EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52020XC0515(04)

Sporočilo Komisije Smernice za postopno ponovno vzpostavitev prevoznih storitev in povezljivosti – COVID-19 2020/C 169/02

C/2020/3139

OJ C 169, 15.5.2020, p. 17–29 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

15.5.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 169/17


SPOROČILO KOMISIJE

Smernice za postopno ponovno vzpostavitev prevoznih storitev in povezljivosti – COVID-19

(2020/C 169/02)

I.   Uvod

1.

Izbruh COVID-19 pomembno vpliva na promet in povezljivost v EU. Ukrepi za zajezitev izbruha so povzročili dramatično zmanjšanje dejavnosti prevoza, zlasti potniškega (1). Tokovi tovora so bili manj prizadeti zaradi skupnih prizadevanj EU za zagotovitev, da se tovor še naprej prevaža, čeprav je prišlo do zmanjšanja zaradi manjše gospodarske aktivnosti in motenj v dobavnih verigah.

2.

Komisija je izdala smernice o omejitvah nenujnih potovanj (2) in predstavila ukrepe posebej za sektor prevoza, vključno s smernicami o ukrepih za upravljanje meja (3), izvajanju zelenih voznih pasov za tovorni promet (4), olajšanju letalskih tovornih operacij (5) in smernicah za pomorščake, potnike in druge osebe na ladjah (6). Komisija je dala na voljo smernice o tem, kako čim bolje varovati delavce v prevozništvu in potnike, pri čemer bi se ohranil tovorni promet.

3.

Dokler so še vedno veljavne omejitve gibanja oseb in so še naprej lahko prizadeti tokovi tovora, bi morale vse države članice še naprej dosledno in usklajeno uporabljati te ukrepe in priporočila v zvezi s pretokom blaga, prostim gibanjem delavcev, ki opravljajo kritične poklice (7), tranzitom in repatriacijami potnikov in članov posadke. Države članice bi morale še naprej uporabljati mrežo nacionalnih kontaktnih točk za prevoz za odzivanje na COVID-19, ki ga usklajuje Komisija.

4.

Glede na to, da so se razmere na področju javnega zdravja začele izboljševati, bo pomembno, da se prevozne storitve in povezljivost postopoma ponovno vzpostavijo v okvirih, ki jih omogočajo epidemiološke razmere, saj so ključni omogočitveni dejavniki gospodarstva EU in svetovnega gospodarstva ter temeljni del vsakdanjega življenja državljank in državljanov EU.

5.

Evropska komisija je 15. aprila 2020 v sodelovanju s predsednikom Evropskega sveta predstavila skupni evropski časovni načrt (8) s priporočili o postopni odpravi ukrepov za zajezitev COVID-19. V skupnem evropskem načrtu je bilo napovedano, da bo Komisija „predložila tudi podrobnejše smernice o tem, kako postopno ponovno vzpostaviti prevozne storitve, povezljivost in prosti pretok, takoj ko bo to omogočalo zdravstveno stanje, tudi zaradi načrtovanja poletnih počitnic“.

6.

Zdravje državljank in državljanov, tudi turističnih delavcev in turistov, ostaja glavna prednostna naloga. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ranljivim skupinam prebivalstva, kot so starejši in tisti z že obstoječimi zdravstvenimi težavami, pri čemer bi bilo treba v celoti spoštovati njihovo zasebnost. Sproščanje omejitev potovanj in operativnih omejitev bi zato moralo biti postopno, da se zaščiti zdravje ter zagotovi, da se lahko prometni sistemi in prevozne storitve ter drugi povezani sistemi (npr. mejni nadzor na zunanjih mejah) ponovno prilagodijo povečanemu obsegu tovornega in potniškega prometa. To bi morale spremljati nenehno posodabljane komunikacijske kampanje, s katerimi bi se zagotovilo, da ljudje, ki potujejo, lahko načrtujejo in ukrepajo ob popolni ozaveščenosti o razmerah in s tem tudi prevzemajo individualno odgovornost z upoštevanjem zdravstvenih priporočil na potovanju.

7.

Postopna ponovna vzpostavitev prevoznih storitev in povezljivosti bo v celoti odvisna od pristopa k omejitvi potovanj, epidemioloških ocen ter strokovnih zdravstvenih nasvetov glede potrebnega zdravstvenega in sanitarnega varstva ter previdnostnih ukrepov. Te smernice EU za ponovno vzpostavitev prevoznih storitev in povezljivosti zato ne posegajo v te politike in bi morale biti z njimi v celoti usklajene ter bi se morale izvajati v okviru skupnega evropskega časovnega načrta.

8.

Zagotavljajo skupni okvir za podporo organom, deležnikov, socialnim partnerjem in podjetjem, ki delujejo v sektorju prevoza, med postopno ponovno vzpostavitvijo povezljivosti. Smernice so sestavljene iz splošnih načel, ki se uporabljajo za vse prevozne storitve, in posebnih priporočil, ki so zasnovana tako, da obravnavajo značilnosti vsakega načina prevoza ter so realna in praktična. Njihov namen je zagotoviti nadaljnje smernice o tem, kako postopno ponovno vzpostaviti prevozne storitve, povezljivost in prosto gibanje, takoj ko bodo to dopuščale zdravstvene razmere, hkrati pa zaščititi zdravje delavcev v prevozništvu in potnikov. Uporabljati bi jih bilo treba za prevoz znotraj držav članic in med njimi. Vendar bi se morale ob upoštevanju čezmejne narave prevoza te smernice ustrezno uporabljati tudi za prevozne storitve med državami članicami in državami, ki niso članice EU, takoj ko bo epidemiološko stanje to dopuščalo.

9.

Izbruh COVID-19 je vplival na celotno EU, vendar se njegove posledice razlikujejo po državah članicah, regijah in območjih. Za ponovno vzpostavitev povezljivosti po vsej EU na način, ki je varen za vse udeležene, in za ponovno vzpostavitev zaupanja javnosti v prevozne storitve, bi morale države članice ter institucije in agencije EU tesno sodelovati. Kot velja za vse druge dejavnosti, potovanja povsem brez tveganj niso izvedljiva, vendar bi bilo treba tveganja med celotnim trajanjem izbruha čim bolj zmanjšati. Dokler ni razvito in široko dostopno učinkovito cepivo, je še vedno možen drugi val okužb ali skupki primerov bolezni; zato bi bilo treba po potrebi pripraviti načrte za morebitno ponovno uvedbo ukrepov.

10.

Zaradi globalne narave izbruha COVID-19 in mednarodne narave prevoznih storitev je za postopno, pravočasno in varno ponovno vzpostavitev evropskih, pa tudi globalnih prometnih sistemov, nujno potreben okvir za vzajemno priznavanje razmer na področju javnega zdravja in veljavnih ukrepov med državami, regijami in območji, tudi med državami članicami ter med EU in tretjimi državami. V zvezi s tem bi morali pristojni organi v EU v največji možni meri sodelovati s tretjimi državami in sektorskimi mednarodnimi organizacijami (9). Zato morajo biti ukrepi čim bolj usklajeni z njihovimi cilji in učinki ter priznani kot enakovredni.

11.

Kot je navedeno v skupnem evropskem časovnem načrtu, so te smernice pomembne tudi zaradi poletne počitniške sezone in načrtovanja povezanih potovalnih ureditev. Turizem je pomemben sektor gospodarstva EU, ki je neločljivo povezan s prevozom in potovanji, pri čemer je odvisen od razpoložljivosti storitev potniškega prevoza kot predpogoja in temeljnega omogočitvenega dejavnika za turizem. Zato bo pravočasna ponovna vzpostavitev ustrezne povezljivosti ključnega pomena za postopno ponovno vzpostavitev turizma.

II.   Načela za varno in postopno ponovno vzpostavitev potniškega prevoza

(a)   Splošna načela za ponovno vzpostavitev povezljivosti

12.

Vse načine prevoznih storitev bi bilo treba postopoma prednostno ponovno začeti izvajati ob upoštevanju dejanske uvedbe sorazmernih in učinkovitih ukrepov za varovanje zdravja delavcev v prevozništvu in potnikov. Ti ukrepi bi morali biti v skladu s splošnimi merili, načeli in priporočili iz skupnega evropskega časovnega načrta, zlasti glede epidemioloških razmer in politik mejnega nadzora ter omejitev gibanja in potovanj.

13.

V skladu s tem bi ukrepi, ki bi lahko omejevali dejavnosti prevoza, ter ukrepi za varovanje in preprečevanje, povezani z zdravjem, po svojem obsegu in trajanju morali ostati omejeni na to, kar je nujno potrebno za varovanje javnega zdravja. Poleg sorazmernosti bi morali biti vsi ukrepi ustrezno upravičeni, pregledni, relevantni in specifični za način prevoz, nediskriminatorni ter ohranjati enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu. Države članice bodo morale zagotoviti skladnost teh ukrepov s pravili o državni pomoči in vsemi drugimi elementi prava EU.

14.

Ukrepe bi bilo treba stalno spremljati, da se lahko po potrebi ob upoštevanju vsega ustreznega strokovnega znanja in izkušenj ponovno ocenijo in prilagodijo, da bi ostali sorazmerni glede na sedanjo raven potreb javnega zdravja. Ko bodo na voljo nove in učinkovitejše rešitve, bi jih bilo treba prednostno uvesti, da bi se manj učinkoviti ali bolj obremenjujoči ukrepi lahko prenehali uporabljati. Upoštevati bi bilo treba načelo stroškovne učinkovitosti. To pomeni, da bi bilo treba dati prednost najcenejši možnosti, kadar je na voljo več možnosti za doseganje primerljivih učinkov v smislu zagotavljanja zdravja delavcev v prevozništvu in potnikov.

15.

Da bi se zagotovilo in ponovno vzpostavilo polno delovanje enotnega trga, čezmejno opravljanje prevoznih storitev, polna učinkovitost ukrepov, povezanih z zdravjem, in zaupanje javnosti, bi morale države članice sprejeti ukrepe na usklajen in kooperativen način. Države članice bi morale odločitve v zvezi z odpravo omejitev potovanj zaradi COVID-19 sprejeti na podlagi smernic Komisije o notranjih mejah z dne 13. maja 2020 (10). O njih bi bilo treba uradno obvestiti Komisijo in vse države članice. Komisija je pripravljena usklajevati odpravo omejitev in ponovno vzpostavitev prevoznih storitev prek mreže nacionalnih kontaktnih točk.

16.

To zahteva tudi usklajen pristop z državami, ki mejijo na EU, a tudi širše. Koordinacijski kanali, na primer na Zahodnem Balkanu, so bili že razširjeni na ustrezne nacionalne organe, ki tesno sodelujejo z mrežo nacionalnih kontaktnih točk za prevoz EU. Skupni cilj je zagotavljanje prevoznih storitev in povezljivosti.

17.

V skladu z navedenimi načeli, da bi morali biti ukrepi sorazmerni in specifični za način prevoza, bi bilo treba namesto splošnih ukrepov prepovedi, ki povzročajo paralizo prevoznih storitev v EU, opredeliti varne možnosti mobilnosti . Primer bi lahko bilo okrepljeno in redno čiščenje, razkuževanje in ustrezno prezračevanje prometnih vozlišč in vozil (11), namesto da bi se ustrezne prevozne storitve v celoti prepovedale. Ta pristop bi moral omogočati osredotočanje na vire tveganja, hkrati pa tudi postopno oživitev rednih gospodarskih in dnevnih dejavnosti. Pri tem bo bistvenega pomena tesno sodelovanje med organi za zdravje in promet ter ključnimi deležniki.

18.

Še naprej bi bilo treba zagotavljati tovorni prevoz, da se zagotovi delovanje dobavnih verig. V skupnem evropskem časovnem načrtu je bilo navedeno, da bi bilo treba „v prehodni fazi [...] okrepiti prizadevanja za ohranitev nemotenega pretoka blaga in zagotovitev dobavnih verig“. Glede na zdajšnjih največ 15 minut za prehod meje z zelenimi voznimi pasovi bi bilo kontrole treba postopno usklajeno omiliti, pri čemer bi se uporabljali vzpostavljeni koordinacijski kanali, kot so mreža nacionalnih kontaktnih točk za prevoz za COVID-19 in enotne ureditve EU za politično odzivanje na krize (IPCR), da bi se naposled omogočilo prehajanje notranjih meja za vsa tovorna vozila in blago kot pred uvedbo omejitev v zvezi s COVID-19. Ko se bo promet znova povečal, je treba pri podpiranju zelenih voznih pasov posebno pozornost nameniti vlogi multimodalnih vozlišč, kot so pristanišča ali kontejnerski terminali. Čim bolje bi bilo treba izkoristiti vse načine prevoza, vključno s celinskimi plovnimi potmi in železniškim tovornim prometom, da se zagotovijo delujoče dobavne verige. Zagotoviti je treba prost in neoviran pretok ključnih delavcev v prevozništvu, zato bi bilo treba razmisliti o dostopu do hitrih pasov na prometnih vozliščih. Med postopnim prehodom in ob upoštevanju priporočil organov za javno zdravje bi bilo treba postopno odpraviti zdravstvene preglede, sistematične karantene (tj. uporabljene ne glede na prikazane simptome ali morebitne rezultate testov), konvoje, ponovno bi se lahko uvedle prepovedi vožnje, če to dopušča pretočnost prometa, ostala odstopanja od pravil za čas vožnje in počitka po koncu maja 2020 pa bi morala biti bolj harmonizirana in omejena na to, kar je nujno potrebno, da se postopoma ponovno vzpostavijo enotna in enostavno izvršljiva pravila EU.

19.

Takoj ko bodo razmere na področju javnega zdravja to dopuščale, bi bilo treba odpraviti omejitve glede individualnega prevoza (npr. za avtomobile, motorna kolesa ali kolesa). Omilitev omejitev omogoča hitro ponovno vzpostavitev mobilnosti, zlasti na lokalni in regionalni ravni (npr. omogočanje, da ljudje potujejo dlje in hitreje na lokalni ravni ali znotraj države članice). Te omejitve za olajšanje individualiziranega prevoza bi morale biti še naprej usklajene s splošnimi ukrepi omejevanja stikov in preventivnimi ukrepi, ki jih zahteva ali priporoča vsaka država članica.

20.

Hkrati bi bilo treba v skladu s postopnim sproščanjem omejitev gibanja povečati razpoložljivost varnih kolektivnih možnosti prevoza, da se vsem državljankam in državljanom zagotovijo nadomestne možnosti za mobilnost. To bi bilo treba izvesti in sporočiti na način, ki bo pomagal povrniti zaupanje potnikov v varno uporabo kolektivnega prevoza.

21.

Zagotoviti bi bilo treba, da veljajo enakovredni ukrepi za prevoznike in ponudnike storitev, ki na isti progi opravljajo enakovredne storitve. Cilj bi moral biti zagotoviti enako raven varnosti, jasnosti in predvidljivosti za potnike, preprečiti diskriminacijo in ohraniti enake konkurenčne pogoje.

22.

Da bi zagotovili primerljivost ukrepov ob odhodu in prihodu za vse načine prevoza in tako preprečili, da bi bila potovanja postala preveč naporna ali celo nemogoča, je bistveno, da se zagotovi, da se enakovredni ukrepi, ki temeljijo na skupnih načelih in ustrezno zmanjšujejo zadevna zdravstvena tveganja, vzajemno priznavajo na točki odhoda in prihoda. Usklajevanje med državami članicami in državami, ki niso članice EU, bi moralo to olajšati.

23.

Da se omogoči bolj informirano odločanje o načrtovanju poti, bi lahko prevozniki in ponudniki storitev dali na voljo informacije o povprečnih stopnjah zasedenosti za posebne povezave ali po urah. To bo zlasti pomembno za prevoze brez rezervacije sedeža in za lokalni javni prevoz. Take informacije bi se lahko dale na voljo na spletu ali prek namenskih mobilnih aplikacij.

24.

Mobilnost v mestih se v več državah članicah, regijah in mestih že snuje na novo, npr. s širjenjem pločnikov in kolesarskih stez, prilagajanjem voznih redov in razvojem inovativnih tehnologij za upravljanje tokov potnikov in preprečevanje zbiranja potnikov. Komisija spodbuja in podpira razvoj ter izvajanje novih rešitev in ukrepov na področju mobilnosti v mestih za omogočanje aktivne, kolektivne in skupne mobilnosti na varen način in za zagotavljanje zaupanja med državljankami in državljani.

25.

Po potrebi bi bilo treba uporabljati jasna pravila o pravicah in dolžnostih prevoznikov in ponudnikov storitev, na primer, če so prevozniki odgovorni za zagotavljanje omejevanja stikov ali zavrnitev dostopa do prometnega vozlišča ali vozila brez maske ali če je preseženo določeno največje število potnikov, je treba jasno opredeliti pravni okvir, ki jih pooblašča za uvedbo teh ukrepov.

(b)   Varovanje delavcev v prevozništvu

26.

Delavci v vseh načinih prevoza v krizi opravljajo kritično vlogo pri dostavljanju tovora, podpiranju delovanja dobavnih verig, repatriaciji državljanov EU in prevozu kritičnih delavcev na njihova delovna mesta, in to tudi ob povečanem tveganju za svoje zdravje in dobro počutje. Prometna vozlišča, ponudniki storitev in prevozniki bi se morali držati načel neprekinjenega poslovanja, da bi zagotovili neprekinjen in varen prevoz ob posvetovanju s socialnimi partnerji. To pomeni tudi, da bi se bilo treba z delavci v prevozništvu ustrezno posvetovati ter jim zagotoviti primerno opremo, usposabljanje in navodila glede izvajanja njihovih nalog, pri tem pa čim bolj zmanjšati tveganja za njihovo zdravje ter zdravje njihovih družin, sodelavcev in potnikov. To bi moralo na primer vključevati informacije o tem, kako pravilno uporabljati zaščitno opremo, ohranjati higieno, čim bolj zmanjšati nepotrebne stike z drugimi ter, kolikor je mogoče, prepoznati morebitne okužbe.

27.

Delavcem v prevozništvu, katerih narava dela zahteva visoko stopnjo interakcije (npr. letalsko osebje, varnostno osebje in osebje za varnostne preglede na letališčih in v pristaniščih, sprevodniki, vozniki avtobusov in kombiniranih vozil, posadke potniških plovil, pomorski piloti, osebje za pomoč potnikom, tudi invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo) bi morali njihovi delodajalci zagotoviti ustrezno osebno zaščitno opremo, kot je podrobneje opisano v nadaljevanju. Po potrebi bi bilo treba zagotoviti redne menjave takšne opreme in njeno varno odstranjevanje. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je objavila splošne smernice za delodajalce ob vračanju na delovna mesta po krizi zaradi COVID-19, ki vključujejo uporabne informacije za posamezne sektorje, vključno s sektorjem prevoza (12).

(c)   Varovanje potnikov

28.

Za vse kolektivne oblike prevoza potnikov bi bilo treba sprejeti razumne ukrepe za omejitev stikov med delavci v prevozništvu in potniki ter med potniki samimi. Kadar je to izvedljivo, je treba prakse omejevanja stikov med potniki uporabljati, dokler to zahtevajo splošne zdravstvene razmere. Uporabiti bi bilo treba tudi druge ukrepe, ki zmanjšujejo tveganje za okužbe, na primer:

(a)

delavci v prevozništvu bi morali nositi osebno zaščitno opremo (maske, rokavice, itd.);

(b)

kjer je to izvedljivo, bi bilo treba zmanjšati število potnikov v kolektivnih načinih prevoza in čakalnih območjih (uspešno delovanje takšnih storitev z zmanjšano zmogljivostjo bi bilo mogoče ustrezno podpirati na primer z začasnimi obveznostmi javne službe v skladu z veljavnimi pravili EU (13));

(c)

v prometnih vozliščih in vozilih bi bilo treba ohraniti ali dodati zaščitne pregrade (npr. okrog voznikov, na mestih za prodajo ali kontrolo vozovnic);

(d)

vzpostaviti bi bilo treba namenske vozne pasove ali drugače ločiti različne potniške tokove v prometnih vozliščih (tj. pristaniščih, letališčih, železniških postajah, postajališčih avtobusov, privezih za trajekte, vozliščih mestnega javnega prevoza itd.);

(e)

v vozliščih bi bilo treba odstraniti objekte, ki spodbujajo zbiranje (npr. klopi, mize), ali pa jih vsaj preurediti tako, da se zagotovi ustrezno omejevanje stikov;

(f)

jasno bi bilo treba prikazati dostopne informacije o priporočenem ravnanju (npr. pogosto umivanje rok ali razkuževanje, ohranjanje ustrezne razdalje) in posebnih ukrepih, ki se izvajajo v določenem prometnem vozlišču ali načinu prevoza;

(g)

sprejeti bi bilo treba ustrezne ukrepe pri vkrcavanju in varnostnih pregledih (npr. potniki na avtobuse ne vstopajo in z njih ne izstopajo pri sprednjih vratih, samodejno odpiranje vrat, razkuževanje zabojev za prtljago) in druge ukrepe, ki pomagajo zmanjšati stike (npr. na kratkih trajektnih linijah bi se potnikom lahko dovolilo ostati v avtomobilih ali tovornjakih, če je mogoče v zadostni meri zagotoviti splošno varnost);

(h)

prednost bi moral imeti prevoz invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo ter starejših. Delavcem v prevozništvu, ki v skladu s pravili EU o pravicah potnikov nudijo pomoč invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo ter starejšim, bi bilo treba zagotoviti potrebno osebno zaščitno opremo.

29.

Potniki bi morali v prometnih vozliščih in vozilih, ki se uporabljajo za kolektivni prevoz, nositi maske, zlasti če fizičnega distanciranja ni mogoče ves čas v celoti upoštevati (14). Na vidnem mestu bi bilo treba prikazati dostopno informacijsko gradivo za potnike o varnem ravnanju (vzdrževanje razdalje, umivanje rok itd.). Določiti bi bilo treba protokole za obravnavanje morebitnih okužb v teh objektih, ki bi jih bilo treba jasno sporočiti delavcem v prevozništvu in dati na voljo potnikom.

30.

Kadar je fizično distanciranje težje zagotoviti, bi bilo treba uvesti dodatna varovala in ukrepe, ki bodo zagotovili enakovredno raven zaščite. Poleg tega bi bilo treba v skladu s priporočili javnozdravstvenih organov v primeru, da za prihod na namembni kraj obstajajo različne možnosti, dati prednost tistim, pri katerih je mogoče ustrezno zagotoviti fizično distanciranje.

31.

Zmanjšanje tveganja za okužbe v prometnih vozliščih in vozilih pri vseh načinih prevoza bi moralo biti prednostna naloga. Zagotoviti bi bilo treba intenzivnejše in redno čiščenje ter razkuževanje prometnih vozlišč in vozil pri vseh načinih prevoza. V prometnih vozliščih in vozilih bi bilo treba zagotoviti razkuževalne gele.

32.

V prometnih vozliščih bi bilo treba zagotoviti objekte in izvajati protokole za takojšnjo osamitev oseb s sumom okužbe s COVID-19, dokler se ne sprejmejo nadaljnji ustrezni ukrepi. V ta namen bi bilo treba zagotoviti posebna varna območja ter usposobljeno osebje z ustrezno zaščitno opremo. Okrepiti bi bilo treba obstoječe zdravstvene objekte in zdravstveno osebje (npr. na letališčih, v pristaniščih ali na krovu ladij), da bi bili pripravljeni na povečanje obsega prometa, ko se bodo omejitve odpravile.

33.

Prednost bi bilo treba dati elektronski prodaji vozovnic in vnaprejšnjim rezervacijam sedežev, da bi se zmanjšalo zbiranje potnikov na določenih območjih (npr. pri avtomatih za vozovnice ali prodajnih mestih) in bolje nadziralo dovoljeno število potnikov, hkrati pa zagotovila dostopnost prodaje vozovnic za ljudi, ki nimajo dostopa do elektronskih sredstev ali jih ne morejo uporabljati. Kolikor je to mogoče, bi bilo treba spodbujati brezstično okolje.

34.

Prodaja drugega blaga, vključno s hrano in pijačo, je v vozilih lahko omejena. Da bi zmanjšali tveganje za okužbe, bi morali upravljavci integriranih potovalnih maloprodajnih mest, kot so brezcarinske prodajalne, sprejeti ustrezne ukrepe, na primer: upravljanje tokov potnikov, da se zagotovi omejevanje stikov (vključno z uporabo talnih označevalcev, boljšo razporeditvijo in po potrebi omejevanjem števila strank); redno čiščenje in razkuževanje prostorov, opreme in trgovskega blaga; vzpostavitev pregrad med strankami in uslužbenci pri blagajnah; zagotavljanje zadostnih mest za razkuževanje rok po vsej prodajalni in obvezno razkuževanje rok, zlasti ob vstopu in izstopu; zagotavljanje jasno vidnih informacij strankam o ustreznem varnem ravnanju; zagotavljanje, da so uslužbenci ustrezno usposobljeni in opremljeni za delo s strankami in ravnanje z blagom v skladu s smernicami zdravstvenih organov o varnem ravnanju med izbruhom COVID-19.

35.

Poleg drugih ukrepov, katerih namen je omejevanje tveganja okužbe, bi lahko potniki na prostovoljni osnovi sprejeli ukrepe za sledenje stikov in opozarjanje, na primer z mobilnimi aplikacijami, da bi odkrili in prekinili verige okužb ter zmanjšali tveganje za nadaljnje širjenje, dokler tako tveganje obstaja. Dostop do prevoznih storitev ne bi smel biti pogojen z uporabo aplikacij za sledenje stikov. Zaradi čezmejne narave prevoza je pomembno, da se zagotovi interoperabilnost in vzajemno priznavanje takšnih ukrepov. Če se ukrepi za sledenje stikov izvajajo, bi morali biti strogo omejeni za namene obravnavanja izbruha COVID-19 ter biti v skladu s skupnim naborom orodij EU mreže e-zdravje za mobilne aplikacije za podporo sledenju stikov v boju EU proti COVID-19 (15), smernicami Komisije za aplikacije (16) in smernicami Evropskega odbora za varstvo podatkov (17), da se zagotovi najvišja raven zasebnosti podatkov.

36.

Prevozniki in ponudniki storitev bi morali določiti posebne protokole za primer, da potniki med potovanjem, takoj po potovanju ali med zadrževanjem v prometnem vozlišču zbolijo ali kažejo simptome COVID-19. Takšni protokoli bi morali vključevati jasno določena varna območja za potnike s simptomi, opredeljene ukrepe, kako čim bolj zmanjšati izpostavljenost drugih potnikov in delavcev v prevozništvu, kako zbirati in analizirati vse pomembne informacije o stikih z drugimi potniki in delavci v prevozništvu itd. Pri potovanjih z rezervacijami bi to moralo vključevati možnost identifikacije in opozarjanja sopotnikov, ki so bili v njihovi bližini.

(d)   Načrti za prihodnost

37.

Dokler ni cepiva, bo za ponovno vzpostavitev redne ravni prevoznih storitev in povezljivosti potrebna prožna kombinacija obsežnejše uporabe ustrezne osebne zaščitne opreme, ustreznega in varnega prezračevanja, po možnosti z uporabo zunanjega zraka namesto zgolj kroženja zraka v zaprtih prostorih, večje prostovoljne zmogljivosti za sledenje stikom in boljše dekontaminacije.

38.

Na srednji in dolgi rok je priporočljivo, da se vsi izredni ukrepi, ki so bili vzpostavljeni med izbruhom COVID-19, redno spremljajo, ocenjujejo in pravočasno ponovno preučijo, razen če epidemiološke razmere zahtevajo njihovo podaljšanje ali če so ti ukrepi koristni za izboljšanje prometnih sistemov in učinkovitosti.

39.

Trenutna uporaba zajezitvenih ukrepov ter njihova omilitev in postopna ponovna vzpostavitev prometnih storitev in povezljivosti ne bi smele voditi, četudi le začasno, k zmanjšanju visokih ravni varnosti in varnostnih standardov v prometu EU, vključno zdravjem in varnostjo delavcev v prevozništvu. Treba je preprečiti, da bi se težavam, s katerimi se soočamo zaradi izbruha COVID-19, pridružile še težave zaradi varnosti v prometu.

III.   Praktične smernice o posebnih ukrepih za zagotovitev varnosti vseh načinov potniškega prevoza v okviru izbruha COVID-19

(a)   Medsektorska priporočila

40.

Navedena načela bi morala usmerjati splošni postopni ponovni zagon in povečanje števila potnikov po EU za vse načine prevoza med odpravljanjem omejitev zaradi COVID-19 in naknadnim okrevanjem. Ta skupna načela bi morala olajšati vzajemno priznavanje izvedenih ukrepov med državami članicami EU, pa tudi med njimi in državami, ki niso članice EU, da se omogoči učinkovito nadaljevanje prevoznih storitev. Kot je navedeno v prejšnjem oddelku, bi bilo treba nekatera načela in ukrepe uporabljati za prometna vozlišča in vozila za vse načine prevoza, in sicer s posebnimi prilagoditvami, da se upoštevajo okoliščine, potrebe in izvedljivost ukrepov, specifične za vsak način prevoza.

41.

Takšni medsektorski ukrepi vključujejo zlasti:

(a)

vsaj med začetno omilitvijo omejitev bo morda treba zmanjšati število potnikov v vozilih v nekaterih načinih prevoza, da se zagotovi ustrezno upoštevanje veljavnih zahtev glede fizičnega distanciranja;

(b)

prostovoljno uporabo aplikacij za sledenje stikom bi bilo treba razumeti kot dodatno raven zmanjševanja tveganja;

(c)

delavci v prevozništvu bi morali biti opremljeni z osebno zaščitno opremo in, kadar je to mogoče, od potnikov ločeni s pregradami;

(d)

zagotoviti bi bilo treba pogosto čiščenje in razkuževanje vozlišč in vozil ter pogostejše odvažanje odpadkov;

(e)

sistematično bi bilo treba nameščati mesta za razkuževanje rok in zahtevati obvezno razkuževanje rok, kadar je to izvedljivo;

(f)

zagotoviti bi bilo treba boljše prezračevanje, filtriranje zraka in dati prednost uporabi naravnega zraka, kjer je to primerno;

(g)

potniki bi morali nositi maske, zlasti če omejevanja stikov ni mogoče ves čas v celoti upoštevati;

(h)

vozovnice in informacije bi bilo treba zagotoviti elektronsko in samodejno; močno bi bilo treba spodbujati in prednostno obravnavati elektronsko predprodajo vozovnic, pa tudi postopke za vnaprejšnjo prijavo, rezervacijo in registracijo;

(i)

prijavo, natovarjanje in raztovarjanje prtljage bi bilo treba organizirati tako, da se prepreči zbiranje potnikov;

(j)

prednaročanje storitev in obrokov na krovu bi bilo treba, kadar je to mogoče, omogočiti ob rezervaciji, da se zmanjša stik med osebjem in potniki;

(k)

dostopne informacije o izvedenih postopkih varnega ravnanja in zahtevani zaščitni opremi za potnike bi morale biti vidno prikazane v vozliščih in vozilih ter biti na voljo pred vsakim potovanjem.

42.

Organizacije deležnikov, prevozniki in ponudniki storitev, ki delujejo v različnih načinih prevoza, bi morali razviti in izvajati ustrezne ukrepe, ki obravnavajo posebne okoliščine za posamezne načine prevoza. Morali bi biti v skladu s splošnimi načeli, specifičnimi za posamezne načine prevoza, ter priporočili iz teh smernic. Te ukrepe bi bilo treba stalno pregledovati in po potrebi prilagoditi, da se zagotovi njihova učinkovitost pri varovanju zdravja delavcev v prevozništvu in potnikov.

43.

Poleg tega bi bilo treba ob upoštevanju posebnih značilnosti in potreb vsakega načina prevoza izvajati in uporabljati naslednje ukrepe:

(b)   Letalstvo

44.

Letalstvo ima dolgoletne izkušnje na področju obvladovanja tveganja glede varnosti in zaščite ter je navajeno delovati v zelo nadzorovanem okolju. Povrnitev zaupanja potnikov, da je letalstvo varen način potovanja, bo za izhod iz te krize bistvenega pomena. V ta namen bo bistveno, da deležniki v letalstvu in zdravstvu na široko poročajo o veljavnih ukrepih, pa tudi o tem, kako ti ukrepi zmanjšujejo tveganja. Letalski sektor bi moral zagotoviti, da so ukrepi vedno zelo vidni in usklajeni ter da se o njih redno obvešča potnike.

45.

Za zmanjšanje tveganja širjenja COVID-19 bi bilo treba upoštevati ista načela, kot se uporabljajo za obvladovanje varnostnih tveganj, vključno s spremljanjem skladnosti, rednim pregledovanjem učinkovitosti ukrepov ter prilagajanjem ukrepov spreminjajočim se potrebam ter izboljšanim metodam in tehnologijam, pri čemer je treba upoštevati, da letališča in letalski prevozniki niso usposobljeni za zagotavljanje zdravstvenih storitev, kot je sprejemanje odločitev o zdravstvenih pregledih potnikov, ki bi jih morali izvajati pristojni organi.

46.

Da bi zagotovili primerljivost ukrepov ob odhodu in prihodu in tako preprečili, da bi bila potovanja postala preveč naporna ali celo nemogoča, je bistveno, da se zagotovi, da se enakovredni ukrepi, ki temeljijo na skupnih načelih in ustrezno zmanjšujejo zadevna zdravstvena tveganja, vzajemno priznavajo na točki odhoda in prihoda. Da bi se to lažje zagotovilo, bi bilo koristno razviti konkretna merila, ki bi jih bilo treba prenesti v mednarodno priznan pristop. Uporaba enakovrednih standardov ter vzajemnost pri ukrepih in njihovem priznavanju sta lahko temeljna spodbujevalca letalstva v EU in v svetovnem kontekstu. Zato bo bistveno tesno sodelovanje z državami, ki niso članice EU, in mednarodnimi partnerji, vključno z Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo (ICAO).

47.

V sodelovanju s Komisijo, Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ter pristojnimi organi bo Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) v prihodnjih tednih predstavila tehnične operativne smernice za olajšanje usklajenega pristopa in pomoč nacionalnim letalskim organom, letalskim prevoznikom, letališčem in drugim deležnikom v letalstvu. V teh smernicah se bodo upoštevala načela upravljanja varnosti, ki so bila razvita za zagotavljanje varnosti evropskega letalskega sistema, v njih pa bo določen temeljni protokol za varnost v letalstvu, ki naj bi se uporabljal po vsej EU.

48.

Protokol bi moral vključevati naslednje ukrepe:

(a)

boljše prezračevanje, filtriranje zraka po bolnišničnih standardih in vertikalni pretok zraka;

(b)

omejevanje tveganja kontaminacije v času potovanja (npr. preprečevanje koncentracije potnikov, omejevanje interakcije na krovu, preučitev najprimernejšega dodeljevanja sedežev glede na tehnične ovire ter spodbujanje uporabe elektronskih dokumentov in plačilnih sredstev);

(c)

omejevanje premikov v potniški kabini (npr. manj ročne prtljage, manj interakcije s posadko);

(d)

ustrezno upravljanje tokov potnikov (npr. nasveti za zgodnji prihod na letališče; dajanje prednosti elektronski prijavi/samoprijavi na let; zagotavljanje omejevanja stikov in čim manjšega števila stikov pri oddaji prtljage, varnostnih in mejnih kontrolnih točkah, pri vkrcanju in pri prevzemu prtljage); potnikom bi bilo treba pred potovanjem zagotoviti dostopne informacije o letaliških postopkih.

49.

V tehničnih operativnih smernicah EASA/ECDC, ki so v pripravi, bodo ob tesnem usklajevanju s pristojnimi nacionalnimi organi določeni dodatni ukrepi za zmanjšanje tveganja s ciljem, da se ukrepi za opravljanje poletov usklajeno uporabljajo po vsej EU.

(c)   Cestni prevoz

50.

Zagotoviti bi bilo treba visoko raven higiene v vseh delih terminalov, na počivališčih (npr. ob avtocestah), v pokritih parkirnih prostorih, pri polnjenju rezervoarjev in polnilnih postajah, vključno z rednim čiščenjem in razkuževanji, da se omeji tveganje okužbe za uporabnike cest. Upravljanje pretoka potnikov bi se moralo izvajati na postajah. Če ni mogoče zagotoviti ustreznih ravni javnega zdravja, bi bilo treba razmisliti o zaprtju določenih postaj.

51.

Avtobusni prevoz: Da bi avtobusni prevozi postopoma ponovno zaživeli, bodo potrebni ustrezni ukrepi, ki bodo razlikovali med regionalnimi storitvami in storitvami na dolge razdalje. Zlasti za mednarodne avtobusne storitve bi morali biti pristopi usklajeni med državami članicami in prevozniki, da bi bili učinkoviti. Uvesti bi bilo treba varne načine obratovanja, vključno z npr. vkrcanjem pri zadnjih vratih in uporabo oken za prezračevanje, kolikor je to mogoče, namesto klimatizacije. Poleg tega je treba število sedežev optimizirati, kolikor je to izvedljivo (npr. družine lahko sedijo skupaj, medtem ko je treba osebe, ki ne potujejo skupaj, ločiti). Potnikom v minibusih se ne bi smelo dovoliti, da sedijo zraven voznika, razen če je mogoča fizična ločitev. Prevozniki, ki opravljajo redne avtobusne storitve, bodo morali imeti možnost, da postopno preoblikujejo omrežje, odvisno od nacionalnih omejitev. Da bi se to omogočilo, bi morale države članice uvesti poenostavljene in hitre postopke, ki bi prevoznikom omogočili, da hitro prilagodijo svoje storitve, ne da bi ogrozili zdravje in varnost delavcev v prometu. Če je mogoče, bi morali biti stiki med uslužbenci in prtljago potnikov omejeni, potniki pa bi morali svojo prtljago sami položiti v prtljažnik in jo sami tudi jemati iz njega.

52.

Prevoz z avtomobilom / kombiniranim vozilom na zahtevo (taksi, zasebna najemna vozila): storitve taksijev in zasebnih najemnih vozil so se v veliki meri še naprej izvajale s posebnimi zaščitnimi ukrepi za voznike in omejitvami na samo enega potnika ali več oseb, ki živijo v istem gospodinjstvu. Te storitve bi morale še naprej delovati s posebnimi higienskimi ukrepi in ukrepi za zmanjšanje tveganja. Podjetja bi morala voznikom zagotoviti maske in razkužila. Notranjo opremo vozil bi bilo treba čim pogosteje razkužiti. Vozniki taksijev in zasebnih najemnih vozil bi se morali izogibati fizičnim stikom s potniki, kot način plačila pa bi moralo vedno imeti prednost elektronsko plačilo. Podjetja bi morala voznikom zagotoviti fizične ločevalnike za vozila (npr. plastične zavese ali pregrade), da bi se omejil stik s potniki. Potnikom se ne bi smelo dovoliti, da sedijo zraven voznika, razen če je mogoča fizična ločitev. Podjetja bi morala s potniki izmenjati ustrezne informacije pred potovanjem.

(d)   Železniški prevoz

53.

Da bi se potniški prevoz spet začel izvajati, bo pomembno potnikom zagotoviti, da je potovanje z javnimi prevoznimi sredstvi varno. O ukrepih je treba obsežno poročati, biti pa morajo tudi vidni in učinkoviti. Zlasti za mednarodne železniške storitve morajo biti ukrepi usklajeni med državami članicami in prevozniki, da bi bili učinkoviti. Združenja v železniškem sektorju in delavske organizacije si prizadevajo za skupna pravila.

54.

Zaradi velikega števila potnikov, ki se dnevno prevažajo, in števila obratujočih postaj je spoštovanje splošnih pravil varnega ravnanja za varovanje javnega zdravja, zlasti ustrezno omejevanje stikov, odvisno tudi od skrbnosti in občutka odgovornosti vsakega potnika. Dobro raven skladnosti bi morale zagotoviti naključne kontrole.

55.

Ker so železnice v celotnem času pandemije COVID-19 še naprej delovale, je že vzpostavljenih več ukrepov, ki jih je mogoče ohraniti in po potrebi prilagoditi:

(a)

na vlakih bi se morale uporabljati obveznosti omejevanja stikov, kadar je to potrebno, zlasti dokler je število potnikov sorazmerno nizko. Da bi se omogočilo distanciranje, bi bilo treba po potrebi povečati pogostost in zmogljivost vlakov, da bi se zmanjšala gostota potnikov;

(b)

prevozniki v železniškem prometu bi morali uvesti obvezne rezervacije sedežev za vlake na dolge razdalje in regionalne vlake, pri čemer bi bilo treba navesti ime / vstopno in izstopno postajo potnikov. Druga možnost, zlasti za vlake na kratke razdalje, pa je, da se od potnikov zahteva, naj med sabo pustijo prazne sedeže, razen za potnike iz istega gospodinjstva;

(c)

za upravljanje zmogljivosti bi prevozniki v železniškem prometu morali uporabljati sisteme za štetje potnikov na krovu, ki so zlasti na voljo za dnevne vlake, s katerimi se ljudje vozijo na delo, in primestne vlake (na podlagi teže, narejenih korakov ob vstopu na vlak, kot tudi algoritmov za štetje v sistemu CCTV, ki ne omogočajo identifikacije posameznikov). Pri načrtovanju voznega reda in dodeljevanju vlakovnih poti so morda potrebne prožne prilagoditve, vključno z optimizacijo zmogljivosti na usklajen način, da se upoštevata povpraševanje in potreba po zmanjšanju gostote potnikov;

(d)

upravljanje pretoka potnikov bi se moralo izvajati na postajah. Če ni mogoče zagotoviti ustreznih ravni javnega zdravja, je treba razmisliti o zaprtju določenih postaj;

(e)

potnike bi bilo treba spodbujati k izogibanju potovanjem v času prometnih konic, na primer s prilagojenim določanjem cen ali prilagodljivim delovnim časom v primeru primestnih vlakov, da se prepreči nastajanje zbiranja;

(f)

da bi se izognili temu, da bi se potniki morali dotikati kljuk na vratih ali gumbov, bi bilo treba na vsaki postaji vrata odpirati samodejno ali pa jih voznik odpre na daljavo.

56.

Agencija Evropske unije za železnice (ERA), ki ima ustrezno strokovno znanje in izkušnje z železniškimi dejavnostmi ter s skupnimi varnostnimi metodami, kot tudi obsežno mrežo komunikacijskih kanalov (z organi, prevozniki in proizvajalci), je pripravljena prevzeti ključno vlogo pri zagotavljanju izmenjave najboljših praks. Skupno podjetje Shift2Rail že preučuje možnosti za podporo razvoju aplikacij, ki temelji na anonimiziranih in zbirnih podatkih (18), da bi razumelo nastajanje gneč na postajah, kar bi lahko koristilo tudi javnemu prevozu.

(e)   Prevoz po vodnih poteh

57.

Vodni potniški promet se je znatno zmanjšal. Ukrepi za zagotavljanje javnega zdravja bodo potrebni za povrnitev zaupanja tako potnikov kot posadk. Ukrepi bi morali biti prilagojeni vrsti plovila ter vrsti in dolžini plovbe, ki se v vodnem sektorju lahko zelo razlikujejo. Morda bo treba povečati število plovil in plovb, zlasti če je prevoz s trajekti bistvenega pomena zaradi povezljivosti z oddaljenimi območji in otoki.

58.

Ukrepi za delavce v pomorskem prometu so podrobno opisani v Smernicah za varovanje zdravja oseb na ladjah (19). Delavci, vključno z delavci na ladjah in v pristaniščih, bi morali imeti med svojim delom vedno dostop do osebne zaščitne opreme (20) in ustrezne zdravstvene oskrbe. Neposredne interakcije med osebami na krovu je treba čim bolj zmanjšati, da se prepreči tveganje prenosa.

59.

Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) je pripravljena omogočiti izmenjavo najboljših praks in informacij, ki so lahko koristne za pristojne organe in deležnike (npr. o sledenju plovil, poročanju o zdravju itd.). Poleg tega bo glede na mednarodno naravo pomorskega prometa sodelovanje z državami, ki niso članice EU, in mednarodnimi organizacijami, vključno z Mednarodno pomorsko organizacijo (IMO), pomembno za lažje sodelovanje na svetovni ravni ter enakovrednost in vzajemnost med ukrepi in praksami, povezanimi s COVID-19.

60.

Na podlagi obstoječih izkušenj in ukrepov, ki jih države članice že uporabljajo, bi morali prevozniki in vsi drugi subjekti, vključeni v prevoz po vodnih poteh (pristanišča, trajektni terminali, ustrezni nacionalni organi), uporabljati naslednje ukrepe:

(a)

zagotavljanje spoštovanja zahtev glede omejevanja stikov na plovilih, vključno z zmanjšanjem števila dovoljenih potnikov;

(b)

omejevanje dostopa do pomolov na izključno potnike z vozovnicami; dodeljevanje sedežev potnikom;

(c)

pristanišča bi morala preučiti možnost namenskih stez za ločen vstop in izstop potnikov;

(d)

ko pogoji to omogočajo, se čim več potnikov premakne v odprte prostore plovila;

(e)

če se potnikom na kratkih potovanjih s trajekti (npr. manj kot ena ura) priporoča, da ostanejo v svojih vozilih, ali se to od njih zahteva, bi se tak ukrep moral uporabljati le na odprtih krovih, razen če so v skladu z veljavnimi pravili EU sprejeti dodatni varnostni ukrepi. Po potrebi je treba zmogljivost krovov prilagoditi, da se zagotovi varnost, poleg tega bi moralo biti prisotno tudi osebje, ki je usposobljeno za gašenje požarov;

(f)

čiščenje in razkuževanje plovil in kopenskih objektov bi se moralo izvajati ob upoštevanju „Predlaganih postopkov“ (21) iz skupnega ukrepa „EU Healthy Gateways“;

(g)

ladje za križarjenje in, kjer je to ustrezno, trajekti bi morali pripraviti namenske protokole za čiščenje in higieno, ki bi čim bolj zmanjšali tveganje navzkrižne kontaminacije med potniškimi kabinami;

(h)

med prevozniki ladij in objekti na kopnem bi bilo treba razviti protokole za osebe z domnevno ali potrjeno okužbo s COVID-19, vključno z ukrepi pred in med potovanjem ter po njem. V ta namen bi morali biti na voljo zdravstveni pregledi in prostori za karanteno, organizirana pa bi morala biti tudi ustrezna interakcija z osebo v karanteni;

(i)

ladje za križarjenje bi morale imeti ustrezno zmogljivost testiranja na COVID-19 na krovu, ki se uporabi, kadar obstaja sum, da je potnik ali član posadke okužen.

61.

Prejšnji izbruhi COVID-19 na plovilih za križarjenje so razkrili posebno ranljivost zaprtih okolij na dolgih plovbah. Preden ladje za križarjenje začnejo ponovno pluti, bi morali upravljavci ladij uvesti stroge postopke za zmanjšanje tveganja prenosa na krovu in zagotoviti ustrezno zdravstveno oskrbo v primeru okužb. Postopno ponovno opravljanje križarjenj bi bilo treba usklajevati na ravni EU in na mednarodni ravni, ob upoštevanju javnega zdravja v zadevnih državah. Pred začetkom potovanja bi morali upravljavci ladij za križarjenje zagotoviti, da bodo na njihovi poti pristanišča po potrebi lahko poskrbela, da bodo potniki in člani posadke deležni zdravstvene oskrbe ter da bo mogoče organizirati repatriacijo in menjave posadk. Za zagotovitev neprekinjenosti in varnosti pomorskega prevoza bo Komisija še naprej sprejemala ukrepe za lažje usklajevanje prizadevanj držav članic za omogočanje menjav posadk v njihovih pristaniščih.

(f)   Mobilnost v mestih

62.

V številnih mestih in regijah je javni prevoz (avtobusi, podzemne železnice, tramvaji, mestni in primestni vlaki itd.) deloval ves čas izbruha COVID-19. Za pripravljenost na ponovno večje število potnikov bi bilo treba uvesti primerne ukrepe, ki bodo zagotovili največjo varnost za potnike, na primer:

(a)

zahtevanje varne minimalne razdalje med potniki, na primer z uporabo nalepk ali talnih oznak, ki bi potnikom v vozilih pomagale vzdrževati varno razdaljo;

(b)

stiki med vozniki in potniki bi morali biti minimalni (npr. z uporabo ovir, neuporabo prednjih vhodnih vrat ter spodbujanjem elektronskih vozovnic in načinov plačevanja);

(c)

povečanje in prilagajanje pogostosti obratovanja ter prilagoditev linij, da se omogoči varna minimalna razdalja ob povečanju števila potnikov in boljša povezava z nekaterimi namembnimi kraji (npr. kjer je povpraševanje še posebej visoko);

(d)

da bi se izognili temu, da bi se potniki morali dotikati kljuk na vratih ali gumbov, je treba na vsaki postaji vrata odpirati samodejno ali pa jih voznik odpre na daljavo;

(e)

optimizacija pretoka potnikov na postajah in prometnih vozliščih, da bi se izognili gneči in konicam ter karseda omejili stike, in sicer z uporabo inovativnih tehnologij in mobilnih aplikacij (npr. napovedovanje gostote in množic, namestitev števcev na vratih, ki bodo prepoznali največje dovoljeno število potnikov, organizacija potovalnega časovnega reda na zahtevo, itd.) in omogočanjem prožnosti delovnega časa.

63.

Nujno je treba jasno sporočiti vse sprejete ukrepe, omogočiti njihovo nemoteno izvajanje, pridobiti zaupanje državljanov in njihovo zaupanje v javni prevoz tudi ohranjati. Komunikacijske kampanje (npr. nalepke na tleh) so se prav tako izkazale za učinkovite. Številni ukrepi, ki bi lahko bili potrebni (npr. upravljanje množic, dostop do prometnih vozlišč in vozil, ohranjanje fizičnega distanciranja itd.), imajo učinke, ki presegajo področje javnega prevoza in bi jih bilo treba razviti v sodelovanju z zdravstvenimi organi in drugimi deležniki, in sicer z jasno opredelitvijo pravic in obveznosti vsakega udeleženca. Nastale dodatne stroške bi bilo mogoče vključiti v javna naročila storitev.

64.

Rešitve skupne mobilnosti: podjetja s področja skupne mobilnosti bi morala sprejeti različne ukrepe za zaščito voznikov in potnikov pred okužbo. Vozila za najem bi bilo treba po vsaki uporabi temeljito razkužiti, vozila, ki se uporabljajo za souporabo avtomobila, pa bi bilo treba razkužiti vsaj enkrat na vsak dan uporabe. Pogostejše razkuževanje bi bilo treba uvesti tudi pri storitvah, ki se opravljajo na postajah (npr. postaje za izposojo koles). Podjetja za najem električnih skirojev in električnih koles bi morala skiroje in kolesa razkuževati najmanj ob vsaki menjavi baterije.

65.

Aktivna mobilnost: številna evropska mesta sprejemajo ukrepe, s katerimi bo aktivna mobilnost (npr. pešačenje in kolesarjenje) med izbruhom COVID-19 varna in privlačnejša možnost za mobilnost. Na urbanih območjih bi se lahko v prid možnostim aktivne mobilnosti razmislilo o začasnih širitvah pločnikov in cestišč, s čimer bi zadostili potrebam prebivalstva po gibanju na varen in učinkovit način, hkrati pa bi se znižalo omejitve hitrosti vozil na večjih območjih z aktivno mobilnostjo.

66.

Izmenjava dobrih praks, zamisli in inovacij za varno mobilnost v mestih in na predmestnih območjih v času izbruha COVID-19 se je začela prek posebnih platform in mrež ter je ključnega pomena za nadaljnji razvoj takšnega sodelovanja in izmenjave znanja. Komisija bo prav tako skupaj z državami članicami, lokalnimi organi in deležniki, dejavnimi na področju mobilnosti v mestih, analizirala vpliv tega izbruha, pridobila nova znanja in zbrala do sedaj pridobljene izkušnje ter opredelila možnosti za bolj trajnostno mobilnost v EU v prihodnosti, skladno z evropskim zelenim dogovorom.

IV.   Zaključek

67.

Komisija bo še naprej sodelovala z drugimi institucijami, agencijami in organi EU, državami članicami, deležniki v prometu in mednarodnimi partnerji, da bi uskladila ukrepe in omogočila izvajanje teh smernic na pregleden in objektiven način. Zlasti bo pozorna na to, da zajezitveni ukrepi in njihova postopna odprava ne bi ogrožali enotnega trga ali ustvarjali diskriminatornih učinkov, ki so v nasprotju s Pogodbama, med prevozniki EU in ponudniki storitev, ter da ne bi privedli do diskriminacije med državljani ali delavci v EU na podlagi državljanstva.

68.

Razmere se še naprej hitro spreminjajo in Komisija bo še naprej sodelovala s pristojnimi organi, organizacijami deležnikov, prevozniki in ponudniki storitev, da bi prilagodili in posodobili naše pristope in ukrepe, ob upoštevanju najnovejšega epidemiološkega razvoja, povratnih informacij o učinkovitosti obstoječih ukrepov ter potreb državljanov EU in našega gospodarstva. Dokler se izbruh COVID-19 nadaljuje, morajo javni organi, deležniki in državljani ostati pozorni ter ohranjati visoko stopnjo pripravljenosti na morebitno povečanje okužb. V zvezi s tem bo Komisija neprenehoma spremljala uporabo teh smernic in jih po potrebi posodabljala, da se zagotovi njihova učinkovitost v spreminjajočih se okoliščinah.

69.

Med osredotočanjem na ponovno vzpostavitev prometnih storitev in povezljivosti pa je treba misli usmeriti tudi v trajnostno in pametno okrevanje prometnega sektorja v EU, da bo lahko ponovno pridobil moč, ki jo je imel pred krizo, ostal konkurenčen na svetovni ravni ter da bo še naprej temeljni del gospodarstva EU in življenja državljanov. Pridobljene izkušnje iz krize zaradi COVID-19 bodo upoštevane v strategiji za trajnostno in pametno mobilnost, ki bo objavljena leta 2020.

(1)  Npr. približno 90 % manj zračnega prometa kot lani (vir: Eurocontrol), 85 % manj storitev železniškega prevoza potnikov na dolgih relacijah, 80 % manj regionalnega železniškega prevoza potnikov (vključno s primestnim prevozom), skoraj popolno prenehanje storitev mednarodnega železniškega prevoza potnikov (vir: CER); sredi aprila v primerjavi z lanskim letom skoraj 90 % manj prevoza z ladjami za križarjenje in potniškimi ladjami (vir: EMSA).

(2)  COM(2020) 115 final, COM(2020) 148 final in C(2020) 2050 final (UL C 102 I, 30.3.2020, str. 12).

(3)  C(2020) 1753 final (UL C 86 I, 16.3.2020, str. 1).

(4)  C(2020) 1897 final (UL C 96 I, 24.3.2020, str. 1).

(5)  C(2020) 2010 final (UL C 100 I, 27.3.2020, str. 1).

(6)  C(2020) 3100 final (UL C 119, 14.4.2020, str. 1).

(7)  C(2020) 2051 final (UL C 102 I, 30.3.2020, str. 12).

(8)  Skupni evropski časovni načrt za odpravo ukrepov za zajezitev COVID-19 (UL C 126, 17.4.2020, str. 1).

(9)  Kot so Mednarodna organizacija za pomorstvo, Mednarodna organizacija dela, Mednarodna organizacija za civilno letalstvo, Stalni sekretariat prometne skupnosti itd.

(10)  Sporočilo Komisije „Na poti k postopnemu in usklajenemu pristopu k ponovni vzpostavitvi prostega gibanja in odpravi kontrol na notranjih mejah – COVID-19“ z dne 13. maja 2020.

(11)  V tem sporočilu izraz „vozilo“ glede na relevantnost v danem sobesedilu vključuje vse tipe vozil, med drugim avtomobile, tovornjake, avtobuse, vlake, zrakoplove, ladje, čolne, trajekte itd.

(12)  „COVID-19: smernice za delovna mesta“ in „COVID-19: Nazaj na delovna mesta – Prilagajanje delovnih mest in zaščita delavcev“, https://oshwiki.eu/wiki/COVID-19:_guidance_for_the_workplace#See.

(13)  Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL L 315, 3.12.2007, str. 1), Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL L 293, 31.10.2008, str. 3), Uredba Sveta (EGS) št. 3577/92 z dne 7. decembra 1992 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža) (UL L 364, 12.12.1992, str. 7).

(14)  „Obrazne maske“ je splošni izraz, ki zajema tako medicinske kot nemedicinske maske. ECDC navaja, da bi bilo o uporabi nemedicinskih mask iz različnih tekstilnih materialov treba razmisliti zlasti, če je treba zaradi težav z oskrbo medicinske maske prednostno zagotoviti kot zaščitno opremo za zdravstvene delavce (https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/COVID-19-use-face-masks-community.pdf). Nadaljnje ukrepe bodo ob posvetovanju z deležniki določili nacionalni zdravstveni/varnostni organi, in sicer za vsak posamezen način prevoza na podlagi epidemiološkega tveganja v zadevni državi, razpoložljivosti mask in drugih dejavnikov. Delavci v prevozništvu in potniki so lahko izpostavljeni različnim stopnjam tveganja.

(15)  https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/ehealth/docs/covid-19_apps_en.pdf.

(16)  Sporočilo Komisije „Usmeritve v zvezi z varstvom podatkov za aplikacije, ki podpirajo boj proti pandemiji COVID-19“ (UL C 124 I, 17.4.2020, str. 1).

(17)  https://edpb.europa.eu/our-work-tools/our-documents/guidelines/guidelines-042020-use-location-data-and-contact-tracing_en.

(18)  Priporočilo Komisije (EU) 2020/518 z dne 8. aprila 2020 o skupnem naboru orodij za uporabo tehnologije in podatkov za boj proti krizi zaradi COVID-19 in izhod iz nje, zlasti v zvezi z mobilnimi aplikacijami in uporabo anonimiziranih podatkov o mobilnosti (UL L 114, 14.4.2020, str. 7).

(19)  Sporočilo Komisije „Smernice za varovanje zdravja, repatriacijo in ureditev potovanj za pomorščake, potnike in druge osebe na ladjah“ (UL C 119, 14.4.2020, str. 1).

(20)  Skupni ukrep „EU Healthy Gateways“, pregled osebne zaščitne opreme, priporočene za osebje na točkah vstopa in posadke na krovu prevoznih sredstev v okviru COVID-19.

(21)  Predlagani postopki za čiščenje in razkuževanje ladij med pandemijo ali v primeru, da je bil na krovu ugotovljen primer COVID-19; https://www.healthygateways.eu/Portals/0/plcdocs/EU_HEALTHY_GATEWAYS_COVID-19_Cleaning_Disinfection_ships_09_4_2020_F.pdf?ver=2020-04-09-124859-237.


Top