(a)

delavci v prevozništvu bi morali nositi osebno zaščitno opremo (maske, rokavice, itd.);

(b)

kjer je to izvedljivo, bi bilo treba zmanjšati število potnikov v kolektivnih načinih prevoza in čakalnih območjih (uspešno delovanje takšnih storitev z zmanjšano zmogljivostjo bi bilo mogoče ustrezno podpirati na primer z začasnimi obveznostmi javne službe v skladu z veljavnimi pravili EU (13));

(c)

v prometnih vozliščih in vozilih bi bilo treba ohraniti ali dodati zaščitne pregrade (npr. okrog voznikov, na mestih za prodajo ali kontrolo vozovnic);

(d)

vzpostaviti bi bilo treba namenske vozne pasove ali drugače ločiti različne potniške tokove v prometnih vozliščih (tj. pristaniščih, letališčih, železniških postajah, postajališčih avtobusov, privezih za trajekte, vozliščih mestnega javnega prevoza itd.);

(e)

v vozliščih bi bilo treba odstraniti objekte, ki spodbujajo zbiranje (npr. klopi, mize), ali pa jih vsaj preurediti tako, da se zagotovi ustrezno omejevanje stikov;

(f)

jasno bi bilo treba prikazati dostopne informacije o priporočenem ravnanju (npr. pogosto umivanje rok ali razkuževanje, ohranjanje ustrezne razdalje) in posebnih ukrepih, ki se izvajajo v določenem prometnem vozlišču ali načinu prevoza;

(g)

sprejeti bi bilo treba ustrezne ukrepe pri vkrcavanju in varnostnih pregledih (npr. potniki na avtobuse ne vstopajo in z njih ne izstopajo pri sprednjih vratih, samodejno odpiranje vrat, razkuževanje zabojev za prtljago) in druge ukrepe, ki pomagajo zmanjšati stike (npr. na kratkih trajektnih linijah bi se potnikom lahko dovolilo ostati v avtomobilih ali tovornjakih, če je mogoče v zadostni meri zagotoviti splošno varnost);

(h)

prednost bi moral imeti prevoz invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo ter starejših. Delavcem v prevozništvu, ki v skladu s pravili EU o pravicah potnikov nudijo pomoč invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo ter starejšim, bi bilo treba zagotoviti potrebno osebno zaščitno opremo.

(a)

vsaj med začetno omilitvijo omejitev bo morda treba zmanjšati število potnikov v vozilih v nekaterih načinih prevoza, da se zagotovi ustrezno upoštevanje veljavnih zahtev glede fizičnega distanciranja;

(b)

prostovoljno uporabo aplikacij za sledenje stikom bi bilo treba razumeti kot dodatno raven zmanjševanja tveganja;

(c)

delavci v prevozništvu bi morali biti opremljeni z osebno zaščitno opremo in, kadar je to mogoče, od potnikov ločeni s pregradami;

(d)

zagotoviti bi bilo treba pogosto čiščenje in razkuževanje vozlišč in vozil ter pogostejše odvažanje odpadkov;

(e)

sistematično bi bilo treba nameščati mesta za razkuževanje rok in zahtevati obvezno razkuževanje rok, kadar je to izvedljivo;

(f)

zagotoviti bi bilo treba boljše prezračevanje, filtriranje zraka in dati prednost uporabi naravnega zraka, kjer je to primerno;

(g)

potniki bi morali nositi maske, zlasti če omejevanja stikov ni mogoče ves čas v celoti upoštevati;

(h)

vozovnice in informacije bi bilo treba zagotoviti elektronsko in samodejno; močno bi bilo treba spodbujati in prednostno obravnavati elektronsko predprodajo vozovnic, pa tudi postopke za vnaprejšnjo prijavo, rezervacijo in registracijo;

(i)

prijavo, natovarjanje in raztovarjanje prtljage bi bilo treba organizirati tako, da se prepreči zbiranje potnikov;

(j)

prednaročanje storitev in obrokov na krovu bi bilo treba, kadar je to mogoče, omogočiti ob rezervaciji, da se zmanjša stik med osebjem in potniki;

(k)

dostopne informacije o izvedenih postopkih varnega ravnanja in zahtevani zaščitni opremi za potnike bi morale biti vidno prikazane v vozliščih in vozilih ter biti na voljo pred vsakim potovanjem.

(a)

boljše prezračevanje, filtriranje zraka po bolnišničnih standardih in vertikalni pretok zraka;

(b)

omejevanje tveganja kontaminacije v času potovanja (npr. preprečevanje koncentracije potnikov, omejevanje interakcije na krovu, preučitev najprimernejšega dodeljevanja sedežev glede na tehnične ovire ter spodbujanje uporabe elektronskih dokumentov in plačilnih sredstev);

(c)

omejevanje premikov v potniški kabini (npr. manj ročne prtljage, manj interakcije s posadko);

(d)

ustrezno upravljanje tokov potnikov (npr. nasveti za zgodnji prihod na letališče; dajanje prednosti elektronski prijavi/samoprijavi na let; zagotavljanje omejevanja stikov in čim manjšega števila stikov pri oddaji prtljage, varnostnih in mejnih kontrolnih točkah, pri vkrcanju in pri prevzemu prtljage); potnikom bi bilo treba pred potovanjem zagotoviti dostopne informacije o letaliških postopkih.

(a)

na vlakih bi se morale uporabljati obveznosti omejevanja stikov, kadar je to potrebno, zlasti dokler je število potnikov sorazmerno nizko. Da bi se omogočilo distanciranje, bi bilo treba po potrebi povečati pogostost in zmogljivost vlakov, da bi se zmanjšala gostota potnikov;

(b)

prevozniki v železniškem prometu bi morali uvesti obvezne rezervacije sedežev za vlake na dolge razdalje in regionalne vlake, pri čemer bi bilo treba navesti ime / vstopno in izstopno postajo potnikov. Druga možnost, zlasti za vlake na kratke razdalje, pa je, da se od potnikov zahteva, naj med sabo pustijo prazne sedeže, razen za potnike iz istega gospodinjstva;

(c)

za upravljanje zmogljivosti bi prevozniki v železniškem prometu morali uporabljati sisteme za štetje potnikov na krovu, ki so zlasti na voljo za dnevne vlake, s katerimi se ljudje vozijo na delo, in primestne vlake (na podlagi teže, narejenih korakov ob vstopu na vlak, kot tudi algoritmov za štetje v sistemu CCTV, ki ne omogočajo identifikacije posameznikov). Pri načrtovanju voznega reda in dodeljevanju vlakovnih poti so morda potrebne prožne prilagoditve, vključno z optimizacijo zmogljivosti na usklajen način, da se upoštevata povpraševanje in potreba po zmanjšanju gostote potnikov;

(d)

upravljanje pretoka potnikov bi se moralo izvajati na postajah. Če ni mogoče zagotoviti ustreznih ravni javnega zdravja, je treba razmisliti o zaprtju določenih postaj;

(e)

potnike bi bilo treba spodbujati k izogibanju potovanjem v času prometnih konic, na primer s prilagojenim določanjem cen ali prilagodljivim delovnim časom v primeru primestnih vlakov, da se prepreči nastajanje zbiranja;

(f)

da bi se izognili temu, da bi se potniki morali dotikati kljuk na vratih ali gumbov, bi bilo treba na vsaki postaji vrata odpirati samodejno ali pa jih voznik odpre na daljavo.

(a)

zagotavljanje spoštovanja zahtev glede omejevanja stikov na plovilih, vključno z zmanjšanjem števila dovoljenih potnikov;

(b)

omejevanje dostopa do pomolov na izključno potnike z vozovnicami; dodeljevanje sedežev potnikom;

(c)

pristanišča bi morala preučiti možnost namenskih stez za ločen vstop in izstop potnikov;

(d)

ko pogoji to omogočajo, se čim več potnikov premakne v odprte prostore plovila;

(e)

če se potnikom na kratkih potovanjih s trajekti (npr. manj kot ena ura) priporoča, da ostanejo v svojih vozilih, ali se to od njih zahteva, bi se tak ukrep moral uporabljati le na odprtih krovih, razen če so v skladu z veljavnimi pravili EU sprejeti dodatni varnostni ukrepi. Po potrebi je treba zmogljivost krovov prilagoditi, da se zagotovi varnost, poleg tega bi moralo biti prisotno tudi osebje, ki je usposobljeno za gašenje požarov;

(f)

čiščenje in razkuževanje plovil in kopenskih objektov bi se moralo izvajati ob upoštevanju „Predlaganih postopkov“ (21) iz skupnega ukrepa „EU Healthy Gateways“;

(g)

ladje za križarjenje in, kjer je to ustrezno, trajekti bi morali pripraviti namenske protokole za čiščenje in higieno, ki bi čim bolj zmanjšali tveganje navzkrižne kontaminacije med potniškimi kabinami;

(h)

med prevozniki ladij in objekti na kopnem bi bilo treba razviti protokole za osebe z domnevno ali potrjeno okužbo s COVID-19, vključno z ukrepi pred in med potovanjem ter po njem. V ta namen bi morali biti na voljo zdravstveni pregledi in prostori za karanteno, organizirana pa bi morala biti tudi ustrezna interakcija z osebo v karanteni;

(i)

ladje za križarjenje bi morale imeti ustrezno zmogljivost testiranja na COVID-19 na krovu, ki se uporabi, kadar obstaja sum, da je potnik ali član posadke okužen.

(a)

zahtevanje varne minimalne razdalje med potniki, na primer z uporabo nalepk ali talnih oznak, ki bi potnikom v vozilih pomagale vzdrževati varno razdaljo;

(b)

stiki med vozniki in potniki bi morali biti minimalni (npr. z uporabo ovir, neuporabo prednjih vhodnih vrat ter spodbujanjem elektronskih vozovnic in načinov plačevanja);

(c)

povečanje in prilagajanje pogostosti obratovanja ter prilagoditev linij, da se omogoči varna minimalna razdalja ob povečanju števila potnikov in boljša povezava z nekaterimi namembnimi kraji (npr. kjer je povpraševanje še posebej visoko);

(d)

da bi se izognili temu, da bi se potniki morali dotikati kljuk na vratih ali gumbov, je treba na vsaki postaji vrata odpirati samodejno ali pa jih voznik odpre na daljavo;

(e)

optimizacija pretoka potnikov na postajah in prometnih vozliščih, da bi se izognili gneči in konicam ter karseda omejili stike, in sicer z uporabo inovativnih tehnologij in mobilnih aplikacij (npr. napovedovanje gostote in množic, namestitev števcev na vratih, ki bodo prepoznali največje dovoljeno število potnikov, organizacija potovalnega časovnega reda na zahtevo, itd.) in omogočanjem prožnosti delovnega časa.