospodarski in okoljski dejavniki itd.), pa tudi zaradi pomanjkanja zakonitih možnosti vstopa na ozemlje številnih držav. Zaradi omejitev, ki so se zaradi pandemije COVID-19 še povečale, se je povečalo tudi število ljudi, ki uporabljajo nezakonite mreže z vsemi tveganji, ki jih to prinaša (4).

2.3

Najpomembnejša razlika med tihotapljenjem migrantov in trgovino z ljudmi je, da migranti v postopku migracij prostovoljno sodelujejo in plačajo storitve tihotapca, da bi prečkali državno mejo, medtem ko trgovci z ljudmi s temi osebami trgujejo za namene dela, spolnega izkoriščanja ali odvzem organov in so to žrtve, ki potrebujejo pomoč in podporo. Trgovanje z ljudmi ni nujno čezmejno. Oba pojava sta pogosto povezana, saj lahko tihotapljene osebe postanejo žrtve trgovine z ljudmi za namene delovnega, spolnega ali drugega izkoriščanja.

2.4

Cilji evropske migracijske politike so bili že na začetku med drugim boj proti tej kriminalni dejavnosti, preprečevanje kriminalnim mrežam, da bi izkoriščale migrante, in zmanjšanje spodbud za nedovoljene migracije. V paktu o migracijah in azilu, ki ga je Evropska komisija predstavila leta 2020, je navedeno, da je boj proti tihotapljenju migrantov prednostna naloga in da bo EU „okrepila sodelovanje z državami izvora in tranzita, da bi preprečila nevarna potovanja in nezakonite prehode, med drugim tudi s prilagojenimi partnerstvi za boj proti tihotapljenju migrantov s tretjimi državami“.

2.5

Po podatkih Europola je več kot 90 % oseb, ki so v Evropsko unijo vstopile nedovoljeno, del svoje poti opravilo s pomočjo tihotapskih mrež.

2.6

Prenovljen akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2021–2025) je treba razumeti kot orodje za nadaljevanje boja Evropske unije proti tej kriminalni dejavnosti. Tihotapljenje migrantov je treba šteti ne le za migracijski izziv, temveč tudi za varnostno grožnjo na zunanjih mejah EU. Ključno vprašanje je, kako ustrezno upravljati in zaščititi zunanje meje EU ob spoštovanju mednarodnega pravnega okvira in temeljnih pravic. Da bi preprečili tihotapljenje migrantov v EU, mora EU okrepiti skupne standarde in postopke, pri tem pa spoštovati človekove pravice in mednarodne standarde.

2.7

V okviru boja proti tihotapljenju migrantov je prednostna naloga Evropske unije sodelovanje s partnerskimi državami, da se zmanjšajo spodbude za ta nevarna potovanja, odpravijo različni temeljni vzroki nedovoljenih migracij, spodbudijo dovoljene migracije ter zakonite in varne poti v države Evropske unije, okrepi upravljanje skupnih meja ter olajšata vračanje in reintegracija oseb, ki so na evropskem ozemlju in nimajo urejenega statusa (5).

2.8

Boj proti tihotapljenju ljudi vključuje tudi okrepljeno izvajanje direktive o sankcijah zoper delodajalce (6) in razumevanje, da je nezakonito delo dejavnik, ki privlači nedovoljene migracije, in je lahko povezano s tihotapljenjem migrantov: ne smemo pozabiti, da so tuji delavci brez urejenega statusa v EU zato, ker obstajajo neredni delodajalci, ki jim zagotavljajo nezakonito delo, ki ne zadošča minimalnim delovnim pogojem glede plačila, delovnika, zdravstvenega varstva, varnosti itd.

2.9

V prenovljenem akcijskem načrtu EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2021–2025) se upoštevajo rezultati usmerjenih posvetovanj in javnega posvetovanja od 19. marca do 11. junija 2021. Ta načrt s prispevanjem k onemogočanju kriminalnih dejavnosti podpira tudi cilje strategije EU za varnostno unijo (7), strategije EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025 (8) in strategije EU za boj proti trgovini z ljudmi (2021–2025) (9).

3.   Ugotovitve v zvezi s prenovljenim akcijskim načrtom EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2021-2025)

3.1

EESO pozdravlja prenovljeni akcijski načrt EU in celoviti pristop, predlagan v njem, kot nadaljevanje prizadevanj Evropske unije za boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi.

3.2

Jasno je, da tihotapljenje kot kriminalna dejavnost ogroža življenja migrantov in krši njihove pravice. Ljudje, ki si prizadevajo za vstop na ozemlje EU, se s tem tudi neupravičeno izkoriščajo. EESO zato meni, da je treba vzpostaviti mehanizme in orodja, potrebne za boj proti tej kriminalni dejavnosti.

3.3

EESO razume, da je varovanje zunanjih meja ravno tako prednostna naloga Evropske unije, vendar opozarja, da je treba pri tem vedno spoštovati človekove pravice in nedotakljivost mednarodnega javnega prava, vedno zaščititi ljudi in se izogniti kriminalizaciji solidarnosti. Vsekakor pa boj proti tihotapljenju migrantov nikoli ne sme biti usmerjen proti samim migrantom ali humanitarni pomoči in podpori zanje. Ne sme biti niti izgovor za odpravo pravice do azila ne v EU ne v svetu.

3.4

Zaščita ljudi ter zagotavljanje zdravstvene oskrbe (10) in solidarnostne pomoči ne smeta biti kriminalizirana in obravnavana enako kot tihotapske mreže. Preganjati ju je treba le, ko se izvajata namenoma in s ciljem neposrednega ali posrednega pridobivanja finančne ali druge materialne koristi (11). Izrecno je trebe vključiti klavzulo o obvezni izjemi od odgovornosti, če so se dejanja pomoči ali podpore izvajala iz humanitarnih razlogov.

3.5

EESO meni, da se je treba proti tihotapljenju migrantov boriti po pristopu „celotne poti“ in upoštevati, da je pomanjkanje zakonitih in varnih poti eden od razlogov za razmah tihotapskih mrež.

3.6

EESO meni tudi, da je mogoče nezakonito delo povezati z mrežami za tihotapljenje ljudi, ki se pogosto znajdejo v položaju izkoriščanih delavcev. Zato je prepričan, da bi si morali prizadevati za boljše izvajanje direktive o sankcijah zoper delodajalce ter za bolj usklajen in odločnejši boj proti nerednim zaposlitvam in izkoriščanju delavcev.

3.7

EESO meni, da je treba predlagane ukrepe za boj proti tihotapskim mrežam okrepiti z izboljšanjem pravosodnega in policijskega sodelovanja, podpiranjem dela Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (EMPACT) in Eurojusta ter izboljšanjem zbiranja informacij in kampanj za ozaveščanje o tveganjih tihotapljenja migrantov v državah izvora.

3.8

EESO pozdravlja dejstvo, da ta celoviti pristop vključuje tudi izboljšanje sodelovanja in dialoga s sosednjimi državami v boju proti tihotapskim mrežam, vendar opozarja na tveganje, da bi z zgrešeno uporabo pojmov, kot sta vračanje in reintegracija, negativno vplivali na sodelovanje s temi državami, s tem pa bi se lahko mreže tihotapcev nazadnje še okrepile. V zvezi s tem je treba navesti, da je Komisija v svojem sporočilu pravilno opozorila na to, da imajo državni akterji vse večjo vlogo pri umetnem ustvarjanju in omogočanju nedovoljenih migracij za spodbujanje destabilizacije EU.

3.9

EESO meni, da je bistveno okrepiti ukrepe za preprečevanje izkoriščanja pretihotapljenih oseb in jim zagotoviti zaščito. Po njegovem mnenju je treba v zvezi s tem razvijati pilotne ukrepe, ki sledijo pristopu celotne poti, v njih pa sodelujejo uprave in socialni akterji iz držav izvora ter tranzitnih in ciljnih držav.

3.10

EESO ocenjuje, da je razvoj operativnih partnerstev za boj proti tihotapljenju s tretjimi državami pomemben, vendar opozarja, da se s temi sporazumi ne sme kršiti vodilnih načel Evropske unije niti se jih ne sme sklepati z državami, v katerih prihaja do sistematičnih kršitev človekovih pravic.

3.11

EESO meni, da so v prenovljenem akcijskem načrtu EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2021–2025) ustrezno opredeljena tveganja, ki jih povzroča ta kriminalna dejavnost, ter pravilno ugotovljeno, da se tihotapske mreže hitro prilagajajo na okoliščine in s pridom uporabljajo nove tehnologije.

3.12

EESO se strinja, da je treba odpraviti povpraševanje, da bi mrežam za tihotapljenje ljudi preprečili ustvarjanje dobička, kot je določeno v prenovljenem akcijskem načrtu, in opozarja na motnje, ki lahko nastanejo, če se obravnava samo stran ponudbe (mreže), ne da bi razumeli, da so za zmanjšanje povpraševanja potrebne strukturne reforme. V zvezi s tem poudarja, da so zakonite, učinkovite in varne poti ter varstvo pravice do azila ključni za onemogočitev velikega dela tega nezakonitega posla.

3.13

EESO je zaskrbljen, da bi lahko izboljšanje preprečevanja tihotapljenja – kar je tudi njegov cilj – pomenilo kršitev mehanizmov za pomoč ranljivim migrantom. Poudarja, da se je v zadnjih mesecih povečalo število ukrepov strank in vlad za kriminalizacijo dejanj solidarnosti. Opozarja, da zaščita ranljivih ljudi ter zagotavljanje zdravstvene oskrbe (12) in solidarnostne pomoči ne smeta biti kriminalizirana in obravnavana na enak način kot tihotapske mreže (13).

3.14

EESO meni, da je treba posebno pozornost nameniti žrtvam tihotapljenja, zlasti ranljivejšim, kot so mladoletniki (brez spremstva) (14), invalidi in ženske (15). Poziva Evropsko komisijo, naj pripravi direktivo o zaščiti mladoletnih migrantov brez spremstva, ki bo zagotavljala spoštovanje največje koristi otroka. Poleg tega je treba vlogo akterjev civilne družbe, socialnih subjektov in nevladnih organizacij, ki pomagajo žrtvam tihotapljenja in jim nudijo podporo, priznati kot humanitarna dejanja, da se okrepijo načela EU.

3.15

EESO priznava, da je načrt ustrezen in da jasno obravnava sedanje težave z instrumentaliziranimi migracijami, pri katerih je neposredna vključenost državnih akterjev očitna. Podobno kot Evropski svet (16) odločno obsoja instrumentalizacijo migrantov in prosilcev za azil za namene destabilizacije, kot smo bili nedavno priča na mejah z Marokom in zlasti Belorusijo (17).

3.16

EESO poudarja, da morajo države članice poleg celotnega zakonodajnega okvira EU vedno spoštovati tudi mednarodne obveznosti, vključno z Ženevsko konvencijo iz leta 1951 in Newyorškim protokolom iz leta 1967, ki urejata pravico do azila.

3.17

Opredelitev migracij kot grožnje in predstavljanje migrantov kot nevarnih pomenita razčlovečenje ljudi in koristita samo tistim, ki jih želijo izkoristiti zaradi geostrateških ali nacionalnih političnih interesov.

3.18

EESO obžaluje, da se boju proti tihotapljenju migrantov namenja več pozornosti kot boju proti trgovini z ljudmi, ki je še vedno najdonosnejša kriminalna dejavnost in pomeni ne le kršitev človekovih pravic, temveč tudi dejansko grožnjo za nacionalno varnost, gospodarsko rast in trajnostni razvoj (18).

---

(1)  Mnenje EESO REX/554, v pripravi.

(2)  Izjava Stalnega odbora evropskih zdravnikov o kriminalizaciji dejanj solidarnosti. Glej tudi poročilo Evropskega parlamenta (2019): Fit for purpose? The Facilitation Directive and the criminalisation of humanitarian assistance to irregular migrants: 2018 update (Ustrezna svojemu namenu? Direktiva o pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju ter kriminalizacija humanitarne pomoči migrantom brez urejenega statusa: posodobitev iz leta 2018).

(3)  Člen 6 Protokola OZN proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu.

(4)  Global Initiative, The Global Illicit Economy (Svetovno nezakonito gospodarstvo), 2021.

(5)  UL C 517, 22.12.2021, str. 86.

(6)  Direktiva 2009/52/ES.

(7)  COM(2020) 605 final.

(8)  COM(2021) 170 final.

(9)  COM(2021) 171 final.

(10)  Izjava Stalnega odbora evropskih zdravnikov o kriminalizaciji dejanj solidarnosti. Glej tudi poročilo Evropskega parlamenta (2019): Fit for purpose? The Facilitation Directive and the criminalisation of humanitarian assistance to irregular migrants: 2018 update (Ustrezna svojemu namenu? Direktiva o pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju ter kriminalizacija humanitarne pomoči migrantom brez urejenega statusa: posodobitev iz leta 2018).

(11)  Člen 6 Protokola OZN proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu.

(12)  Izjava Stalnega odbora evropskih zdravnikov o kriminalizaciji dejanj solidarnosti. Glej tudi poročilo Evropskega parlamenta (2019) Fit for purpose? The Facilitation Directive and the criminalisation of humanitarian assistance to irregular migrants: 2018 update (Ustreza svojemu namenu? Direktiva o pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju ter kriminalizacija humanitarne pomoči migrantom brez urejenega statusa: posodobitev iz leta 2018).

(13)  Strokovni svet za pravo nevladnih organizacij konference mednarodnih vladnih organizacij pri Svetu Evrope: Using criminal law to restrict the work of NGOs supporting refugees and other migrants in Council of Europe Member States (Uporaba kazenskega prava za omejevanje dela nevladnih organizacij, ki pomagajo beguncem in drugim migrantom, v državah članicah Sveta Evrope), 2019.

(14)  UL C 429, 11.12.2020, str. 24.

(15)  Cilj 9 Globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah: „Krepitev meddržavnega ukrepanja v primeru tihotapljenja migrantov“. Tudi točka 25(c): Priprava protokolov za sodelovanje na migracijskih poteh, ki bodo upoštevali enakost spolov in skrb za otroke ter določali vse faze postopkov za ustrezno prepoznavanje pretihotapljenih migrantov in nudenje pomoči.

(16)  JOIN(2021) 32 final, Odziv na državno podprto instrumentalizacijo migrantov na zunanjih mejah.

(17)  https://www.eesc.europa.eu/en/news-media/presentations/eesc-expresses-its-concern-about-situation-border-belarus

(18)  Bigio, J., & Vogelstein, R. B.: Ending Human Trafficking in the Twenty-First Century (Odprava trgovine z ljudmi v 21. stoletju), Council on Foreign Relations, 2021.