52021AE2707

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52021AE2707 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52021AE2707

Help

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025 (COM(2021) 170 final)

EESC 2021/02707

UL C 517, 22.12.2021, p. 91–96 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

22.12.2021

Uradni list Evropske unije

C 517/91

(COM(2021) 170 final)

(2021/C 517/14)

Poročevalec:

Rafał Bogusław JANKOWSKI

Zaprosilo	Evropska komisija, 31. 5. 2021
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	7. 9. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	22. 9. 2021
Plenarno zasedanje št.	563
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	226/0/4

1. Sklepi in priporočila

1.1

EESO pozdravlja predlog Evropske komisije o strategiji EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025. Strategija določa prednostne naloge, ukrepe in cilje, ki jih je treba izpolniti v naslednjih petih letih. To je še toliko pomembnejše, ker je to prva strategija o organiziranem kriminalu od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe. Določa konkretne srednje- in dolgoročne cilje, ki jih je treba doseči ob polnem spoštovanju temeljnih pravic.

1.2

EESO ugotavlja, da strategija temelji zlasti na okrepitvi obstoječih instrumentov, namenjenih podpori čezmejnemu sodelovanju, vključno z mednarodnim sodelovanjem, bojem proti kaznivim dejanjem, ki jih je treba prednostno obravnavati, ter zatiranjem financiranja kriminalnih dejavnosti in metod za vdor v gospodarstvo – tudi s korupcijo –, pa tudi podpori ukrepom za boj proti uporabi novih tehnologij s strani storilcev kaznivih dejanj.

1.3

EESO meni, da bi morale biti EU in države članice sposobne predvideti dejavnosti kriminalnih združb, da bi bile korak pred njimi, in se pri tem osredotočati na spremljanje, vdore v ogrožena okolja, zbiranje in analizo podatkov ter preprečevanje. V zvezi s tem je treba poseben poudarek nameniti razvoju sodobnih celovitih oblik mednarodnega sodelovanja, krepitvi funkcionalne zmogljivosti uporabljenih sistemov in podatkovnih zbirk, sodelovanju z organizacijami civilne družbe ter naložbam v nove tehnološke instrumente.

1.4

EESO pozdravlja zamisel o nadaljnjem razvoju dejavnosti kot dela cikla politike EU EMPACT (Evropska večdisciplinarna platforma proti grožnjam kriminala). Meni, da sta napoved obsežnejšega financiranja za to pobudo in podpora razvoju sodelovanja s tretjimi državami v zvezi s tem povsem upravičeni.

1.5

EESO je prepričan, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti tudi:

—	pomoči in podpori, ki ju pri analizi tveganja kriminala, povezanega z drogami, nudita Europol in EMCCDA (Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami),

—	razvoju in izboljšanju delovanja obstoječih sistemov, kot so: SIS, prümski okvir, evidenca podatkov o potnikih (PNR) in predhodne informacije o potniku,

—	pomenu razvoja in izboljšanja mrež za sodelovanje in mednarodnega ukrepanja za učinkovit boj proti organiziranim kriminalnim združbam, na primer platforme za skupne preiskovalne skupine (JIT) in sodelovanja pri ukrepanju proti tako imenovanim zelo pomembnim ciljem.

1.6

Odbor želi poudariti svojo podporo dodelitvi dodatnih virov, ki bodo državam članicam v pomoč pri naprednih kibernetskih rešitvah za pridobitev elektronskih informacij, zaščito elektronskih dokazov ter razpoložljivost posebne tehnične in programske opreme za aktivno uporabo v čezmejnih operacijah in preiskavah.

1.7

EESO priznava, da so okrepitev ukrepov za odvzem premoženjske koristi in preprečevanje pranja denarja, spodbujanje finančnih preiskav za odpravljanje dobička, ki ga ustvarja organizirani kriminal, ter preprečevanje vdorov v zakonito gospodarstvo in družbo ključni v boju proti organiziranemu kriminalu (1).

1.8

EESO ugotavlja, da lahko organizirani kriminal močno vpliva na lokalne skupnosti, javne in občinske storitve, zaščito ranljivih skupin, lokalno poslovno okolje, zlasti dejavnosti malih in srednjih podjetij, ter področje dejavnosti za podnebno nevtralnost. Priporoča, naj se v boju proti organiziranemu kriminalu v širšem smislu, zlasti v preventivi, okrepi vloga nevladnih organizacij, organizacij civilne družbe, akademskih krogov, mladinskih organizacij, institucij družbenega nadzora in žvižgačev.

1.9

EESO spodbuja države članice, naj izvajajo javne kampanje o organiziranem kriminalu, da državljani dobijo potrebne informacije o tem, kako delujejo organizirane kriminalne združbe in kako se jim izogniti. Sodelovanje z Evropsko mrežo za preprečevanje kriminala je odlična dopolnitev tovrstne dejavnosti. Vsaka država članica bi si morala čimbolj prizadevati za vzpostavitev jasnega in varnega informacijskega sistema, ki zagotavlja anonimnost, za incidente in pojave, ki so lahko povezani z organiziranim kriminalom.

1.10

EESO želi poudariti, da je eden od najpomembnejših vidikov boja proti organiziranemu kriminalu zagotovitev, da so organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter pravosodje prilagojeni digitalni dobi, kar vključuje tudi dostop do digitalnih sledi in dokazov.

1.11

EESO predlaga vzpostavitev mehanizma za pregled (srednjeročna in končna ocena) izvajanja strategije EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025 na podlagi informacij, ki jih zagotovi Evropska komisija, da bi povečali dostop civilne družbe do informacij.

1.12

EESO ugotavlja, da morajo imeti organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj za učinkovito preprečevanje organiziranih kriminalnih združb in boj proti njim ter za zagotavljanje varnosti in zaščite kot ene od najpomembnejših prednostnih nalog za državljane Evropske unije dostop do potrebnih informacij ob polnem spoštovanju temeljnih pravic. Pri obdelavi podatkov ne bi smelo biti pomislekov glede varstva zasebnosti in temeljnih pravic. Obdelava osebnih podatkov je že zelo strogo urejena, posodobljena in harmonizirana zakonodaja pa bi omogočila, da se vprašanja v zvezi z varstvom podatkov učinkoviteje preučijo.

1.13

EESO pozdravlja in podpira pobudo za razvoj sodelovanja s tretjimi državami, zlasti:

—	začetek pogajanj o sporazumih o sodelovanju med Eurojustom in tretjimi državami,

—	pospešitev pogajanj o sodelovanju med Europolom in tretjimi državami,

—	okrepitev mednarodnega sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje.

2. Predlog Komisije

2.1

Evropska komisija si v predlogu o strategiji EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025 prizadeva celovito obravnavati zapleteno in obsežno vprašanje organiziranega kriminala. Strategija določa prednostne naloge, ukrepe in cilje, ki jih je treba izpolniti v naslednjih petih letih. To je še toliko pomembnejše, ker je to prva strategija o organiziranem kriminalu od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe. Določa konkretne srednje- in dolgoročne cilje, ki jih je treba doseči ob polnem spoštovanju temeljnih pravic.

2.2

Evropska komisija opozarja, da je organizirani kriminal ključna grožnja za varnost ljudi v vsej EU. Vse več je organiziranih kriminalnih združb, ki delujejo v vsej EU in ustvarjajo velike dobičke, ki jih porabljajo za širitev svojih dejavnosti in vdor v zakonito gospodarstvo.

2.3

Prednostne naloge, ki jih je določila Evropska komisija, kažejo, da je treba povečati ukrepanje na ravni EU in države članice podpreti v boju proti organiziranemu kriminalu z:

—	okrepitvijo sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodnega sodelovanja,

—	razbitjem struktur organiziranega kriminala in bojem proti kaznivim dejanjem, ki jih je treba prednostno obravnavati,

—	odpravljanjem dobička, ki ga ustvarja organizirani kriminal, in preprečevanjem vdorov v zakonito gospodarstvo in družbo,

—	prilagoditvijo organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in pravosodnih organov digitalni dobi.

2.4

Pomembne so vse pobude, ki opredeljujejo in krepijo operativno in neoperativno sodelovanje ter sodelovanje na področju usposabljanja, prav tako kot tiste (različne) pobude, ki poudarjajo, da so glede na sedanji okvir in različne grožnje, ki jih predstavljajo organizirani kriminal in hude oblike kriminala, edina možnost in nadaljnji korak sodelovanje, skupno delo, izmenjava primerov dobre prakse z mednarodnimi partnerji, izboljšanje delovanja obstoječih sistemov in naložbe v razvoj novih tehnologij.

3. Splošne in posebne ugotovitve

3.1

Hude oblike mednarodnega kriminala in organiziranega mednarodnega kriminala so ena največjih svetovnih groženj za razvoj sodobnih družb. Organizirane kriminalne združbe so zelo mobilne in v večini primerov delujejo mednarodno, zato se države proti njim težko učinkovito borijo samostojno. Zaradi čezmejne narave organiziranega kriminala je nujno tesno sodelovanje služb, institucij in njihovih tujih partnerjev v Evropski uniji in mednarodnih agencijah. EESO zato meni, da je strategija Komisije pravočasna in zelo pomembna.

3.2

Sedanje grožnje pomenijo, da je treba ne le določiti nova področja sodelovanja, ki združujejo pristojnosti različnih akterjev na področju varnosti z namenom krepitve mehanizmov za boj proti kriminalu, ampak tudi uporabiti druge instrumente in tehnologije. EESO meni, da je zato na tem področju potrebno tesno sodelovanje med institucijami EU in državami članicami, pa tudi usklajevanje in možnost uporabe operativne podpore Europola.

3.3

EESO meni, da je bistven nadaljnji razvoj akcijskega načrta za boj proti organiziranim kriminalnim združbam in zelo pomembnim ciljem, ki predstavljajo največjo grožnjo, in sicer z uporabo operativnih projektnih skupin, mednarodnih projektov in regionalnih pobud. Tako imenovane zelo pomembne cilje in tudi operativne projektne skupine bi bilo treba razumeti kot primere praktične in dejanske podpore državam članicam EU.

3.4

Kriminalna dejavnost, ki jo je mogoče trenutno opazovati v kibernetskem prostoru, za izvajanje tradicionalnih kaznivih dejanj nedovoljene trgovine s strelnim orožjem in strelivom, snovmi, ki se uporabljajo za izdelavo eksplozivov, narkotiki in novimi sintetičnimi drogami uporablja samo napredno tehnologijo. Največja ovira za učinkovito odkrivanje kaznivih dejanj te vrste je nedvomno uporaba orodij za anonimizacijo kriminalnih dejavnosti. Šifrirana komunikacija prek različnih aplikacij in naprav za izmenjavo spletnih sporočil, ki jo uporabljajo storilci kaznivih dejanj, je resen problem v postopku odkrivanja.

3.5

Pomanjkljiv dostop organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj do šifrirane komunikacije, ki jo uporabljajo organizirane kriminalne združbe, je ena največjih pomanjkljivosti, saj pomanjkljiv dostop do informacij učinkovito preprečuje pravočasno ukrepanje. EESO zato meni, da je novo orodje Europola za dešifriranje, ki ga je vzpostavila Komisija in bo pomagalo premagovati navedene izzive, zelo praktično in potrebno orodje. Kljub temu je glede na hiter razvoj novih tehnologij potrebno nadaljnje delo na tem področju.

3.6

Drug vidik boja proti kibernetski kriminaliteti je temno omrežje, tj. del internetnega omrežja, do katerega se dostopa z uporabo omrežja ToR, ki učinkovito zagotavlja anonimnost storilcev kaznivih dejanj, ki uporabljajo temni trg, tj. skrivne komercialne storitve, s katerimi se izvajajo kriminalne dejavnosti, ki vključujejo nedovoljeno trgovino z orožjem, drogami, ukradenimi podatki kreditnih kartic in zlonamerno programsko opremo ter ponudbe morilcev po naročilu. Plačilo za transakcije se izvede z virtualnimi valutami, ki se lahko kot instrument za anonimen prenos sredstev, pridobljenih s kriminalnimi dejavnostmi v kibernetskem prostoru (npr. bitcoin), uporabljajo tudi za pranje denarja, pridobljenega s kaznivimi dejanji. Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj nimajo ustreznih pravnih orodij, da bi od ponudnikov storitev zahtevali, da zagotovijo šifrirne ključe za dostop do vsebine komunikacij, omogočijo prosti prenos podatkov za namene tekočih postopkov ali registrirajo uporabniške podatke in incidente IP, ki se nanašajo na telefonske klice in pošiljanje sporočil SMS.

3.7

EESO poziva institucije EU, naj izboljšajo pravni okvir, da bi podprle in okrepile zmogljivosti specializiranih institucij v državah članicah za učinkovito obvladovanje teh groženj. Zelo ambiciozna je napoved razvoja orodja za spremljanje, namenjenega zbiranju obveščevalnih podatkov o nezakonitih dejavnostih, ki se razvijajo v temnem omrežju, prek Skupnega raziskovalnega središča. Hkrati je razvoj takega orodja prelomen v boju proti organiziranemu kriminalu v kibernetskem prostoru.

3.8

Praksa in izkušnje organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj kažejo, da obstaja večje tveganje za uporabo kriptovalut za kriminalne dejavnosti, tudi pranje denarja in goljufije, zlasti z uporabo omrežij IKT, pri poravnavah v zvezi z izsiljevanjem, ki ga omogoča izsiljevalsko programje. Enako pomembna in predvidljiva grožnja je možnost, da storilci kaznivih dejanj uporabljajo kriptovalute za odpravo tveganja, da bi organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj zasegli nezakonito pridobljeno premoženje. EESO priporoča nadaljnje ukrepe za pripravo predpisov o spremljanju finančnih transakcij s temi vrstami instrumentov in nadzoru nad njimi.

3.9

EESO meni, da bi bilo treba tehnično področje odločno pozdraviti kot še eno področje, na katerem se zagotavlja podpora državam članicam. Zaradi razpoložljivosti napredne infrastrukture bodo ukrepi učinkovitejši in bodo znatno zmanjšali finančno breme posameznih institucij (večja učinkovitost sredstev, porabljenih na nacionalni ravni). Izziv za države članice dejansko predstavlja posodabljanje opreme in programske opreme orodij, ki se lahko uporabijo za učinkovit boj proti kibernetski kriminaliteti, kar glede na hitro spreminjajoč se trg in njegov razvoj pomeni znatno finančno breme za posamezne institucije. Zato EESO priporoča, naj Komisija in države članice bolje ocenijo potrebe institucij in jim dodelijo zadostne vire, da bi jim omogočile učinkovito ukrepanje proti tem grožnjam.

3.10

EESO podpira načrt Evropske komisije – ki je po njegovem mnenju zelo pomemben –, da se predloži zakonodaja za boljšo zaščito otrok pred spolno zlorabo, med drugim tako, da bodo ponudniki spletnih storitev morali odkrivati znane vsebine spolne zlorabe otrok in take posnetke naznaniti javnim organom (2).

3.11

Nabor orodij EU za boj proti ponarejanju, v katerem bodo določena načela za skupno ukrepanje, sodelovanje in izmenjavo podatkov med organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, imetniki pravic in posredniki, dobiva nov pomen, zlasti v okviru ponarejanja medicinskih in sanitarnih izdelkov med pandemijo COVID-19. V okviru organiziranega kriminala so se začeli proizvajati in dobavljati ponarejena zaščitna oprema, kompleti za testiranje in zdravila. Ker EESO meni, da sta sodelovanje in izmenjava podatkov ključna elementa, podpira nadaljnji razvoj tega orodja.

3.12

EESO kot glas evropske civilne družbe meni, da dejavnosti na področju varstva okolja in kulturnih dobrin zahtevajo ustrezno podporo, vključno s krepitvijo zmogljivosti za strokovnjake in strukturnim sodelovanjem.

3.13

EESO meni, da morajo države članice izkoristiti možnosti, ki jih zagotavljata operativna mreža za boj proti pranju denarja, tj. neformalna mednarodna mreža enot za preprečevanje pranja denarja v okviru organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, in Camdenska meddržavna mreža uradov za odvzem premoženjske koristi (CARIN), tj. neformalna mreža strokovnjakov s področja preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in pravosodja, specializiranih na področju izsleditve, zamrznitve, zasega in zaplembe sredstev.

3.14

EESO podpira predlog Komisije o razvoju sistema za usposabljanje na področju kibernetske kriminalitete in zlasti priporoča oblikovanje sistema za certificiranje/akreditacijo strokovnjakov za digitalne preiskave kot zelo praktičen vidik boja proti kibernetski kriminaliteti.

3.15

Hude oblike kriminala in organiziranega kriminala so ena največjih svetovnih groženj za razvoj sodobnih družb. Boj proti organiziranemu kriminalu še nikoli doslej ni bil tako zahteven. Metode storilcev kaznivih dejanj postajajo vse bolj izpopolnjene, specializirane ter tajne in prikrite kot različne druge dejavnosti. Glede na to EESO zagovarja, da so vse pobude, ki opredeljujejo in krepijo operativno in neoperativno sodelovanje ter sodelovanje na področju usposabljanja, pomembne. To velja tudi za tiste pobude, ki poudarjajo, da so glede na sedanji geopolitični okvir in različne grožnje, ki jih predstavljajo organizirani kriminal in hude oblike kriminala, edina možnost in nadaljnji korak sodelovanje, skupno delo in izmenjava primerov dobre prakse na mednarodnem prizorišču.

3.16

Boj proti financiranju kriminalnih dejavnosti ter odvzem in zaplemba premoženjske koristi so ključni za razkrivanje kriminalnih dejavnosti, pri tem pa so bistveni tudi razbitje kriminalnih struktur, prekinitev kodeksa molka in zaustavitev novih kriminalnih dejavnosti. To preprečuje tudi vdor v zakonito gospodarstvo in družbo. Kljub razvoju pravnega okvira na tem področju in razširitvi taktik organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj se zaseže samo 1 % sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji. Po mnenju EESO so izzivi za boj proti trgovini z drogami v temnem omrežju predvsem hitro spreminjajoči se trg (zelo kratka življenjska doba trgov) in zapleten sistem prepoznavanja plačil v kriptovalutah. Pomanjkanje obsežnega znanja uslužbencev organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj na področju kibernetske kriminalitete, vključno s kriminalom, povezanim z drogami, na internetu/temnem omrežju, je šibka točka, ki jo je mogoče odpraviti z izvajanjem predlogov Komisije.

3.17

EESO predlaga, da se preučijo ukrepi za preprečevanje kaznivih dejanj z ozaveščanjem javnosti. To bi lahko vključevalo javne kampanje za ozaveščanje državljanov glede novih groženj in področij organiziranega kriminala ter načina delovanja, ker družbe in državljani dejavnosti organiziranih kriminalnih združb pogosto ne prepoznajo kot kriminalne dejavnosti.

Vzpostavitev sistema, v okviru katerega lahko državljani EU enostavno obvestijo organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj (anonimizacija poročil), če odkrijejo možne znake kriminalne dejavnosti, lahko pomembno vpliva na občutek varnosti in učinkovitost boja proti organiziranemu kriminalu.

3.18

Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter policijske službe po svetu se najpogosteje odzovejo šele po storitvi kaznivega dejanja in v večini primerov ne morejo sprejeti protiukrepov pred njegovo storitvijo. EESO meni, da bi bilo najbolje ukrepati in preprečiti kriminalno dejavnost, vendar se morajo vsi zavedati, da je izredno težko ostati korak pred kriminalnimi združbami. Storilcev kaznivih dejanj ne omejujejo proračun, zakoni ali politična korektnost. Zlahka uporabljajo nove tehnologije ter dajejo prednost dobičku pred življenjem ljudi. Zelo hitro se prilagodijo novim pogojem, oblikujejo nove načine dela in vstopajo na področja, na katerih prej niso bili dejavni. Primer tega je pandemija COVID-19.

3.19

V okviru EMPACT se vsako leto pripravijo operativni akcijski načrti za odzivanje na najnovejše trende na področju kriminala na evropski in svetovni ravni. Pomembno je, da akcijski načrt odraža probleme, s katerimi se soočajo države Evropske unije in sodelujoče tretje države, kot so Islandija, Norveška in Švica. Njihovo delo omogoča ne samo zgodnjo opredelitev problemov, ampak tudi razvoj ustrezne delovne metodologije. Operativno dejavnost za boj proti organiziranemu kriminalu je treba tudi finančno podpreti.

3.20

EESO želi poudariti pomen novih instrumentov za boj proti organiziranemu kriminalu, kot so: (a) SIS, prümski okvir, evidenca podatkov o potnikih (PNR) in predhodne informacije o potniku; (b) platforma za skupne preiskovalne skupine za izboljšanje komunikacije in izmenjavo informacij ter v istem okviru krepitev sodelovanja Eurojusta s tretjimi državami in (c) tako imenovani zelo pomembni cilji, pri katerih se operativne projektne skupine, mednarodni projekti in regionalne pobude uporabljajo za razvoj mrež za sodelovanje in mednarodno ukrepanje, da bi se učinkovito borili proti organiziranim kriminalnim združbam.

3.21

Razlike v zakonodaji ali praksi med državami članicami se pogosto navajajo kot razlog za šibko mednarodno sodelovanje ali njegov neobstoj. Zato bi bilo treba še toliko bolj pozdraviti pobudo o oblikovanju kodeksa EU o policijskem sodelovanju. V zvezi s tem bo nedvomno v pomoč zunanja študija, ki jo je predstavila Evropska komisija, da bi ocenila okvirni sklep Sveta o boju proti organiziranemu kriminalu iz leta 2008.

3.22

Pomembno vlogo pri spodbujanju lokalne razsežnosti skupaj z upravnim pristopom k boju proti organiziranemu kriminalu ima metoda, v okviru katere lokalne oblasti v sodelovanju z organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter civilno družbo z uporabo upravnih orodij preprečujejo vdor organiziranega kriminala v zakonita podjetja in upravno infrastrukturo.

3.23

Problem boja proti organiziranemu kriminalu, o katerem Evropska komisija celovito razpravlja v svoji strategiji za obdobje 2021–2025, je nenehno spreminjanje pojavnosti kriminala, ki v različnih oblikah vstopa na vsa področja našega življenja ter na politično in družbeno prizorišče. Uporablja najnovejša napredna orodja digitalne dobe in kot nekoč še vedno preži na revščino, nizkotne nagone in vzpostavljanje odvisnosti obupanih ljudi od organiziranega kriminala, ki jih z ustrahovanjem sili v kazniva dejanja. EESO ugotavlja, da so za to potrebni skupni ukrepi EU in držav članic ter zavedanje, da je treba ostati korak pred kriminalnimi organizacijami ter ugotavljati nove trende v kriminalnih združbah, ki delujejo neodvisno od političnih in upravnih meja.

3.24

EESO se je v svojih mnenjih in informativnem poročilu nedavno ukvarjal z bojem proti terorizmu v povezavi z bojem proti organiziranemu kriminalu. Še naprej bo v imenu civilne družbe spremljal prihodnje ukrepe proti organiziranim kriminalnim združbam, pri tem pa pozdravlja predloge Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu, da bi v ta skupna prizadevanja in pogajanja s tretjimi državami v zvezi s tem vključili Evropsko službo za zunanje delovanje, Eurojust in Europol (3).

3.25

EESO poudarja, da bi se bilo treba posvetovati z organizacijami civilne družbe, neodvisnimi nadzornimi institucijami in žvižgači ter jih ob polni zaščiti vključiti v mehanizem za boj proti organiziranemu kriminalu, da bi učinkovito zaščitili državljane, evropsko gospodarstvo in lokalne skupnosti ter pravno državo in temeljne pravice.

V Bruslju, 22. septembra 2021

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) UL C 429, 11.12.2020, str. 6.

(2) UL C 374, 16.9.2021, str. 58.

(3) SOC/673: Okrepitev mandata Europola (UL C 341, 24.8.2021, str. 66), SOC/675: Ocena direktive o boju proti terorizmu, SOC/676 – Agenda EU za boj proti terorizmu (UL C 341, 24.8.2021, str. 71).

Top

Choose the experimental features you want to try