MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 7. septembra 2021

o predlogu direktive o spremembi Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CON/2021/27)

(2021/C 446/02)

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je 29. junija 2021 prejela zahtevo Evropskega parlamenta za mnenje o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana direktiva).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana direktiva vsebuje določbe, ki sodijo na področja iz njene pristojnosti, zlasti izvajanje denarne politike v skladu s prvo alineo člena 127(2) in členom 282(1) Pogodbe, bonitetni nadzor kreditnih institucij v skladu s členom 127(6) Pogodbe in prispevanje k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov glede stabilnosti finančnega sistema v skladu s členom 127(5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

1.   Splošne pripombe

1.1

ECB pozdravlja cilj predlagane direktive, da se v okviru širše agende Evropske komisije za trajnostno financiranje (2) in v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora (3) izboljšajo količina, kakovost in razpoložljivost informacij, povezanih s trajnostnostjo. ECB pozdravlja tudi časovni okvir iz predlagane direktive, zlasti sprejetje prvega sklopa standardov poročanja o trajnostnosti do oktobra 2022.

1.2

Sedanja ureditev Evropske unije (EU) za razkrivanje informacij o trajnostnosti s strani podjetij ne zagotavlja zadostnih, doslednih in primerljivih informacij za zasebni sektor ali javne organe. Deležniki ne morejo oceniti vpliva podjetij na trajnostnost in zlasti na podnebne spremembe. Boljše razkrivanje na podlagi kazalnikov glede prihodnosti deležnikom ne bi le omogočilo, da spremljajo napredek podjetij pri usklajevanju njihovih poslovnih modelov in dejavnosti s krivuljami, ki ustrezajo nizkoogljičnemu gospodarstvu in pozneje gospodarstvu z neto ničelnimi emisijami ogljika, kot je predvideno v evropskem zelenem dogovoru, ampak tudi pomagalo oceniti tveganja za podjetja zaradi morebitnih prevrednotenj sredstev ob neusklajenih krivuljah. V zvezi s tem predlagana direktiva podpira in dopolnjuje informacije, ki jih bodo morala podjetja razkriti v skladu z Uredbo (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o taksonomiji), ter približuje gospodarstvo EU ciljem evropskega zelenega dogovora.

1.3

Standardi razkritij, povezanih s trajnostnostjo, ki trenutno veljajo na finančnih trgih, ne zagotavljajo, da bi vsi udeleženci na trgu ustrezno razumeli finančna tveganja, povezana s trajnostnostjo, in jih celovito ovrednotili. Omejena kakovost in količina informacij, povezanih s trajnostnostjo, na ravni podjetij omejujeta razpoložljivost informacij za vlagatelje in udeležence na finančnem trgu. Zmanjšuje preglednost, povečuje asimetrijo informacij, škoduje primerljivosti in na splošno ovira razvoj trajnostnega financiranja in poučene naložbene odločitve. Poleg tega – kot je navedeno tudi v uvodnih izjavah predlagane direktive – lahko nakopičenje več naložbenih odločitev, ki ne upoštevajo ustrezno tveganj, povezanih s trajnostnostjo, privede do nakopičenih in ojačanih učinkov, ki lahko povzročijo sistemska tveganja, ki ogrožajo finančno stabilnost (5). Regulativni organi, nadzorniki, organi za finančno stabilnost in centralne banke prav tako zaradi pomanjkljivega razkrivanja informacij, povezanih s trajnostnostjo, s strani podjetij ne morejo ustrezno oceniti izpostavljenosti tveganjem, povezanim s trajnostnostjo in zlasti s podnebjem, za podjetja ter za kreditne in finančne institucije, ki na podlagi razkritij podjetij sprejemajo odločitve o financiranju. Zato ECB meni, da je predlagana direktiva nujen korak za odpravo vrzeli v podatkih, ki trenutno ovira razvoj ustrezne trajnostnostne politike ter okvirov za ocenjevanje tveganj in spremljanje tveganj za finančni sektor (6).

1.4

ECB meni, da je predlagana direktiva pomemben korak h dokončanju unije kapitalskih trgov ter zlasti razvoju povezanih, obsežnih in zrelih zelenih kapitalskih trgov EU, ki presegajo državne meje (7). Zelena unija kapitalskih trgov bi dodatno okrepila vlogo EU na zelenih kapitalskih trgih po vsem svetu (8) in s tem vlogo eura kot svetovne valute. Z oblikovanjem skupnih standardov in infrastruktur za zelene kapitalske trge EU bi torej lahko spodbudila širše povezovanje kapitalskih trgov EU (9). Natančneje, standardizirano in robustno razkrivanje (povezano s trajnostnostjo) je predpogoj za zagotavljanje zanesljivih in primerljivih podatkov vlagateljem pri sprejemanju poučenih naložbenih odločitev, zato je bistveno za lažje razporejanje kapitala najbolj zaželenim projektom po vsej EU v skladu s cilji enotnega trga. Posledično boljše razporejanje kapitala lahko prispeva k izboljšanju čezmejne delitve zasebnih tveganj in odpornosti gospodarstva EU (10). V zvezi s tem ECB pozdravlja tudi dejstvo, da predlagana direktiva predvideva, da je treba informacije, povezane s trajnostnostjo, ki jih razkrijejo podjetja, vključiti v prihodnjo evropsko enotno vstopno točko (11). S povezovanjem razkritij o trajnostnosti s finančnimi podatki bi se vzpostavil sistem „vse na enem mestu“ za vse ključne informacije o posameznem podjetju, vključno z njegovimi zelenimi referencami, kar ne bi koristilo samo vlagateljem, temveč tudi vsem zasebnim in javnim deležnikom, ki jih zanima finančno poročanje in poročanje o trajnostnosti.

1.5

ECB podpira predlagane zahteve, da velika podjetja EU in podjetja, ki kotirajo na reguliranih trgih EU, vključno s kreditnimi institucijami, razkrijejo več ciljev glede trajnostnosti in napredek pri njihovem doseganju. Tveganje izgube ugleda, ki so mu izpostavljena podjetja, ki ne izpolnjujejo svojih zavez glede uskladitve s Pariškim sporazumom, bo pripomoglo pri spodbujanju tržne discipline in pomembno prispevalo k strategijam kreditnih institucij glede upravljanja tveganj in usklajevanja.

1.6

Zaradi izboljšanja preglednosti in spodbujanja ustreznega nadzorniškega spremljanja, zlasti podnebnih in okoljskih tveganj, bi morale po mnenju ECB finančne institucije – kot je predlagano v novi strategiji Komisije za trajnostno financiranje (12) – razkriti svoje načrte za prehod na trajnostnost in razogljičenje, vključno z srednje- in dolgoročnimi cilji ter informacijami o tem, kako nameravajo zmanjšati svoj okoljski odtis. To je lahko močno orodje za usmerjanje finančnega sistema k jasnim mejnikom za doseganje skladnosti s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom. Pristojnim organom bi bilo treba zagotoviti orodja za spremljanje tveganj in odzivanje na tveganja, ki izhajajo iz neusklajenosti portfeljev kreditnih institucij s cilji prehoda.

2.   Pomen predlagane direktive za cilje in naloge ECB in Eurosistema

2.1

Vprašanja v zvezi s trajnostnostjo, zlasti podnebne spremembe, lahko vplivajo na to, kako centralne banke izvajajo svoje naloge, kot je navedeno v nadaljevanju (13). ECB v okviru svojih nalog bonitetnega nadzora in prispevanja k finančni stabilnosti podpira prizadevanja glede politik EU s ciljem boljšega prepoznavanja in upravljanja finančnih tveganj, povezanih s trajnostnostjo, zaradi izboljšanja varnosti in trdnosti kreditnih institucij ter stabilnosti finančnega sistema. V zvezi s tem bo dovolj celovito in podrobno razkritje okoljskih tveganj prav tako olajšalo tržno vrednotenje povezanih tveganj v skladu z načelom odprtega tržnega gospodarstva (14). Take prakse razkrivanja informacij bi okrepile tudi sposobnost Eurosistema za spremljanje in ocenjevanje vpliva podnebnih sprememb na transmisijo denarne politike.

2.2   Pomen za denarno politiko

2.2.1

Podnebne spremembe in prehod v bolj trajnostno gospodarstvo vplivajo na obete za stabilnost cen – ki je poglavitni cilj ESCB – prek učinkov na makroekonomske kazalnike, kot so inflacija, gospodarska aktivnost, zaposlenost, obrestne mere, naložbe in produktivnost, finančno stabilnost ter transmisijo denarne politike (15). Fizična tveganja in tveganja zaradi prehoda, povezana s podnebnimi spremembami, lahko med drugim vplivajo na vrednotenje in kreditno sposobnost podjetij, kar posredno vpliva na kreditne institucije in finančni sistem (16). Čeprav se metodologije za ocenjevanje obsega tveganj, povezanih s podnebjem, za banke in finančno stabilnost še razvijajo, razpoložljive ocene kažejo, da bo vpliv teh tveganj verjetno občuten (17). To bi lahko vplivalo na transmisijo denarne politike, na primer zaradi nasedlih naložb in nenadnega prevrednotenja finančnih tveganj, povezanih s podnebjem. Poleg tega se lahko v bančnem sektorju zmanjša vrednost zavarovanja s premoženjem in nastanejo kreditne izgube, kar bi lahko oslabilo kapitalski in likvidnostni položaj kreditnih institucij in drugih finančnih posrednikov ter s tem njihovo zmožnost usmerjanja sredstev v realno gospodarstvo. Mreža centralnih bank in nadzornikov za ozelenitev finančnega sistema (NGFS) zato priporoča, da centralne banke upoštevajo možne posledice podnebnih sprememb za gospodarstvo. Po mnenju NGFS so te posledice lahko pomembne za denarno politiko tudi, če se uresničijo zgolj zunaj običajnega srednjeročnega obdobja denarne politike (18).

2.2.2

Poleg tega mora Eurosistem pri uresničevanju cilja stabilnosti cen s pomočjo svojega okvira za obvladovanje tveganj zagotoviti ustrezno zaščito svoje bilance stanja pred tveganji. Eurosistem mora zato prepoznati, spremljati in zmanjševati tveganja, povezana z njegovimi nasprotnimi strankami, zavarovanjem, ki ga sprejme v svojih operacijah refinanciranja, in imetji finančnega premoženja na podlagi dokončnih transakcij, tudi v okviru svojega portfelja, ki ni povezan z denarno politiko.

2.2.3

V zvezi s tem bi boljše prakse razkrivanja informacij, povezanih s trajnostnostjo, s strani podjetij znatno okrepile sposobnost Eurosistema za spremljanje in ocenjevanje vpliva podnebnih sprememb na transmisijo denarne politike, obravnavale finančna tveganja, povezana s podnebjem, ki so že vključena v bilanco stanja, ter zagotovile ustrezno zaščito bilance stanja Eurosistema pred tveganjem.

2.2.4

Poleg tega bo Eurosistem, kot je napovedal v akcijskem načrtu za vključitev problematike podnebnih sprememb v strategijo denarne politike (19), za finančno premoženje zasebnega sektorja uvedel zahteve za razkritje kot novo merilo primernosti ali kot podlago za diferencirano obravnavo finančnega premoženja, ki se uporablja kot zavarovanje ali kupuje v okviru programov nakupa vrednostnih papirjev. Te zahteve bodo upoštevale politike in pobude EU, vključno s predlagano direktivo, ter tako spodbujale skladno prakso razkritij na trgu.

2.3   Pomen za finančno stabilnost

2.3.1

Cilj predlagane direktive, da se zagotovijo zanesljive, skladne in primerljive informacije o izpostavljenosti podjetij iz različnih sektorjev tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami, je predpogoj za natančno ocenjevanje finančnih tveganj, ki izhajajo iz podnebnih sprememb (20). Boljše razkrivanje v zvezi s trajnostnostjo na podlagi enotnih standardov poročanja v strojno berljivi obliki bi bistveno povečalo sposobnost ECB za spremljanje in obravnavanje vpliva podnebnih sprememb na finančno stabilnost.

2.4   Pomen za bonitetni nadzor kreditnih institucij

2.4.1

Od pomembnih institucij, ki jih neposredno nadzoruje ECB, se pričakuje, da razkrijejo pomembna tveganja, povezana s podnebjem (21). Natančneje, od njih se pričakuje razkritje emisij toplogrednih plinov za celotno skupino – tudi naknadnih emisij – ter ključnih kazalnikov uspešnosti in ključnih kazalnikov tveganja, ki jih uporabljajo za določanje strategije in obvladovanje tveganja (22). ECB se je zavezala tudi, da bo razvila nove kazalnike za pomoč pri ocenjevanju ogljičnega odtisa kreditnih institucij (23).

2.4.2

Poleg tega je Evropski bančni organ (EBA) v skladu z zahtevami iz člena 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (24) (v nadaljnjem besedilu: uredba o kapitalskih zahtevah) marca 2021 objavil osnutek izvedbenih tehničnih standardov (ITS) (25), v katerih so predlagana primerljiva kvantitativna razkritja tveganj zaradi prehoda in fizičnih tveganj v zvezi s podnebnimi spremembami za nekatere kreditne institucije, tudi informacij o izpostavljenosti do sredstev, povezanih z emisijami ogljika, in sredstev, na katera vplivajo kronični in akutni dogodki zaradi podnebnih sprememb.

2.4.3

Zato so zanesljivi in primerljivi podatki podjetij v zvezi s podnebjem in okoljem ključni za to, da lahko finančne institucije – tudi kreditne institucije – ustrezno izračunajo in nato razkrijejo podnebne in okoljske metrike, vključno z informacijami, ki so pomembne v skladu z bonitetnim okvirom. Predlog za razširitev sedanjega področja uporabe Direktive 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta (26) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o nefinančnem poročanju) na vsa velika podjetja bo v podporo prizadevanjem institucij za zbiranje ustreznih podatkov. Podrobnejše zahteve predlagane direktive in predlagana digitalizacija zahtevanih podatkov bodo olajšale njihovo usklajeno zbiranje.

2.5   Pomen za zbiranje statističnih informacij

2.5.1

Člen 5 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke pooblašča ECB, da ob pomoči nacionalnih centralnih bank zbira potrebne statistične podatke za izpolnjevanje nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), ter prispeva k harmonizaciji pravil in običajnih postopkov glede zbiranja, urejanja in razpošiljanja statističnih podatkov s področij v njeni pristojnosti. ECB se zaradi razbremenitve poročevalskih enot pri izvajanju svojih nalog in dejavnosti kolikor je mogoče opira na obstoječe podatke. Kot je bilo že navedeno, je razpoložljivost visokokakovostnih podrobnih in zbirnih informacij, povezanih s trajnostnostjo, nujna za poučene odločitve o izvajanju denarne politike, bonitetni nadzor kreditnih institucij in prispevanje k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov v zvezi s stabilnostjo finančnega sistema. V tem okviru bi razvoj standardov poročanja o trajnostnosti z opredeljenimi informacijami, ki jih morajo podjetja razkriti o dejavnikih, povezanih s trajnostnostjo, ECB omogočil tudi boljše izpolnjevanje nalog z zbiranjem statističnih kazalnikov v zvezi s trajnostnim financiranjem (27). S tem bi ECB lahko izboljšala lastno zbiranje statističnih informacij, da bi upoštevalo in se usmerjalo na dejavnike v zvezi z okoljsko trajnostnostjo.

2.5.2

Zato ECB pozdravlja to, da bodo podjetja v skladu s predlagano direktivo o trajnostnosti poročala v enotni elektronski obliki poročanja (XHTML) (28). Količina podatkov, ki bodo pridobljeni z izvajanjem predlagane direktive, bi morala zadostovati za izpolnitev ciljev strategije EU za podatke in strategije za digitalne finance (29), zlasti za vzpostavitev enotnega trga, na katerem se lahko podatki prenašajo znotraj EU in med sektorji, da se izkoristi potencial podatkov nove generacije v javnem interesu in spodbudi financiranje, ki temelji na podatkih. Izpolnitev teh ciljev bi pripravljavcem uradne statistike pomagala izboljšati relevantnost, pravočasnost in globino njihovih podatkov in metapodatkov.

2.5.3

V ta namen ECB odločno podpira to, da poročevalske enote uporabljajo mednarodno dogovorjene standarde, na primer globalni identifikator pravnih subjektov, ki ga je leta 2020 priporočil Evropski odbor za sistemska tveganja (30), ali druge dogovorjene standarde za enolične identifikatorje pri izpolnjevanju zahtev za poročanje. Po mnenju ECB bo uporaba teh identifikatorjev, kjer bo to mogoče v prihodnjih standardih poročanja, izboljšala zanesljivost statističnih informacij in njihov obseg, ker bo omogočila povezavo podatkov o trajnostnosti podjetij z drugimi viri statističnih informacij, ki jih zbira ESCB (npr. podatki o posameznih bilancah stanja in/ali podatki o posameznih bančnih posojilih v okviru AnaCredit), s čimer se bo olajšalo analitično delo in podprlo oblikovanje politik.

2.6   Portfelji, ki niso povezani z denarno politiko

2.6.1

Zanesljivi podatki o trajnostnostnih zadevah bodo ključni tudi za trajnostne naložbe v portfelje, ki niso povezani z denarno politiko. Eurosistem se je pred kratkim dogovoril o skupnem pristopu za trajnostne in odgovorne naložbe, povezane s podnebnimi spremembami, v portfelje, ki niso povezani z denarno politiko in so denominirani v eurih, s ciljem, da se za te vrste portfeljev razkrivanje v zvezi s podnebjem začne v dveh letih (31).

3.   Uporaba predlagane direktive za centralne banke

3.1

Predlagana direktiva določa, da se lahko države članice odločijo, da obveznosti razkritja informacij, povezanih s trajnostnostjo, ne bodo uporabljale za nekatera podjetja, izvzeta iz področja uporabe Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (32) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o kapitalskih zahtevah), tudi centralne banke (33). Ker se lahko nekatere centralne banke dejansko obravnavajo kot podjetja v skladu z računovodsko direktivo (34) in bi zato načeloma spadale na področje uporabe predlagane direktive, je dobrodošlo, da se zadevnim državam članicam omogoči izvzetje centralnih bank iz tega področja uporabe.

3.2

Čeprav se predlagana direktiva za ECB ne uporablja, bi lahko ta tudi pri svojih razkritjih koristno uporabila skupne standarde poročanja po predlagani direktivi, kolikor bi jih bilo mogoče prilagoditi posebnim namenom ECB. ECB je na primer v letu 2021 že začela z razširitvijo svojega obstoječega okvira za poročanje okoljskih podatkov, da bi vključeval tudi gospodarske zadeve, zadeve upravljanja in vodenja ter socialne zadeve, pri čemer upošteva zahteve direktive o nefinančnem poročanju (35). Cilj ECB je, da leta 2022 začne objavljati razkritja, povezana s trajnostnostjo, ki se bodo nanašala na uspešnost ECB v letu 2021 (36).

3.3

Poleg tega se je Eurosistem – kot navedeno zgoraj – zavezal, da bo v prihodnjih dveh letih začel razkrivati informacije, povezane s podnebnimi spremembami, za svoje portfelje, ki niso povezani z denarno politiko in so denominirani v eurih (37), od prvega četrtletja leta 2023 naprej pa bo razkrival informacije, povezane s podnebnimi spremembami, o vrednostnih papirjih, kupljenih v okviru programa denarne politike za nakup vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. Poleg tega bo izvajanje nedavno predstavljenega akcijskega načrta ECB za vključitev problematike podnebnih sprememb v strategijo denarne politike najmanj skladno z napredkom pri politikah in pobudah EU na področju razkrivanja in poročanja o okoljski trajnostnosti, tudi s predlagano direktivo (38). Glede na trenutno pomanjkanje visokokakovostnih podatkov bi razkritjem Eurosistema, povezanim s trajnostnostjo, precej koristila razkritja podjetij s področja uporabe predlagane direktive, ko bodo na voljo. S podpiranjem standardizacije poročanja v zvezi s podnebnimi spremembami bi lahko standardi razkrivanja v skladu s predlagano direktivo olajšali prihodnja razkritja Eurosistema, povezana s podnebjem. ECB bo preučila, ali bi se lahko skupni standardi poročanja ali njihovi deli v prihodnosti uporabili kot podlaga za njena razkritja, povezana s podnebjem, pri tem pa upoštevala posebnosti nalog in ciljev ECB.

4.   Področje uporabe predlagane direktive

4.1

V skladu s predlagano direktivo bi razkritje informacij, povezanih s trajnostnostjo, postalo obvezno od 1. januarja 2023 za vsa velika podjetja in od 1. januarja 2026 za vsa mala in srednja podjetja, katerih prenosljivi vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu EU (39). ECB pozdravlja razširitev področja uporabe predlagane direktive na vsa velika podjetja, kakor so opredeljena v računovodski direktivi, v primerjavi z ožjim področjem uporabe direktive o nefinančnem poročanju, v skladu s katerim so razkritja obvezna samo za velike subjekte javnega interesa z najmanj 500 zaposlenimi (40). ECB pozdravlja tudi razširitev predlagane direktive na mala in srednja podjetja (MSP), ki kotirajo na reguliranih trgih EU. Razširitev obsega razkritij podjetij je potrebna zato, da bodo lahko finančne institucije – zlasti kreditne institucije – bolje izpolnjevale svoje obveznosti razkrivanja v zvezi s trajnostnostjo in da bodo lahko upravljale svoje izpostavljenosti tveganjem, povezanim s trajnostnostjo in zlasti s podnebjem. Zlasti MSP imajo osrednjo vlogo v evropskem gospodarstvu in niso zgolj sama izpostavljena tveganjem, povezanim s podnebjem, temveč imajo tudi pomembno vlogo pri zagotavljanju prehoda EU na nizkoogljično gospodarstvo. Zanesljiva, skladna in primerljiva razkritja MSP, povezana s trajnostnostjo, so zato pomembna za vse deležnike, tudi – kot navedeno – za finančne institucije, ki morajo razpolagati z ustreznimi informacijami o svojih partnerjih, da lahko izboljšajo lastno upravljanje tveganj in sprejemajo poučene odločitve o financiranju v zvezi z MSP.

4.2

Obenem pa se ECB zaveda, da ima lahko upravno breme zaradi dodatnih zahtev za poročanje nesorazmerne posledice za manjša podjetja, in poudarja pomen preprečevanja čezmernega upravnega bremena za MSP. V zvezi s tem ECB pozdravlja namen predlagane direktive, da se dodatno breme poročanja za manjša podjetja ublaži s postopnim uvajanjem in poenostavljenimi standardi poročanja za MSP, ki kotirajo na borzi, ki jih bo razvila Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG) (41). Ta sorazmerni pristop bi moral tudi zagotoviti, da dodatne zahteve za poročanje kreditnih institucij v zvezi z njihovimi nasprotnimi strankami ne bodo negativno vplivale na dostop MSP do financiranja.

4.3

Čeprav ECB iz zgoraj navedenih razlogov na splošno podpira sorazmeren pristop do MSP, bi bil lahko po njenem mnenju časovni okvir za uporabo poenostavljenih standardov poročanja krajši, kot je trenutno predviden v predlagani direktivi. Poleg tega je pomembno, da se s predlaganimi poenostavljenimi standardi poročanja za MSP zagotovijo dovolj primerljive in skladne informacije za ustrezno oceno tveganj, povezanih s trajnostnostjo, in uskladitev zadevnih MSP s prehodom na nizkoogljično gospodarstvo.

4.4

ECB ugotavlja, da bi se večina predlagane direktive uporabljala tudi za kreditne institucije. Zlasti bodo morale kreditne institucije v skladu s predlagano direktivo razkriti informacije, povezane s trajnostnostjo. Vendar iz sedanjega besedila ni jasno, ali se nameravajo s predlagano direktivo zajeti vse kreditne institucije ne glede na velikost ali samo kreditne institucije, ki se obravnavajo kot velika podjetja ali podjetja, katerih prenosljivi vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranih trgih EU. V uvodnih izjavah predlagane direktive (42) je navedeno, da bi morale zahteve glede poročanja o trajnostnosti za kreditne institucije veljati, če izpolnjujejo določena merila glede velikosti. Ta omejitev uporabe za kreditne institucije na podlagi določenih meril glede velikosti pa iz členov predlagane direktive ni jasno razvidna (43). Nasprotno, na podlagi ustreznih določb bi bilo mogoče sklepati, da usklajevalni ukrepi za kreditne institucije veljajo ne glede na velikost. V skladu z zakonodajnim namenom, izraženim v uvodnih izjavah predlagane direktive, ECB predlaga, da se ta vidik pojasni, tako da bodo zahteve glede poročanja o trajnostnosti veljale samo za tiste kreditne institucije, ki izpolnjujejo tudi merila glede velikosti (44). Zagotoviti bi bilo treba tudi minimalno uskladitev z obsegom razkritja okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj v skladu z uredbo o kapitalskih zahtevah, zlasti členom 449a navedene uredbe, po katerem se pri ocenjevanju, ali kreditna institucija šteje za veliko, upoštevajo merila glede velikosti in kompleksnosti.

5.   Obvezni skupni standardi poročanja

5.1

Predlagana direktiva bo uvedla obvezne skupne standarde poročanja, ki jih bo Komisija sprejela kot delegirane akte (45). Dovolj kakovostni skupni standardi poročanja, ki so podlaga za primerljivo, pregledno in zanesljivo razkrivanje, povezano s trajnostnostjo, so bistveni za razvoj bolj primerljivih in zanesljivih trajnostnostnih metrik, pravilno ocenjevanje (finančnih in nefinančnih) tveganj, povezanih s trajnostnostjo, ter s tem za vrednotenje sredstev in umerjanje ukrepov za obvladovanje tveganj. To bi bilo koristno za obvladovanje tveganj kreditnih institucij, notranje poročanje in javno razkrivanje okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj, kot navedeno pa tudi za centralne banke in nadzornike pri izvajanju analiz in vključevanju s podnebjem povezane problematike v izvajanje svojih nalog (46).

5.2

V skladu z vsebino predlagane direktive bi morali prihodnji skupni standardi poročanja vsebovati tudi vidik dvojne pomembnosti, tako da se osredotočijo na tisto, kar vpliva na uspešnost, položaj in razvoj podjetij (finančna pomembnost), pa tudi na informacije o širšem okoljskem in socialnem vplivu podjetij (okoljska in socialna pomembnost). Skupni standardi poročanja bi morali vključevati vsaj standardizirane in primerljive postavke podatkov, ki so pomembne za analizo finančnih tveganj, povezanih s podnebjem, tako prehodnih kot fizičnih (47). To so na primer geografska lokacija in poslovne dejavnosti sredstev/objektov ter s tem povezani pritiski na okolje, sektorska klasifikacija podjetij in zadevna sektorska koncentracija finančnih izpostavljenosti, emisije toplogrednih plinov (obseg 1–3) (48) ter ogljična intenzivnost. Skupni standardi poročanja bi morali vsebovati jasne smernice o metodologijah, ki se uporabljajo za ovrednotenje obsega finančnega vpliva tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, na podjetje, ki razkriva informacije. ECB pozdravlja tudi to, da predlagana direktiva predvideva sprejetje delegiranih aktov za podrobnejšo opredelitev informacij, o katerih morajo podjetja poročati in so specifične za sektor, v katerem poslujejo (49). V skladu s trenutno vsebino predlagane direktive bi bilo treba v skupnih standardih poročanja določiti tudi celovito in primerljivo razkrivanje politik, ki jih podjetja izvajajo za obravnavanje in obvladovanje morebitnega vpliva teh tveganj (50). V tem okviru bi morali standardi poročanja vključevati kvantitativne kazalnike, ki bi presegali pretežno kvalitativno naravo obstoječih razkritij ter omogočali večjo uporabnost in primerljivost razkritij, povezanih s trajnostnostjo.

5.3

ECB v zvezi s tem pozdravlja tudi vključitev ciljev glede prihodnosti v predlog. V direktivi o nefinančnem poročanju trenutno manjkajo trajnostnostne metrike glede prihodnosti, ki pa so ključnega pomena za zgodnje prepoznavanje tveganj in proaktivno oblikovanje odzivov za njihovo zmanjševanje. To je nujno za opredeljevanje ciljev in analizo scenarijev. ECB zato močno podpira določbo v predlagani direktivi, da morajo informacije, ki jih je treba poročati, vključevati „načrte podjetja za zagotovitev, da sta njegov poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom“ (51). Take informacije glede prihodnosti bi morale biti izražene na standardiziran in enostavno primerljiv način na podlagi harmonizirane metodologije, od zunaj pa bi jih morale preveriti tretje osebe, kakor je določeno v predlagani direktivi, da se zagotovi njihova verodostojnost in zanesljivost.

5.4

Predlagana direktiva predvideva posvetovanje z ECB o standardih poročanja o trajnostnosti in določa, da bi morala ECB, če bi se odločila, da bo mnenje o teh standardih predložila, to storiti v dveh mesecih od datuma, ko se je Komisija z njo posvetovala (52). ECB je pripravljena tako mnenje predložiti v predlaganem dvomesečnem roku. Poleg tega ECB pozdravlja to, da imajo javni organi in evropske institucije v zakonodajnem postopku za delegirane akte velik pomen (53), in si bo prizadevala za sodelovanje med njimi.

6.   Uskladitev z drugo zakonodajo EU

6.1

ECB odločno podpira izraženi cilj predlagane direktive, da se zagotovi skladnost standardov poročanja o trajnostnosti z zahtevami iz druge zakonodaje EU (54). Standardi bi morali biti zlasti usklajeni z zahtevami po razkritju iz Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta (55) ter upoštevati osnovne kazalnike in metodologije iz različnih delegiranih aktov, sprejetih v skladu z uredbo o taksonomiji, zahteve po razkritju, ki veljajo za upravljavce referenčnih vrednosti v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta (56), minimalne standarde za oblikovanje referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, ter vse ukrepe EBA za izvajanje zahtev po razkritju v okviru tretjega stebra po uredbi o kapitalskih zahtevah (57). ECB podpira pobude, katerih cilj je, da se zagotovi doslednost in kar najbolj zmanjša zapletenost obveznosti poročanja na podlagi različnih zakonodajnih aktov. Podvajanje obveznosti in nedosledne opredelitve, področje uporabe in cilji veljavnih zahtev povzročajo nepotrebne zaplete in dvoumnost za podjetja (58) ter na splošno zmanjšujejo preglednost in mednarodno privlačnost regulativnega okvira EU. Kadar takega podvajanja in nedoslednosti ni mogoče odpraviti z združitvijo v standard EU za poročanje o trajnostnosti, kot takrat, kadar izhajata iz zakonodajnih aktov, bi morala Komisija razmisliti o splošnem pregledu zakonodajnega okvira za trajnostno financiranje, vključno z morebitnimi ciljno usmerjenimi zakonodajnimi spremembami za racionalizacijo in poenostavitev zakonodajnega okolja.

6.2

ECB poudarja, da bi moral biti cilj predlagane direktive popolna uskladitev z drugimi zakonodajnimi akti EU, morala pa bi tudi čim bolj zmanjšati in v idealnem primeru odpraviti tveganje sedanjih ali prihodnjih nedoslednosti, ki bi se lahko dinamično pojavile zaradi sočasnega razvoja različnih zakonodajnih instrumentov. Ker so vsi navedeni zakonodajni instrumenti medsebojno povezani in se za svoje pravilno delovanje opirajo na zahteve po informacijah, ki jih eden določa za drugega, okvir morda ne bo odporen na neusklajene spremembe posameznih delov. Natančneje, predlagana direktiva določa pregled standardov poročanja o trajnostnosti na tri leta (59), medtem pa drugi zakonodajni akti ostajajo statični. Obstaja torej tveganje, da bo sčasoma prišlo do neskladij. ECB podpira celovite preglede okvira za trajnostno financiranje kot celote namesto sočasnih in neusklajenih pregledov vsakega zakonodajnega instrumenta posebej.

6.3

Glede na osrednjo vlogo uredbe o taksonomiji v agendi EU za trajnostno financiranje bi morale biti informacije, razkrite v skladu s predlagano direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti, skladne z zahtevami po informacijah iz uredbe o taksonomiji ter bi morale družbam in vsem drugim subjektom, za katere veljajo obveznosti glede taksonomije iz uredbe o taksonomiji, omogočiti, da pridobijo vse ustrezne informacije, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje obveznosti razkritja na ravni produkta in podjetja iz uredbe o taksonomiji.

7.   Uskladitev z mednarodnimi pobudami

7.1

ECB pozdravlja tudi navedbo v predlagani direktivi, da morajo standardi EU za poročanje o trajnostnosti graditi na mednarodnih pobudah za poročanje o trajnostnosti in k tem pobudam prispevati (60). Zaradi odsotnosti standardiziranega okvira za razkritja na svetovni ravni jurisdikcije med seboj niso zadostno primerljive in usklajene, nastanejo lahko nepotrebne ovire za mednarodne tokove trajnostnega financiranja in se povzročijo neenaki konkurenčni pogoji med jurisdikcijami, kar bi lahko negativno vplivalo na podjetja EU in povzročilo višje stroške za podjetja EU in finančne institucije. ECB zato podpira usklajena prizadevanja na svetovni ravni za približevanje skupnim standardom preglednosti in razkrivanja informacij na svetovni ravni, zlasti predlog Fundacije za mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP) za ustanovitev novega odbora za standarde glede trajnostnosti in razvoj standardov za poročanje, povezano s podnebnimi spremembami, in druge tematike v zvezi s trajnostnostjo. Fundacija MSRP bi morala tak standard zaradi zagotovitve usklajenosti in združljivosti MSRP in standardov EU oblikovati skupaj z Evropsko svetovalno skupino za računovodsko poročanje (EFRAG). Noben mednarodni standard ne bi smel zaostajati za najboljšimi svetovnimi praksami in bi moral v idealnem primeru zajemati vse vidike trajnostnosti v skladu z vsebino predlagane direktive. Od podjetij bi moral zahtevati ne le razkritje tistega, kar vpliva na vrednost podjetja, temveč tudi informacij o širšem okoljskem in socialnem vplivu podjetja (dvojna pomembnost). Pobude na regionalni ali svetovni ravni ne bi smele preprečiti EU, da gre pri prilagajanju standardov poročanja o trajnostnosti v skladu s predlagano direktivo ob upoštevanju lastnih ambicij in pravnega okvira EU še dlje, hkrati pa zagotovi usklajenost in doslednost z mednarodnim izhodiščem.

8.   Določbe o reviziji

8.1

ECB pozdravlja vzpostavitev postopka preverjanja v zvezi s poročanjem podjetij o trajnostnosti, ki se uvaja z obvezno revizijo (61). Razširitev obvezne revizije ne le na informacije glede preteklosti, temveč tudi na informacije glede prihodnosti, je bistvena za zagotovitev gotovosti vsem deležnikom ter verodostojnosti razkritij in zavez. Večja zanesljivost zagotovljenih informacij bo pripomogla k razvoju in poznejšemu poglabljanju finančnih trgov, ne le v zvezi s potrebnim financiranjem prehodov, ampak tudi zaradi zavarovanja pred tveganji, povezanimi s trajnostnostjo. Kadar ECB priporoča, da se predlagana direktiva spremeni, je konkretni predlog spremembe besedila s pripadajočimi pojasnili naveden v ločenem tehničnem delovnem dokumentu. Tehnični delovni dokument je dostopen v angleščini na spletni strani EUR-Lex.

---

(1)  COM (2021) 189 final.

(2)  Glej Overview of sustainable finance, dostopno na spletni strani Komisije na naslovu www.ec.europa.eu.

(3)  Komisija je sporočilo z naslovom Evropski zeleni dogovor objavila 11. decembra 2019; glej COM(2019) 640 final.

(4)  Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(5)  Glej uvodno izjavo 12. Glej tudi Climate-related risks to financial stability, posebna tema v Financial Stability Review ECB, maj 2021, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(6)  Glej str. 24 in nasl. v dokumentu Eurosystem reply to the European Commission’s public consultations on the Renewed Sustainable Finance Strategy and the revision of the Non-Financial Reporting Directive, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(7)  Glej govor Christine Lagarde z naslovom Towards a green capital markets union for Europe, ki je dostopen na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(8)  Okoli 60 % vseh zelenih nadrejenih nezavarovanih obveznic, ki so bile leta 2020 izdane na svetu, na primer izvira iz EU. V Evropi so skoncentrirane tudi okoljske in socialne naložbe ter naložbe v upravljanje podjetij, pri čemer ima več kot polovica obvezniških skladov sedež v euroobmočju. Poleg tega je bila leta 2020 približno polovica zelenih obveznic, izdanih po vsem svetu, v eurih.

(9)  Glej govora Christine Lagarde z naslovom Towards a green capital markets union for Europe in Financing a green and digital recovery, ki sta dostopna na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(10)  Na trgu zelenih obveznic je že skoraj dvakrat toliko čezmejnih imetništev kot na preostalih evropskih obvezniških trgih. To kaže, da bi nadaljnji razvoj trga zelenih obveznic še poglobil finančno povezovanje EU. Glej poglavje 5 v Financial Stability Review ECB, november 2020, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(11)  Glej uvodno izjavo 48 predlagane direktive.

(12)  Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 6. julija 2021: Strategija za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo, COM(2021) 390 final.

(13)  Glej odstavek 2.4 Mnenja CON/2021/12. Vsa mnenja ECB so objavljena na spletni strani EUR-Lex.

(14)  Glej str. 2 odgovora Eurosistema, navedenega v opombi 6.

(15)  Glej sporočilo za javnost z naslovom ECB predstavlja akcijski načrt za vključitev problematike podnebnih sprememb v strategijo denarne politike, 8. julij 2021, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(16)  Glej Climate-related risks to financial stability, posebna tema v Financial Stability Review ECB, maj 2021, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(17)  Glej odstavek 2.4 Mnenja CON/2021/12; odstavek 2.2 Mnenja CON/2021/22; Isabel Schnabel, Never waste a crisis: COVID-19, climate change and monetary policy, virtualna okrogla miza Sustainable Crisis Responses in Europe, INSPIRE Research Network, 17. julija 2020, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(18)  Glej odstavek 2.4 Mnenja CON/2021/12; Climate Change and Monetary Policy: Initial Takeaways, junij 2020, dostopno na spletni strani mreže centralnih bank in nadzornikov za ozelenitev finančnega sistema na naslovu www.ngfs.net, str. 3.

(19)  Glej sporočilo za javnost z naslovom ECB predstavlja akcijski načrt za vključitev problematike podnebnih sprememb v strategijo denarne politike, 8. julij 2021, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(20)  Glej dokument projektne skupine ECB/ESRB za modeliranje v zvezi s podnebnimi tveganji z naslovom Climate-related risk and financial stability, julij 2021, str. 9, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(21)  Glej bančni nadzor ECB, Vodnik ECB o podnebnih in okoljskih tveganjih, maj 2020, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(22)  Glej bančni nadzor ECB, Vodnik ECB o podnebnih in okoljskih tveganjih, maj 2020, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(23)  Glej sporočilo za javnost z naslovom ECB predstavlja akcijski načrt za vključitev problematike podnebnih sprememb v strategijo denarne politike, 8. julij 2021, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(24)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(25)  Glej Implementing Technical Standards (ITS) on prudential disclosures on ESG risks in accordance with Article 449a CRR, dostopno na spletni strani EBA na naslovu www.eba.europa.eu.

(26)  Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (UL L 330, 15.11.2014, str. 1).

(27)  Glej tudi sporočilo za javnost z naslovom ECB predstavlja akcijski načrt za vključitev problematike podnebnih sprememb v strategijo denarne politike, 8. julij 2021, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu, v katerem je potrjeno, da bo ECB razvila kazalnike o zelenih finančnih instrumentih, izpostavljenosti finančnih institucij podnebnim fizičnim tveganjem prek njihovih portfeljev in ogljičnem odtisu finančnih institucij.

(28)  Glej uvodno izjavo 48 in točko 4 člena 1 predlagane direktive, s katero se vstavlja nov člen 19d v Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19) (v nadaljnjem besedilu: računovodska direktiva).

(29)  Glej uvodno izjavo 48 predlagane direktive.

(30)  Glej Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 24. septembra 2020 o identifikaciji pravnih subjektov (ESRB/2020/12).

(31)  Glej sporočilo za javnost Eurosystem agrees on common stance for climate change-related sustainable investments in non-monetary policy portfolios, 4. februar 2021, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(32)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(33)  Glej drugi pododstavek člena 1(1) predlagane direktive, ki se sklicuje na točke 2 do 23 člena 2(5) direktive o kapitalskih zahtevah.

(34)  Glej prilogi I in II k računovodski direktivi.

(35)  Glej dokument z naslovom Odziv na prispevek Evropskega parlamenta v okviru resolucije o Letnem poročilu ECB 2019, dostopen na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(36)  Glej dokument z naslovom Odziv na prispevek Evropskega parlamenta v okviru resolucije o Letnem poročilu ECB 2019, dostopen na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(37)  Glej sporočilo za javnost Eurosystem agrees on common stance for climate change-related sustainable investments in non-monetary policy portfolios, 4. februar 2021, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(38)  Glej sporočilo za javnost z naslovom ECB predstavlja akcijski načrt za vključitev problematike podnebnih sprememb v strategijo denarne politike, 8. julij 2021, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(39)  Glej točko 3 člena 1 predlagane direktive, ki nadomešča člen 19a računovodske direktive.

(40)  „Velika podjetja“ so v členu 3(4) računovodske direktive opredeljena kot podjetja, „ki na dan svoje bilance stanja presegajo vsaj dve od naslednjih treh meril: (a) bilančna vsota: 20 000 000 EUR; (b) čisti prihodek: 40 000 000 EUR; (c) povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 250“. Nasprotno pa se direktiva o nefinančnem poročanju nanaša samo na velika podjetja z več kot 500 zaposlenimi, ki so subjekti javnega interesa, kakor so opredeljeni v členu 2(1) računovodske direktive (sedanji člen 19a(1) računovodske direktive).

(41)  Glej točko 4 člena 1 predlagane direktive, s katero se v računovodsko direktivo vstavlja člen 19c o standardih poročanja o trajnostnosti za MSP.

(42)  Glej uvodno izjavo 23 predlagane direktive.

(43)  Glej točki 1 in 3 člena 1 predlagane direktive, s katerima se spreminja člen 1 in nadomešča člen 19a računovodske direktive.

(44)  Kot je predlagano v tehnični prilogi k predlagani direktivi.

(45)  Glej točko 4 člena 1 predlagane direktive, s katero se v računovodsko direktivo vstavlja člen 19b.

(46)  Glej str. 26 odgovora Eurosistema, navedenega v opombi 6.

(47)  Glej tudi bančni nadzor ECB, Vodnik ECB o podnebnih in okoljskih tveganjih, maj 2020, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(48)  Protokol o toplogrednih plinih razlikuje med neposrednimi emisijami toplogrednih plinov iz virov, ki so v lasti podjetja ali pod njegovim nadzorom (obseg 1), posrednimi emisijami, ki nastanejo pri proizvodnji kupljene električne energije, pare, toplote ali hlajenja (obseg 2), in vsemi drugimi posrednimi emisijami, med drugim tudi tistimi, ki nastanejo v vrednostni verigi podjetja višje in nižje v verigi (obseg 3); glej spletno stran protokola o toplogrednih plinih na naslovu ghgprotocol.org.

(49)  Glej točko 4 člena 1 predlagane direktive, s katero se v računovodsko direktivo vstavlja člen 19b(1)(b)(ii).

(50)  Glej tudi točko 3 člena 1 predlagane direktive, s katero se nadomešča člen 19a računovodske direktive in v odstavku 2 navedenega člena uvaja nova točka (d).

(51)  Glej točko 3 člena 1 predlagane direktive, s katero se nadomešča člen 19a(2) računovodske direktive.

(52)  Glej točko 11 člena 1 predlagane direktive, s katero se spreminja člen 49 računovodske direktive.

(53)  Glej točko 11 člena 1 predlagane direktive, s katero se spreminja člen 49 računovodske direktive.

(54)  Glej uvodno izjavo 35 predlagane direktive.

(55)  Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).

(56)  Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).

(57)  Glej uvodno izjavo 35 predlagane direktive.

(58)  Glej str. 29 odgovora Eurosistema, navedenega v opombi 6.

(59)  Glej točko 4 člena 1 predlagane direktive, s katero se v računovodsko direktivo vstavlja člen 19b(1).

(60)  Glej uvodno izjavo 37 predlagane direktive.

(61)  Glej člen 3 predlagane direktive, s katerim se spreminja Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).