EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.9.2020

SWD(2020) 316 final

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

Poročilo o stanju pravne države za leto 2020


Poglavje o stanju pravne države na Madžarskem

Spremni dokument

K SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Poročilo o stanju pravne države za leto 2020
Stanje pravne države v Evropski uniji

{COM(2020) 580 final} - {SWD(2020) 300 final} - {SWD(2020) 301 final} - {SWD(2020) 302 final} - {SWD(2020) 303 final} - {SWD(2020) 304 final} - {SWD(2020) 305 final} - {SWD(2020) 306 final} - {SWD(2020) 307 final} - {SWD(2020) 308 final} - {SWD(2020) 309 final} - {SWD(2020) 310 final} - {SWD(2020) 311 final} - {SWD(2020) 312 final} - {SWD(2020) 313 final} - {SWD(2020) 314 final} - {SWD(2020) 315 final} - {SWD(2020) 317 final} - {SWD(2020) 318 final} - {SWD(2020) 319 final} - {SWD(2020) 320 final} - {SWD(2020) 321 final} - {SWD(2020) 322 final} - {SWD(2020) 323 final} - {SWD(2020) 324 final} - {SWD(2020) 325 final} - {SWD(2020) 326 final}

I.Pravosodni sistem

Strukturo madžarskega sodnega sistema so oblikovale ustavne spremembe in redne reforme pravosodja, uvedene od leta 2011. Najnovejša reforma je bila sprejeta decembra 2019. Madžarska ima štiritirni sodni sistem. 113 okrožnih sodišč odloča na prvi stopnji, 20 regionalnih sodišč pa obravnava pritožbe zoper odločbe okrožnih sodišč in nekatere zadeve na prvi stopnji. Pet regionalnih pritožbenih sodišč odloča o pritožbah zoper odločbe regionalnih sodišč. Glavna vloga vrhovnega sodišča je zagotavljati enotno uporabo prava. Predsednik državnega urada za sodstvo (DUS) je organ, ki ga določa temeljni zakon in izvoli parlament ter katerega naloga je centralno upravljanje sodišč. Državni sodni svet je neodvisen organ, ki v skladu s temeljnim zakonom nadzoruje predsednika DUS in sodeluje pri upravljanju sodišč. Sodnike imenuje predsednik republike na priporočilo predsednika DUS na podlagi razvrstitve kandidatov, ki jo pripravijo lokalni sodni sveti (v sestavi sodnikov, ki jih iz svojih vrst izvolijo sodniki sami). Predsednik DUS od te razvrstitve ne more odstopati brez predhodnega soglasja državnega sodnega sveta. Ustavno sodišče ni del sodnega sistema ter presoja o ustavnosti zakonov in sodnih odločb. Državno tožilstvo je neodvisna institucija, pooblaščena za kazensko preiskavo in pregon. Madžarska odvetniška zbornica in regionalne odvetniške zbornice so samoupravni javni organi, ki zastopajo interese odvetniškega poklica ter določajo in izvršujejo poklicne standarde, tudi z disciplinskimi ukrepi.

Neodvisnost

Državni sodni svet se srečuje s težavami pri iskanju protiuteži za pooblastila predsednika državnega urada za sodstvo; izvolitev novega predsednika državnega urada za sodstvo bi lahko odprla pot do okrepljenega sodelovanja. Predsednik DUS, ki ga izvoli parlament 1 , ima široka pooblastila v zvezi z upravljanjem sodnega sistema. Deluje pod nadzorom državnega sodnega sveta 2 . Vendar se državni sodni svet srečuje z vrsto strukturnih omejitev, ki mu preprečujejo izvajanje učinkovitega nadzora v zvezi z ravnanjem predsednika DUS. Zlasti nima pravice, da bi bilo z njim opravljeno posvetovanje o zakonodajnih predlogih, ki vplivajo na pravosodni sistem 3 . Ima omejeno vlogo v zvezi z imenovanjem sodnikov 4 ter imenovanjem predsednikov sodišč in drugih vodij sodišč 5 . Poleg tega ima državni sodni svet omejene vire in je glede izplačil sredstev iz proračuna odvisen od predsednika DUS 6 . Ker ni učinkovitega nadzora nad predsednikom DUS, obstaja večja možnost samovoljnih odločitev pri upravljanju pravosodnega sistema 7 . Zlasti je državni sodni svet prejšnjemu predsedniku DUS očital, da je kršil zakon, ko je razveljavil postopke za izbiro predsednikov sodišč, in da je po lastni presoji imenoval začasne predsednike sodišč brez odobritve državnega sodnega sveta 8 . Zato je državni sodni svet od parlamenta uradno zahteval, naj razreši predsednika DUS 9 . Pristojni parlamentarni odbor je to zahtevo preučil, junija 2019 pa jo je parlament zavrnil. Omejena pooblastila državnega sodnega sveta in potrebo po njihovi okrepitvi so poudarili Svet Evrope 10 , Evropska komisija 11 in deležniki 12 . Svet je 9. julija 2019 v okviru evropskega semestra na Madžarsko naslovil priporočilo o „okrepitvi neodvisnosti sodstva“, pri čemer je opozoril, da se državni sodni svet srečuje z naraščajočimi težavami pri iskanju protiuteži za pooblastila predsednika DUS 13 . Odtlej niso bili sprejeti nobeni zakonodajni ukrepi za reševanje teh strukturnih vprašanj. Državni sodni svet je pozdravil izvolitev novega predsednika DUS decembra 2019, s čimer se lahko odpre pot do okrepljenega sodelovanja z državnim sodnim svetom, uravnoteženje pooblastil pa se lahko s pravno varnostjo doseže le z zakonodajno okrepitvijo pooblastil sveta.

Mnenje splošne javnosti o neodvisnosti sodstva je povprečno, mnenje podjetij pa zelo nizko, čeprav najnovejši podatki kažejo izboljšanje. Po mnenju splošne javnosti je neodvisnost sodišč in sodnikov povprečna (48 % „dokaj ali zelo dobra“) 14 , po mnenju podjetij pa zelo nizka (26 % „dokaj ali zelo dobra“) 15 . Vendar se je leta 2020 negativni trend, ugotovljen za več let, obrnil, pri čemer sta se oba kazalnika izboljšala 16 .

Vrhovno sodišče je razglasilo, da je predlog Evropskemu sodišču za sprejetje predhodne odločbe nezakonit. Na predlog generalnega državnega tožilca je vrhovno sodišče 10. septembra 2019 izdalo sodbo 17 , s katero je odločilo, da je predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je sodnik okrožnega sodišča predložil Sodišču, nezakonit, ker so vprašanja nepomembna za obravnavano zadevo. Sodba vrhovnega sodišča je bila ugotovitvena in z njo ni bila razveljavljena odločba o predložitvi zadeve Sodišču 18 . Kljub temu je začasni predsednik regionalnega sodišča v Budimpešti (Fővárosi Törvényszék), ki se je izrecno skliceval na sodbo vrhovnega sodišča, oktobra 2019 začel disciplinski postopek zoper sodnika, ki je izdal predlog za sprejetje predhodne odločbe. Novembra 2019 je predsednik sodišča svoj predlog umaknil. Dejstvo, da lahko vrhovno sodišče v okviru izrednega pravnega sredstva presoja o potrebi po predlogih za sprejetje predhodne odločbe, bi lahko posegalo v možnost nacionalnih sodišč, da Sodišču predložijo vprašanja v zvezi z razlago prava Unije, dejstvo, da lahko pride do uvedbe disciplinskega postopka 19 , pa lahko posamezne sodnike odvrne od vlaganja predlogov za sprejetje predhodne odločbe 20 .

Sodniki in pravniki so predmet negativnih objav v medijih 21 . V več izjavah za javnost od januarja 2020 so vlada in provladni mediji kritizirali nekatere sodne odločbe, vključno s tistimi o pogojnem odpustu obsojencev ter dodelitvi odškodnine romskim otrokom, ki so utrpeli segregacijo v šoli 22 , in zapornikom, ki so se pritožili nad razmerami v zaporih 23 . Februarja 2020 je vlada objavila svojo namero, da organizira „nacionalno posvetovanje“ 24 o teh vprašanjih v zvezi s pravosodjem. Odvetniška zbornica 25 , združenje sodnikov 26 in drugi deležniki 27 so izrazili zaskrbljenost glede objave vlade, pri čemer so trdili, da lahko to zmanjša zaupanje javnosti v pravosodni sistem. Nazadnje je bilo posvetovanje opuščeno. Septembra 2019 je Odbor ministrov Sveta Evrope v okviru izvrševanja sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Baka/ Madžarska 28 izrazil zaskrbljenost zaradi „odvračilnega učinka“ na svobodo izražanja sodnikov in predsednikov sodišč 29 .

Uvedena so bila posebna nova pravila o imenovanju sodnikov vrhovnega sodišča. Število sodniških mest na vrhovnem sodišču ni določeno s statutom, temveč ga določi predsednik DUS 30 . V skladu z običajnim postopkom sodnike na vrhovno sodišče po povabilu k oddaji prijav imenuje njegov predsednik na podlagi mnenja pristojnega oddelka vrhovnega sodišča ter ocene in razvrstitve kandidatov, ki ju opravi sodni svet vrhovnega sodišča 31 . Zakonodaja „omnibus“, uvedena decembra 2019 32 , članom ustavnega sodišča, ki jih izvoli parlament, omogoča, da zaprosijo za imenovanje za sodnika 33 brez prijavnega postopka. Člani ustavnega sodišča lahko po tem, ko pridobijo status sodnika, po koncu svojega mandata zaprosijo za imenovanje na vrhovno sodišče, ne da bi bilo treba upoštevati običajni postopek imenovanja. V praksi lahko torej parlamentarna izvolitev na ustavno sodišče, ki ne vključuje sodelovanja organa, v znatnem delu sestavljenega iz članov iz sodstva, sama po sebi vodi do imenovanja za sodnika vrhovnega sodišča, če jo zadevni sodnik zahteva 34 . Te zakonodajne spremembe so dejansko povečale vlogo parlamenta pri imenovanju sodnikov vrhovnega sodišča. Poleg tega predsednika vrhovnega sodišča med sodniki – ne nujno sodniki vrhovnega sodišča – z najmanj petletnimi izkušnjami na mestu sodnika na predlog predsednika republike izvoli parlament 35 . S 1. januarjem 2020 so bila spremenjena tudi pravila o izboru predsednika vrhovnega sodišča 36 , tako da se lahko obdobje dela na mestu višjega pravosodnega svetovalca 37 na ustavnem sodišču ali mednarodnem sodišču upošteva pri izračunu „izkušenj na mestu sodnika“. S to razširitvijo meril primernosti je povečan nabor kandidatov, ki so lahko potencialno izvoljeni za predsednika vrhovnega sodišča, kar povečuje diskrecijsko pravico predsednika republike v zvezi s tem.

Z zakonodajo „omnibus“ so bile uvedene strukturne spremembe obstoječega sodnega sistema, da bi upravno pravosodje delovalo hitreje in bolj predvidljivo. Upravna in delovna sodišča na ravni okrožnih sodišč so bila ukinjena. Od 1. aprila 2020 upravne zadeve na prvi stopnji obravnava osem imenovanih regionalnih sodišč, o vseh zahtevah za redna ali izredna pravna sredstva pa odloča vrhovno sodišče. Predvidena vzpostavitev ločenega upravnega sodnega sistema je bila opuščena 38 .

Sodniške plače se povečujejo od januarja 2020 in vzpostavljen je sistem dodatkov. V skladu z zakonodajo „omnibus“ se bodo sodniške plače v treh letih povišale za 60 %. Višje nagrajevanje sodnikov je pozitiven razvoj, saj so bile plače madžarskih sodnikov med najnižjimi v EU 39 . Tako povišanje prispeva k povečanju neodvisnosti sodstva 40 . Vendar se je povečala zaskrbljenost 41 glede možnosti, da organi, ki upravljajo sodišča, sodnikom po lastni presoji dodelijo dodatke 42 , brez objektivnih in preglednih meril 43 . Po mnenju Sveta Evrope bi se bilo treba izogibati sistemom, pri katerih je osnovno nagrajevanje sodnikov odvisno od uspešnosti, saj bi lahko povzročili težave za neodvisnost sodnikov 44 . Vpliv takega sistema na neodvisnost sodstva je predmet vprašanja za predhodno odločanje, predloženega Sodišču 45 .

Medtem ko so bili obravnavani številni vidiki, povezani z organizacijo državnega tožilstva, nekateri elementi še vedno vzbujajo skrb. Novembra 2019 je parlament z dvotretjinsko večino ponovno izvolil generalnega državnega tožilca za devetletno obdobje 46 . Državno tožilstvo je organizirano strogo hierarhično 47 . Čeprav je neodvisnost državnega tožilstva določena v zakonodaji 48 , je skupina GRECO zaradi nekaterih elementov pravnega okvira izdala priporočila za pregled pravil za imenovanje generalnega državnega tožilca, da se ta funkcija zaščiti pred političnim vplivom 49 . Skupna GRECO je priporočila tudi uvedbo strogih meril za usmerjanje in utemeljitev odločitev o odvzemu zadev podrejenim tožilcem ter pozvala k pregledu načina vodenja disciplinskih postopkov 50 . Večina priporočil skupine GRECO je bila upoštevana 51 , izvedba neuresničenih priporočil v celoti pa bi pozitivno vplivala tudi na protikorupcijski okvir.

Kakovost

Stopnja digitalizacije pravosodnega sistema je na splošno visoka. Madžarska je na zelo visokem mestu glede razpoložljivosti elektronskih sredstev 52 , kar zadeva spletni dostop širše javnosti do objavljenih sodb 53 . Na visokem mestu je tudi glede ureditev za pripravo strojno berljivih sodnih odločb, čeprav sodbe niso oblikovane v skladu s standardom, ki bi omogočal njihovo strojno branje 54 . Poleg tega ima Madžarska zelo dobre rezultate v zvezi s pospeševanjem in spodbujanjem uporabe načinov alternativnega reševanja sporov 55 . Vendar sodne takse ostajajo visoke 56 , stopnja vključujočnosti sistema pravne pomoči pa vzbuja skrb 57 . Vladni ukrepi v odziv na pandemijo COVID-19 so vplivali na delovanje sodišč. Vlada je 14. marca 2020 na predlog predsednika DUS, predsednika vrhovnega sodišča in generalnega državnega tožilca z uredbo odredila, da se delovanje madžarskih sodišč prekine za nedoločen čas, razen nekaterih nujnih primerov 58 . Vendar je 30. marca 2020 navedena uredba postala neveljavna 59 . 31. marca 2020 je vlada uvedla spremembe procesnih zakonov za olajšanje delovanja pravosodnega sistema v obdobju „stanja nevarnosti“ 60 .

Učinkovitost

Učinkovitost v civilnih in upravnih zadevah je visoka. V skladu s Pregledom stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020 je Madžarska zelo uspešna, kar zadeva ocenjeni čas, potreben za rešitev upravnih zadev na prvi stopnji in število nerešenih upravnih zadev na prvostopenjskih sodiščih 61 . Madžarska je uspešna tudi, kar zadeva ocenjeni čas, potreben za rešitev civilnih in gospodarskih pravdnih zadev 62 . Leta 2018 so začeli veljati novi zakonik o civilnem postopku 63 , zakonik o postopku pred upravnim sodiščem 64 in zakonik o kazenskem postopku 65 . Ta nova pravila bi lahko olajšala obravnavo civilnih in kazenskih zadev ter sodni nadzor upravnih odločb v razumnem času 66 .

Še vedno ni učinkovitih pravnih sredstev v primerih, ko postopki trajajo pretirano dolgo. Izvrševanje sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Gazsó/Madžarska še poteka in Madžarska ostaja pod povečanim nadzorom Odbora ministrov Sveta Evrope 67 .

II.Protikorupcijski okvir

Pristojnost za preprečevanje, preiskavo in pregon korupcije si delijo različni specializirani organi. Protikorupcijske dejavnosti na Madžarskem usklajuje nacionalna varnostna služba (NVSZ) pod nadzorom ministrstva za notranje zadeve. Preiskava in pregon korupcije v javnem sektorju spadata v izključno pristojnost preiskovalnega oddelka osrednjega glavnega državnega preiskovalnega tožilstva in petih regionalnih uradov. Državno tožilstvo podpirajo preiskovalne sile policije in nacionalne varnostne službe. Državni urad za revizijo je pristojen za finančno upravljanje javnih skladov in revizijo političnih strank.

V zadnjem indeksu zaznave korupcije, ki ga pripravlja organizacija Transparency International, je država prejela oceno 44/100 in zasedla 19. mesto v EU ter 70. mesto na svetu 68 . 87 % madžarskih anketirancev meni, da je korupcija močno razširjena (povprečje v EU: 71 %), 32 % pa jih je prepričanih, da korupcija vpliva na njihovo vsakodnevno življenje (povprečje v EU: 26 %) 69 . 80 % podjetij meni, da je korupcija močno razširjena (povprečje v EU: 63 %), 48 % podjetij pa je prepričanih, da je korupcija težava pri poslovanju (povprečje v EU: 37 %). 39 % posameznikov meni, da je dovolj uspešnih pregonov, ki odvračajo ljudi od koruptivnih ravnanj (povprečje v EU: 36 %), 19 % podjetij pa je prepričanih, da so posamezniki in podjetja, ki so bili zaloteni pri podkupovanju visokih uradnikov, ustrezno kaznovani (povprečje v EU: 31 %) 70 .

Kazenski protikorupcijski okvir je večinoma vzpostavljen. Kazenski zakonik vključuje ustrezne opredelitve korupcije in povezanih kaznivih dejanj ter kot kaznivo dejanje opredeljuje različne oblike podkupovanja in trgovanja z vplivom, poneverbo, protipravno prilastitev javnih sredstev in zlorabo javnih pooblastil. Aprila 2020 je bil parlamentu predložen osnutek zakona, namenjenega uresničevanju priporočil delovne skupine OECD za podkupovanje 71 , in sicer spremembi opredelitve „tujega javnega uslužbenca“ za razjasnitev, da vključuje uslužbence tujih javnih podjetij.

Protikorupcijske pristojnosti si delijo različni organi. Nacionalna varnostna služba v okviru ministrstva za notranje zadeve je pristojna za usklajevanje protikorupcijskih politik. Od februarja 2019, po reformi zakonika o kazenskem postopku, preiskava in pregon korupcije v javnem sektorju spadata v izključno pristojnost preiskovalnega oddelka osrednjega glavnega državnega tožilstva in petih regionalnih uradov. Oddelek preiskuje zapletene primere koruptivnih dejanj, ki so jih storile osebe z imuniteto, tuji javni uslužbenci, predsednik republike, predsednik vlade, člani vlade in visoki uradniki organov javne varnosti ali pri katerih so bile take osebe udeležene. Državno tožilstvo podpirajo preiskovalne sile policije in nacionalne varnostne službe. Tudi državni urad za revizijo ima vlogo pri izvajanju protikorupcijskih politik, zlasti prek svojih nadzornih funkcij v zvezi s financami državnih institucij in financiranjem političnih strank. Državni urad za revizijo izvaja tudi redne nacionalne raziskave o integriteti.

Čeprav se korupcija na visoki ravni v nekaterih primerih preganja, ostaja njen pregon zelo omejen. Generalno državno tožilstvo je v letnem poročilu za leto 2018 objavilo statistične podatke v zvezi s kaznivimi dejanji korupcije za obdobje 2016–2018. V skladu s podatki se je število registriranih postopkov zaradi kaznivih dejanj v zvezi s korupcijo povečalo: 984 za leto 2016, 1 123 za leto 2017 in 2 046 za leto 2018. Kljub temu je število obsojenih oseb ostalo skoraj enako: 250 leta 2018, 254 leta 2017 in 351 leta 2016 72 . Po navedbah generalnega javnega tožilstva so v večini zadev v zvezi s korupcijo udeleženi javni uslužbenci, običajno davčni in carinski uslužbenci 73 . Dejstvo, da ni odločnega ukrepanja za pregon korupcije, v katero so vpleteni visoki uradniki ali osebe iz njihovega neposrednega kroga, je bilo obravnavano tudi v okviru evropskega semestra 74 . Medtem ko je državno tožilstvo začelo omejeno število preiskav v zvezi s korupcijo zoper poslance parlamenta iz vladajoče stranke, pregona zoper visoke vladne uradnike v zadnjih letih ni bilo.

Politike preprečevanja korupcije se osredotočajo na integriteto v državni upravi in organih pregona. Po izteku prejšnjega protikorupcijskega programa leta 2018 je vlada junija 2020 sprejela 75 nov program, ki zajema dvoletno obdobje (2020–2022). Strategija ohranja osredotočenost prejšnjih strateških programov na integriteto v javni upravi ter vsebuje ukrepe, povezane s krepitvijo e-uprave in avtomatiziranega odločanja za preprečevanje korupcije. Poleg tega je namen strategije povečati učinkovitost preiskav, oceniti tveganja korupcije in ovrednotiti pravni okvir ter vzpostaviti notranje kontrole v javni upravi in okrepiti ukrepe za zagotavljanje integritete. V okviru za integriteto imajo osrednjo vlogo notranji svetovalci za integriteto 76 v javnih organih. Vendar strateški protikorupcijski okvir ne vključuje ukrepov na drugih področjih, ki so pomembna za preprečevanje korupcije, kot so financiranje političnih strank, prijava premoženja ali pravno urejanje lobiranja in pojava „vrtljivih vrat“. Niti ne obravnava tveganj v zvezi s klientelizmom, favoriziranjem in nepotizmom v javni upravi na visoki ravni ali tveganj, ki izhajajo iz povezav med poslovnimi in političnimi akterji. V skladu z raziskavo državnega urada za revizijo o integriteti iz leta 2019 je bila najvišja stopnja tveganja korupcije izračunana za vladne organe (50 %), lokalne upravne organe (51 %) in visokošolsko izobraževanje (50 %). V obdobju 2015–2019 je imela Madžarska med državami članicami največje število preiskav urada OLAF (43), ki so bile zaključene s finančnim priporočilom 77 .

Preverjanje prijav premoženja in izjav o interesih se lahko izboljša z bolj sistematičnim preverjanjem in neodvisnejšim nadzorom. Madžarska ima obširen sistem za prijavo premoženja. Poslanci parlamenta, vladni uradniki in javni uslužbenci morajo v okviru tega sistema prijaviti svoje premoženje in interese. Prijave premoženja in izjave o interesih članov vlade ter višjih javnih uslužbencev in poslancev so na voljo na spletu 78 . Vendar preverjanja niso sistematična, temveč temeljijo na prijavah sumov. Preverjanje je naloga delodajalca javnega uslužbenca oziroma parlamentarnega odbora za imuniteto in preverjanje veljavnosti mandatov poslancev za prijave oziroma izjave poslancev in visokih vladnih uradnikov. Sumi neupravičenega povečanja premoženja lahko privedejo do postopka preverjanja, ki ga vodi nacionalna davčna in carinska uprava. Vendar lahko davčna uprava tak postopek začne le, če so preiskovalni organi tudi začeli kazensko preiskavo, kar zmanjšuje možnost neodvisnega preverjanja. Vprašanje učinkovitega nadzora in izvrševanja pravil ravnanja ter pravil o navzkrižju interesov in prijavi premoženja za poslance parlamenta je bilo predmet priporočil skupine GRECO, katerih izvajanje je v teku 79 .

Pravna ureditev lobiranja na Madžarskem je nepopolna in ni vzpostavljenih pravil za učinkovito pravno urejanje pojava „vrtljivih vrat“. Posebna zakonodaja o lobiranju iz leta 2010 je bila spremenjena 80 , tako da so javni uslužbenci zavezani razkriti stike z lobisti. Javni uslužbenci morajo svojega nadrejenega pisno obvestiti, če določen sestanek z lobisti pomeni tveganje za integriteto organizacije. Nadrejeni lahko sestanek prepove ali zanj določi pogoj navzočnosti tretje osebe. Vendar odlok, ki se uporablja, ureja le nekatere vidike sestankov med vladnimi uradniki in lobisti. Zlasti ne določa obvezne registracije lobistov ali obveznosti razkritja ali poročanja o stikih z lobisti neodvisnemu nadzornemu organu, niti se od javnih uslužbencev ne zahteva, da prosijo za dovoljenje in poročajo o takih stikih. Skupina GRECO je opozorila na potrebo po izboljšanju standardov integritete in sprejetju kodeksa ravnanja za poslance parlamenta ter zagotovitvi učinkovitega nadzora in izvrševanja pravil ravnanja in pravil o navzkrižju interesov 81 . Madžarska nima posebne ureditve glede preprečevanja pojava „vrtljivih vrat“. Čeprav delovni zakonik 82 in posebni zakon 83 o javnih uslužbencih vsebujeta klavzule o zaupnosti, ne določata nobenega obdobja mirovanja 84 .

Madžarska ima vzpostavljeno posebno zakonodajo za zaščito žvižgačev. Zakon o zaščiti žvižgačev 85 določa anonimnost za žvižgače in omogoča elektronsko vložitev pritožb z uporabo namenskega kanala za prijavo, ki ga upravlja varuh človekovih pravic („komisar za temeljne pravice“) (glej oddelek o drugih institucionalnih vprašanj, povezanih s sistemom zavor in ravnovesij, v nadaljevanju). Vendar ima varuh človekovih pravic le omejene pristojnosti glede prijav, ki jih prejme. V praksi je glavna naloga varuha človekovih pravic posredovanje prijav pristojnim organom. Te prijave niso samodejno posredovane organom pregona, temveč svetovalec za integriteto zadevne institucije najprej opravi upravno preiskavo. Svetovalci za integriteto poročajo neposredno vodji institucije. Kljub temu lahko varuh človekovih pravic na zahtevo ali po uradni dolžnosti preveri, ali so ti organi ustrezno upoštevali prijave. Razkritja v javnem interesu preiščejo zadevne institucije, njihov odgovor, ki vsebuje rezultat preiskave, pa se naloži v elektronski register.

Financiranje strank na Madžarskem še vedno vzbuja skrb. Skupina GRECO je opozorila, da so registri političnih strank sicer transparentni, vendar viri dohodka strank in trajanje obdobij volilnih kampanj niso jasni. Poleg tega je treba v zvezi s političnimi strankami, ki prejemajo državne subvencije, vzpostaviti mehanizme za spremljanje 86 .

III.Pluralnost medijev

Zaščita svobode in pluralnosti medijev na Madžarskem 87 je določena v temeljnem zakonu 88 ter sektorski zakonodaji (zakon o medijih 89 in zakon o svobodi tiska 90 ). Zakon o svobodi tiska določa, da svoboda tiska pomeni neodvisnost od države ter od vsake in vseh organizacij in interesnih skupin. Pravica do dostopa do javnih informacij je priznana v temeljnem zakonu in izražena v zakonu o svobodi obveščanja 91 . Z zakonom o medijih je ustanovljen nacionalni urad za medije in infokomunikacije (urad za medije), katerega organ odločanja je svet za medije 92 .

Medtem ko ima urad za medije zadostne vire, sta neodvisnost in uspešnost sveta za medije ogrožena. Svet za medije je sestavljen iz predsednika 93 in štirih članov, ki jih izvoli parlament. Pravila o nominaciji so oblikovana tako, da spodbujajo politično soglasje pri imenovanju članov sveta za medije 94 . V poročilu orodja za spremljanje pluralnosti medijev Media Pluralism Monitor za leto 2020 je opozorjeno, da ta pravila v praksi vladni stranki niso preprečila nominacije vseh petih članov sveta za medije. V navedenem poročilu je ugotovljeno, da je tveganje glede neodvisnosti in uspešnosti sveta za medije srednje (53 %).

Madžarski forum glavnih urednikov (Főszerkesztők Fóruma) je panožna nevladna organizacija, ustanovljena leta 2012. Združuje urednike vseh pomembnih elektronskih, tiskanih in spletnih medijev na Madžarskem, ki v njem sodelujejo prostovoljno. Njegovi glavni cilji vključujejo krepitev etike v novinarskem izobraževanju, pripravo smernic, spodbujanje dobrih praks etičnega novinarstva in povečanje zaupanja v medije ter oblikovanje postopkov za samourejanje medijev. Leta 2015 je ta forum opredelil etične standarde in vrednote novinarstva, kot so nepristranskost, temeljitost ter pravila o pridobivanju informacij in ravnanju z njimi. Želi spodbujati kakovostno novinarstvo, zlasti z nagradami za novinarje.

Pluralnost medijskega trga je na Madžarskem zelo ogrožena. Z vladno uredbo 95 je bila združitev več kot 470 vladi naklonjenih medijev z ustanovitvijo medijskega konglomerata „KESMA“ 96 novembra 2018 izvzeta iz pregleda urada za konkurenco 97 in urada za medije 98 , saj je bila razglašena za „združitev strateškega nacionalnega pomena“, s čimer je bilo tema organoma preprečeno, da bi jo pregledala. Ustavno sodišče je z odločbo z dne 25. junija 2020 zavrnilo tožbo, ki jo je vložila četrtina poslancev parlamenta in s katero so izpodbijali vladno uredbo. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je vlada edina in izključno pristojna za odločanje o vprašanjih „strateškega nacionalnega pomena“ ter da ničesar v zvezi z združitvijo ni mogoče razumeti, kot da nujno ogroža pluralnost medijev v državi. V ad hoc poročilu 99 centra za pluralnost in svobodo medijev je bilo ugotovljeno, da „bo ustanovitev KESMA z združitvijo več kot 470 […] različnih medijev povečala splošna tveganja“ za pluralnost medijev na Madžarskem glede na več ključnih kazalnikov, ki jih analizira Media Pluralism Monitor, vključno z delovnimi pogoji novinarjev, horizontalno in navzkrižno koncentracijo lastništva medijev ter dodelitvijo državnega oglaševanja. Konkretneje, pri analizi teh dogajanj z vidika neodvisnosti urada za medije od političnega in/ali gospodarskega vpliva ter zmožnosti vlade, da prevlada nad uradom za medije, je bilo v poročilu ugotovljeno, da „popolna izključenost pregleda pomembne operacije, kot je KESMA […], s strani madžarskega urada za medije pomeni dodaten element tveganja“ za pluralnost medijev na Madžarskem. Madžarske in evropske organizacije za svobodo medijev 100 ter civilna družba so izrazile resno zaskrbljenost, potem ko je bil 22. julija 2020 razrešen glavni urednik najbolj branega neodvisnega madžarskega novičarskega spletnega mesta Index-hu, čemur je sledila odpoved skoraj vseh novinarjev 101 . Skrb je vzbudilo tudi dejstvo, da bi lahko Index.hu sledil vzorcu gospodarskega prevzema preostalih neodvisnih novičarskih spletnih mest s strani provladnih poslovnežev, kot je bilo že videno v primeru novičarskega medija Origo.

Preglednost lastništva medijev ni urejena s sektorsko zakonodajo. Ponudniki linearnih medijskih storitev morajo urad za medije obvestiti o svojem neposrednem ali posrednem lastništvu ponudnikov medijskih storitev (ali takem lastništvu svoje matične družbe) 102 . Zakon o medijih vsebuje podrobna pravila za preprečevanje koncentracije na medijskem trgu. Vendar je v poročilu Media Pluralism Monitor za leto 2020 ugotovljeno, da razmere glede preglednosti lastništva medijev pomenijo visoko tveganje (75 %).

Državno oglaševanje vladi omogoča posreden politični vpliv na medije. V skladu s poročilom Media Pluralism Monitor in po trditvah ključnih deležnikov 103 najvišje tveganje za svobodo in pluralnost medijev na Madžarskem obstaja na področju politične neodvisnosti (82 %). V poročilu Media Pluralism Monitor je ugotovljeno, da čeprav neposreden politični vpliv in nadzor ni močno razširjen, je splošno znano, da se nad mediji izvaja posreden vpliv. Zgoraj omenjeni konglomerat KESMA se šteje za vrhunec tega procesa v zvezi s provladnimi mediji. Razmere so se še poslabšale, ker ni zakonodaje in preglednosti glede porazdelitve državnega oglaševanja, zaradi česar je bila v poročilu Media Pluralism Monitor za leto 2020 temu kazalniku pripisana najvišja mogoča stopnja tveganja (97 %). V poročilu Media Pluralism Monitor za leto 2020 je poudarjeno dejstvo, da je leta 2019 delež državnega oglaševanja, dodeljen provladnim medijem, na časopisnem trgu znašal 75 %, na televizijskem trgu 95 %, na spletnem novičarskem trgu 90 % in na radijskem trgu 90 %.

Dostop javnosti do informacij je oviran. V poročilu Media Pluralism Monitor za leto 2020, v katerem je to področje označeno z „nizkim tveganjem“, je poudarjeno, da čeprav je veljavna zakonodaja jasna in se sodišča 104 nagibajo k odobritvi dostopa novinarjem in splošni javnosti, sodbe sodišč, s katerimi se spremenijo negativne odločbe javnih organov, pogosto v praksi niso izvršljive 105 . Leta 2016 je posebni poročevalec Združenih narodov o položaju zagovornikov človekovih pravic priporočil, naj Madžarska pregleda zakonske določbe v zvezi s svobodo obveščanja in varstvom podatkov, da bi zagotovila prost in nenadzorovan dostop do informacij v javnem interesu 106 . To vprašanje je bilo postavljeno tudi v priporočilu za državo v okviru evropskega semestra 2020 107 . Zakon o svobodi obveščanja določa, da mora vsak „organ, ki opravlja javne naloge“, na zahtevo zagotoviti dostop do podatkov v javnem interesu, ki jih nadzoruje, razen izjem, ki jih določa zakon 108 . Medtem ko je zakon o svobodi obveščanja ostal razmeroma stabilen, so se postopne spremembe drugih sektorskih zakonov nadaljevale ter slabile splošni okvir preglednosti in dostopa do informacij 109 . Leta 2013 je Madžarska spremenila 110 zakon o svobodi obveščanja, da bi preprečila „zlorabne“ zahteve po informacijah. Leta 2016 je vlada izdala uredbo 111 , s katero je javnim institucijam omogočeno, da zahtevajo povračilo stroškov v zvezi z zahtevami po dostopu do javnih informacij v primerih, ko bi odgovor na zahtevo pomenil dodatno delo javnega organa. V zvezi z neposrednim dostopom novinarjev do javnih dogodkov je v poročilih Media Pluralism Monitor za leto 2020 navedeno, da se preprečevanje dostopa novinarjev do nekaterih javnih dogodkov dogaja vse pogosteje.

Neodvisni mediji se srečujejo s sistematičnim oviranjem in zastraševanjem. Mérték Media Monitor je poročal, da vladni mediji glede na prihodek obvladujejo približno 80 % trga novičarskih medijev in pokrivanja političnih vsebin 112 . Majhen tržni delež, ki ga imajo neodvisni mediji, je dopolnjen s sistematičnim oviranjem in zastraševanjem neodvisnih novinarjev in medijev. Raziskava, ki jo je madžarska zveza za državljanske svoboščine (TASZ) opravila leta 2019 in med pandemijo COVID-19 leta 2020, kaže na „sistematično oviranje dela neodvisnih medijev“, med drugim z neupoštevanjem vprašanj medijev, omejevanjem fizičnega dostopa novinarjev ter diskreditiranjem, stigmatiziranjem in zastraševanjem virov 113 . Ni poročil o fizičnih napadih na novinarje in druge medijske strokovnjake. Na Madžarskem je med kaznimi, zagroženimi za obrekovanje, predvidena tudi zaporna kazen 114 . Leta 2019 sta bili na platformi Sveta Evrope za spodbujanje zaščite novinarstva in varnosti novinarjev objavljeni dve opozorili v zvezi z Madžarsko glede omejitev dejavnosti novinarjev v parlamentu 115 ter blatenja dveh poročevalcev Index.hu v provladnih medijih, v skrajno desničarskih medijih in na plakatih v Budimpešti, ki so se na splošno šteli za antisemitske. Istega leta je tedenska provladna revija objavila seznam več kot 200 posameznikov, med njimi več novinarjev, ki so bili označeni za „plačance“ Georgea Sorosa. Leta 2020 so bila na platformi objavljena štiri opozorila glede prepovedi razširjanja madžarske izdaje poslovne revije Forbes 116 , glede vladnih navodil osebju v madžarskih državnih medijih, naj zaprosijo za dovoljenje, preden pišejo o nekaterih temah, glede kampanje s pravnimi in drugimi grožnjami in zastraševanjem proti striparju Gáborju Pápaiju po objavi domnevno blasfemičnega stripa ter glede predloga zakona (ki je 30. marca 2020 postal zakon 117 ), s katerim so bili uvedeni kaznivo dejanje razširjanja „lažnih informacij“ o COVID-19 in sankcije do pet let zapora 118 . Madžarska je posredovala podrobne odgovore na nekaj od teh opozoril. Evropska komisija je glede inkriminacije navajanja ali razširjanja lažnih informacij v zvezi s pandemijo navedla, da to vzbuja skrb glede pravne varnosti in lahko ima odvračilni učinek na svobodo izražanja 119 .

IV.Druga institucionalna vprašanja, povezana s sistemom zavor in ravnovesij

Madžarska je parlamentarna republika z enodomnim parlamentom (državni zbor). Parlament med drugim sprejema in spreminja 120 temeljni zakon Madžarske, sprejema zakone 121 , izvoli predsednika vlade ter – z dvotretjinsko večino – izvoli najpomembnejše javne uradnike 122 v državi. Predsednika republike izvoli parlament. Več institucij ima nalogo iskanja protiuteži za pooblastila zakonodajne in izvršne oblasti, vključno z ustavnim sodiščem, državnim uradom za revizijo in varuhom človekovih pravic („komisarjem za temeljne pravice“). Predlog zakona lahko vloži ne samo vlada, predsednik republike in vsak parlamentarni odbor, ampak tudi kateri koli poslanec parlamenta 123 .

Uporaba javnih posvetovanj in ocen učinka se je zmanjšala. Madžarska zakonodaja določa obvezno uporabo javnega posvetovanja ter predhodne in naknadne ocene učinka 124 . V praksi so posvetovanja in ocene učinka bolj formalni ali simbolični 125 . V okviru evropskega semestra je bila izražena zaskrbljenost v zvezi z vključenostjo socialnih partnerjev ter kakovostjo in predvidljivostjo oblikovanja politike 126 . Posvetovanja in ocene učinka se pogosto zaobidejo z uporabo posebnih zakonodajnih postopkov, kot so nujni postopki ali predlog zakona posameznega poslanca, saj se zahteve glede posvetovanja in ocene učinka uporabljajo le za predloge zakonov, ki jih vloži vlada 127 .

Vlada 128 je 11. marca 2020 v odziv na pandemijo COVID-19 razglasila „stanje nevarnosti“ 129 . Trajanje tega stanja ni bilo vnaprej določeno, vlada pa je imela diskrecijsko pravico, da ga ohrani ali prekine 130 . Parlament je 30. marca 2020 sprejel nov zakon 131 ki je vladi omogočil, da z odloki prekine uporabo katere koli zakonodaje. Podeljena izredna pooblastila so se zdela obsežna glede na skupni učinek široko opredeljenih pooblastil in odsotnost jasnega roka. Nekateri izredni ukrepi, ki so temeljili na teh pooblastilih, so spodbudili vprašanja v zvezi z njihovo nujnostjo in sorazmernostjo ter so posegali v poslovne aktivnosti in stabilnost regulativnega okolja 132 . To vprašanje je bilo obravnavano tudi v priporočilu za državo v okviru evropskega semestra 2020 133 , v katerem je Svet Madžarski priporočil, naj „zagotovi, da so vsi izredni ukrepi strogo sorazmerni, časovno omejeni in skladni z evropskimi in mednarodnimi standardi ter da ne posegajo v poslovne aktivnosti in stabilnost regulativnega okolja“. Vlada je 18. junija 2020 prekinila „stanje nevarnosti“ 134 in razglasila „stanje izrednih razmer v javnem zdravju“ do 18. decembra 2020 135 . Uporaba nekaterih izrednih ukrepov je bila podaljšana na čas po „stanju nevarnosti“ 136 . Nekateri izredni ukrepi so bili izpodbijani pri ustavnem sodišču 137 . Julija 2020 je ustavno sodišče zavrnilo 138 predlog za presojo izrednega ukrepa 139 , izdanega v času „stanja nevarnosti“, pri čemer se je sklicevalo na izključenost svoje pristojnosti v davčnih in proračunskih zadevah 140 .

Nova pravila o postopku ustavne pritožbe so bila uvedena z zakonodajo „omnibus“ decembra 2019. Zaradi te zakonodajne reforme lahko upravni organi pri ustavnem sodišču izpodbijajo sodno odločbo, ki je že postala pravnomočna, če so z njo kršene njihove pravice in če posega v njihove pristojnosti v skladu s temeljnim zakonom 141 . Taka postopkovna ureditev zbuja vprašanja glede načela pravne varnosti 142 .

Čeprav je komisar za temeljne pravice pridobil status A, je bila njegova ponovna akreditacija odložena. Oktobra 2019 je pododbor ZN za akreditacijo (SCA) menil, da informacije, zagotovljene v zvezi z ukrepi, sprejetimi kot odgovor na več priporočil in izrazov zaskrbljenosti, ne zadostujejo 143 . SCA je menil, da izbirni postopek 144 ni dovolj širok in pregleden 145 ter da informacije, ki jih je zagotovil komisar, ne dokazujejo zadostnih prizadevanj pri reševanju vseh vprašanj človekovih pravic, niti ni komisar nastopal tako, da bi spodbujal in varoval vse človekove pravice. To vprašanje je bilo postavljeno zlasti v zvezi s stališčem komisarja glede „zakona o organizacijah, financiranih s tujim kapitalom“ (glej v nadaljevanju). SCA je priporočil tudi zagovarjanje zadostnega financiranja. Od maja 2020 novi zakon o statusu in nagrajevanju osebja komisarja 146 določa dvig plače za povprečno 30 %. Poleg tega je komisar leta 2020 prevzel odgovornosti neodvisnega odbora za pritožbe zoper policijo 147 . Izraženi so bili pomisleki glede neodvisnosti več institucij in njihove sposobnosti, da delujejo kot protiutež pooblastilom vlade 148 .

Civilna družba ostaja pod pritiskom, zlasti kadar zavzame kritično stališče do vlade. Junija 2020 je Sodišče odločilo, da je madžarska zakonodaja 149 o preglednosti organizacij civilne družbe, financiranih s tujim kapitalom, sprejeta junija 2017, nezdružljiva s prostim pretokom kapitala ter pravico do svobode združevanja in pravicama do spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov, zapisanimi v Listini o temeljnih pravicah 150 . Zakonodajni ukrepi, potrebni za izvršitev sodbe Sodišča, so v pripravi. Novembra 2019 je Komisija zoper Madžarsko začela sodni postopek pred Sodiščem 151 v zvezi s predpisom 152 (ki ga je vlada poimenovala „Ustavimo Sorosa“), s katerim je bila inkriminirana organizacija pomoči, ki jo katera koli oseba v imenu nacionalnih, mednarodnih in nevladnih organizacij ponudi ljudem, ki želijo vložiti prošnjo za azil. Junija 2018 sta Beneška komisija in OVSE ODIHR objavila skupno mnenje, v katerem sta ugotovila, da se s preučenimi določbami krši pravica do svobode združevanja in izražanja ter da jih je treba razveljaviti 153 . Beneška komisija in OVSE ODIHR sta kritizirala še en zakon, s katerim je bil uveden poseben 25-odstotni imigracijski davek na finančno podporo organizacijam, ki izvajajo „dejavnosti za olajšanje imigracije“ 154 . Poleg tega sovražni govor, ki ga uporabljajo vlada in provladni mediji, ovira konstruktivno sodelovanje z organizacijami civilne družbe. Državljanski prostor na Madžarskem je ocenjen kot „oviran“ 155 . Pomembno je, da veljavni pravni okvir ter politično in javno okolje upoštevata priporočila Sveta Evrope v zvezi z varstvom in spodbujanjem prostora civilne družbe 156 .

Priloga I: Seznam virov po abecednem vrstnem redu*

* Seznam prispevkov, prejetih v okviru posvetovanja za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020, je na voljo na spletišču Komisije.

Bertelsmann Stiftung (2019), Sustainable Governance Indicators. https://www.sgi-network.org/2019/Governance/Executive_Capacity/Evidence-based_Instruments .

Budapest Institute, Corruption Research Center Budapest (2019), Transparency and Integrity: the Online Presence of Hungarian Municipalities – Analysis of Urban Municiaplities’ websites in Hungary. http://www.crcb.eu/?p=1799 .

Centre for Media Pluralism and Media Freedom (2019), Assessing certain recent developments in the Hungarian media market through the prism of the Media Pluralism Monitor. https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/79196553-5c39-11ea-8b81-01aa75ed71a1 .

Centre for Media Pluralism and Media Freedom (2019), Decriminalisation of Defamation. https://cmpf.eui.eu/wp-content/uploads/2019/01/decriminalisation-of-defamation_Infographic.pdf .

Centre for Media Pluralism and Media Freedom (2020), Media Pluralism Monitor 2020. https://cmpf.eui.eu/media-pluralism-monitor/mpm-2020 .

CEPEJ (2018), European judicial systems - Efficiency and quality of justice, CEPEJ STUDIES No. 26, 2018 Edition (2016 data). https://rm.coe.int/rapport-avec-couv-18-09-2018-en/16808def9c .

CIVICUS, Monitor tracking civic space: Hungary. https://monitor.civicus.org/country/hungary/ .

Commissioner for Human Rights of the Council of Europe (2018), Commissioner calls on Hungary’s President to return to the Parliament the legislative package on administrative courts (statement of 14 December 2018). https://www.coe.int/en/web/commissioner/-/commissioner-calls-on-hungary-s-president-to-return-to-the-parliament-the-legislative-package-on-administrative-courts .

Commissioner for Human Rights of the Council of Europe (2019) Dunja Mijatović report following her visit to Hungary from 4 to 8 February 2019 – Strasbourg, 21 May 2019. https://rm.coe.int/report-on-the-visit-to-hungary-from-4-to-8-february-2019-by-dunja-mija/1680942f0d .

Council of Europe, Platform to promote the protection of journalism and safety of journalists – Hungary. https://www.coe.int/en/web/media-freedom/hungary .

Council of Europe: Committee of Ministers (2010), Recommendation CM/Rec(2010)12 of the Committee of Ministers to member states on judges: independence, efficiency and responsibilities.

Council of Europe: Committee of Ministers (2018), Recommendation CM/Rec(2018)11 of the Committee of Ministers to member States on the need to strengthen the protection and promotion of civil society space in Europe.

Council of Europe: Committee of Ministers (2019), Decision of 25 September 2019, CM/Del/Dec(2019)1355/H46-11.

Council of Europe: Committee of Ministers (2020), Interim Resolution CM/ResDH(2020)180.

Council of Europe: Venice Commission (2010), Report on the Independence of the Judicial System Part I: The Independence of Judges, CDL-AD(2010)004.

Council of Europe: Venice Commission (2012), Hungary – Opinion on Act CLI of 2011 on the Constitutional Court of Hungary, CDL-AD(2012)009.

Council of Europe: Venice Commission (2012), Hungary – Opinion on Act CLXII of 2011 on the Legal Status and Remuneration of Judges and Act CLXI of 2011 on the Organisation and Administration of Courts of Hungary, CDL-AD(2012)001.

Council of Europe: Venice Commission (2012), Hungary – Opinion on Act CLXIII of 2011 on the Prosecution Service and Act CLXIV of 2011 on the Status of the Prosecutor General, Prosecutors and other Prosecution Employees and the Prosecution Career of Hungary, CDL-AD(2012)008.

Council of Europe: Venice Commission (2012), Hungary – Opinion on the Cardinal Acts on the Judiciary that were amended following the adoption of Opinion CDL-AD(2012)001 on Hungary, CDL-AD(2012)020.

Council of Europe: Venice Commission (2015), Hungary – Opinion on Media Legislation (Act CLXXXV on Media Services and on the Mass Media, Act CIV on the Freedom of the Press, and the Legislation on Taxation of Advertisement Revenues of Mass Media) of Hungary, CDL-AD(2015)015.

Council of Europe: Venice Commission (2017), Poland – Opinion on the Draft Act amending the Act on the National Council of the Judiciary; on the Draft Act amending the Act on the Supreme Court, proposed by the President of Poland, and on the Act on the Organisation of Ordinary Courts, CDL-AD(2017)031.

Council of Europe: Venice Commission (2019), Hungary – Opinion on the law on administrative courts and the law on the entry into force of the law on administrative courts and certain transitional rules, CDL-AD(2019)004.

Council of Europe: Venice Commission (2020), Report - Respect for democracy, human rights and the rule of law during states of emergency: reflections - taken note of by the Venice Commission on 19 June 2020 by a written procedure replacing the 123rd plenary session, CDL-AD(2020)014.

Council of Europe: Venice Commission and Organization for Security and Co-operation in Europe Office for Democratic Institutions and Human Rights (OSCE ODIHR) (2018), Hungary – Joint Opinion on the Provisions of the so-called “Stop Soros” draft Legislative Package which directly affect NGOs (in particular Draft Article 353A of the Criminal Code on Facilitating Illegal Migration), CDL-AD(2018)013.

Council of Europe: Venice Commission and Organization for Security and Co-operation in Europe Office for Democratic Institutions and Human Rights (OSCE ODIHR) (2018), Hungary – Joint Opinion on Section 253 on the special immigration tax of Act XLI of 20 July 2018 amending certain tax laws and other related laws and on the immigration tax, CDL-AD(2018)035-e.

Council of the European Union (2019), Council Recommendation of 9 July 2019 on the 2019 National Reform Programme of Hungary and delivering a Council opinion on the 2019 Convergence Programme of Hungary, UL C 301, 5.9.2019.

Council of the European Union (2020), Council Recommendation of 20 July 2020 on the 2020 National Reform Programme of Hungary and delivering a Council opinion on the 2020 Convergence Programme of Hungary, UL C 282/17, 26.8.2020.

Directorate-General for Communication (2019), Flash Eurobarometer 482: businesses’ attitudes towards corruption in the EU.

Directorate-General for Communication (2020), Special Eurobarometer 502: corruption.

Eötvös Károly Policy Institute (21. februar 2020), izjava, http://www.ekint.org/alkotmanyossag/2020-02-21/csend-vagy-kialtas-hallgathatnak-e-a-birak-ha-megtamadjak-a-biroi-fuggetlenseget .

European Association of Judges (2019), Report on the fact-finding mission of the EAJ to Hungary, 3 May 2019. https://www.iaj-uim.org/iuw/wp-content/uploads/2019/05/Report-on-the-fact-finding-mission-of-a-delegation-of-the-EAJ-to-Hungary.pdf .

European Commission, 2019 Country Report Hungary, SWD(2019) 1016 final.

European Commission, 2020 Country Report Hungary, SWD(2020) 516 final.

European Commission (2020), The OLAF Report 2019.

European Federation of Journalists (2020), Hungary media freedom crackdown: our letter to EU leaders. https://europeanjournalists.org/blog/2020/07/28/hungary-media-freedom-crackdown-our-letter-to-eu-leaders/ .

European Network of Councils for the Judiciary (ENCJ) and Council of Bars and Law Societies of Europe (CCBE) (2019): Independence and Accountability of the Judiciary – ENCJ/CCBE Survey among lawyers on the independence of judges, 2018-2019. https://pgwrk-websitemedia.s3.eu-west-1.amazonaws.com/production/pwk-web-encj2017-p/Reports/ENCJ%20Survey%20on%20Independence%20Accountability%20of%20the%20Judiciary%20among%20lawyers%20%202019.pdf .

Evropska komisija (2020), Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

Evropska mreža sodnih svetov (ENCJ) (2019): Independence and Accountability of the Judiciary – ENCJ Survey on the independence of judges, 2019. https://pgwrk-websitemedia.s3.eu-west-1.amazonaws.com/production/pwk-web-encj2017-p/Reports/Data%20ENCJ%202019%20Survey%20on%20the%20Independence%20of%20judges.pdf .

Evropsko sodišče za človekove pravice, sodba z dne 10. marca 2015, Varga in drugi/Madžarska, pritožbe št. 14097/12, 45135/12, 73712/12, 34001/13, 44055/13 in 64586/13.

GRECO (2015), Fourth Evaluation Round – evaluation report on Hungary on Corruption prevention in respect of members of parliament, judges and prosecutors.

GRECO (2017), Third Evaluation Round - Second Addendum to the Second Compliance Report on Hungary on Incriminations (ETS 173 and 191, GPC 2) - Transparency of Party Funding.

GRECO (2018), Fourth Evaluation Round – Interim compliance report on Hungary on Corruption prevention in respect of members of parliament, judges and prosecutors.

GRECO (2019), „Hungary: Insufficient progress and lack of transparency hamper fight against corruption“ (1 March 2019). https://www.coe.int/en/web/portal/-/hungary-insufficient-progress-and-lack-of-transparency-hamper-fight-against-corruption .

Human Rights Watch (23. marec 2020), Hungary’s Orban Uses Pandemic to Seize Unlimited Power. https://www.hrw.org/news/2020/03/23/hungarys-orban-uses-pandemic-seize-unlimited-power .

Hungarian Civil Liberties Union (2020), Research on the obstruction of the work of journalists during the coronavirus pandemic in Hungary (15 April 2020). https://tasz.hu/a/files/coronavirus_press_research.pdf .

Index.hu (24 July 2020), Editorial board of Index and more than 70 staff members resign. https://index.hu/english/2020/07/24/editorial_board_of_index_resigns .

International Press Institute (IPI), Article 19, the Committee to Protect Journalists (CPJ), the European Centre for Press and Media Freedom (ECPMF), the European Federation of Journalists (EFJ), Free Press Unlimited (FPU) and Reporters Without Borders (RSF) (2019): Conclusions of the joint international press freedom mission to Hungary (3. december 2019). https://www.ecpmf.eu/fact-finding-mission-hungary-2019/ .

International Press Institute (2020), Hungary seeks power to jail journalists for ‘false’ COVID-19 coverage (23 March 2020). https://ipi.media/hungary-seeks-power-to-jail-journalists-for-false-covid-19-coverage/ .

Kúria (2018), A “közérdekű adatok kiadásával kapcsolatos perek” bírósági gyakorlata tárgykörére felállított joggyakorlat-elemző csoport összefoglaló véleménye, 3. december 2018. https://kuria-birosag.hu/sites/default/files/joggyak/osszefoglalo_velemeny_adatvedelem.pdf .

Madžarska odvetniška zbornica (21. januar 2020), izjava predsednika. https://jogaszvilag.hu/napi/a-magyar-ugyvedi-kamara-visszautasitja-az-ugyvedeket-ert-tamadasokat/ .

Madžarska vlada (2020), Prispevek Madžarske za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020.

Madžarsko sodniško združenje (MABIE) (10. marec 2020), izjava. http://mabie.hu/index.php/1526-a-birok-neveben .

Mérték Media Monitor (2019): Fidesz-friendly media dominate everywhere. https://mertek.eu/en/2019/05/02/fidesz-friendly-media-dominate-everywhere/https://mertek.eu/en/2019/05/02/fidesz-friendly-media-dominate-everywhere/ .

National Authority for Data Protection and Freedom of Information (2019), Annual Report of the National Authority for Data Protection and Freedom of Information 2018, National Authority for Data Protection and Freedom of Information, Budapest. https://naih.hu/files/NAIH-Annual-report-2018-v190830.pdf .

Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD) (2019), Implementing the OECD Antibribery Convention. Phase 4 Report Hungary.

Prosecutor General’s Office (2019), Criminality and Criminal Justice. http://ugyeszseg.hu/pdf/statisztika/Criminality_and_CriminalJustice_2009_2018.pdf .

Reporters Without Borders (2020), Hungary: Urgent EU response needed to leading independent news site’s demise (28. julij 2020). https://rsf.org/en/news/hungary-urgent-eu-response-needed-leading-independent-news-sites-demise .

Reporters Without Borders (2020), World Press Freedom Index. https://rsf.org/en/ranking .

Sodišče Evropske unije, sodba z dne 7. februarja 2019, Carlos Escribano Vindel, C-49/18.

Sodišče Evropske unije, sodba z dne 27. februarja 2018, Associação Sindical dos Juízes Portugueses, C-64/16.

Sodišče Evropske unije, sodba z dne 19. novembra 2019, AK, združene zadeve C‑585/18, C‑624/18 in C‑625/18.

Sodišče Evropske unije, sodba z dne 18. junija 2020, Komisija/Madžarska, C-78/18.

Sodišče Evropske unije, zadeva C-564/19, IS, v obravnavi.

Sodišče Evropske unije,    zadeva C-821/19, v obravnavi.

Transparency International (2019), Corruption Perceptions Index.

United Nations (2019), Global Alliance of National Human Rights Institutions (GANHRI), Sub-Committee on Accreditation (SCA), Accreditation Report – October 2019.

United Nations Special Rapporteur on human rights defenders (2016), End of mission statement by Special Rapporteur on the situation of human rights defenders, Visit to Hungary 8 - 16 February 2016. https://www.ohchr.org/EN/NewsEvents/Pages/DisplayNews.aspx?NewsID=17048&LangID=E .

Virtualni obisk Madžarske v okviru Poročila o stanju pravne države za leto 2020.

Priloga II: Obisk Madžarske

Deležniki, s katerimi so se službe Komisije virtualno sestale junija 2020:

·Amnesty International Hungary

·odbor državnega zbora za zakonodajo

·center za raziskave korupcije v Budimpešti

·forum glavnih urednikov (Főszerkesztők Fóruma)

·inštitut za politiko Eötvös Károly

·madžarska odvetniška zbornica

·madžarska zveza za državljanske svoboščine

·madžarski helsinški odbor

·K-Monitor

·Mérték Media Monitor

·ministrstvo za notranje zadeve

·ministrstvo za pravosodje

·nacionalni organ za varstvo podatkov in svobodo obveščanja

·državni sodni svet

·nacionalni urad za medije in infokomunikacije

·državni urad za sodstvo

·urad komisarja za temeljne pravice

·urad ustavnega sodišča

·državno tožilstvo Madžarske

·državni urad za revizijo

·vrhovno sodišče (Kúria)

·Transparency International Hungary

* Komisija se je na več horizontalnih srečanjih sestala tudi z naslednjimi organizacijami:

·Amnesty International

·Civil Liberties Union for Europe (Zveza za državljanske svoboščine v Evropi)

·Civil Society Europe

·Conference of European Churches (Konferenca evropskih cerkva)

·EuroCommerce

·European Center for Not-for-Profit Law

·European Centre for Press and Media Freedom (Evropsko središče za svobodo tiska in medijev)

·European Civic Forum

·Free Press Unlimited

·Front Line Defenders

·ILGA-Europe

·International Commission of Jurists (Mednarodna komisija pravnikov)

·International Federation for Human Rights (Mednarodna zveza za človekove pravice)

·International Press Institute (Mednarodni inštitut za tisk)

·Lifelong Learning Platform (Platforma za vseživljenjsko učenje)

·Open Society Justice Initiative/Open Society European Policy Institute

·Reporters Without Borders (Novinarji brez meja)

·Transparency International EU

(1)      Predsednika DUS predlaga predsednik republike in za devetletno obdobje izvoli parlament z dvotretjinsko večino med sodniki z najmanj petletnimi izkušnjami na položaju sodnika brez možnosti ponovne izvolitve (glej prispevek Madžarske za letno poročilo o stanju pravne države).

(2)      Državni sodni svet je sestavljen iz predsednika vrhovnega sodišča po uradni dolžnosti in 14 sodnikov članov (ter 14 nadomestnih članov), ki jih za šestletno obdobje iz svojih vrst izvolijo sodniki sami (glej prispevek Madžarske za letno poročilo o stanju pravne države).

(3)      V zakonodajnem postopku predsednik DUS zastopa sodstvo.

(4)      Prijave na mesto sodnika se ocenijo na podlagi sistema točkovanja, določenega v uredbi 7/2011 z dne 4. marca 2011, ki jo je izdalo ministrstvo za pravosodje, in na podlagi zakona CLXII iz leta 2011, ki vsebuje izčrpen seznam meril, ki jih je treba upoštevati pri določitvi razvrstitve kandidatov. Minister za pravosodje lahko opredeli število točk, ki se dodelijo za ta merila. Točke v sistemu ocenjevanja se dodelijo na podlagi razgovora in nekaterih elementov prijave. Lokalni sodni sveti (v sestavi sodnikov, ki jih iz svojih vrst izvolijo sodniki sami) opravijo razgovore s kandidati in jih razvrstijo z uporabo sistema točkovanja. Po spremembi uredbe, v zvezi s katero ni bilo opravljeno posvetovanje z državnim sodnim svetom in ki je začela veljati 1. novembra 2017, je bila vloga lokalnih sodnih svetov zmanjšana z znižanjem števila točk, ki jih dodelijo.

(5)      Predsednike in nekatere druge vodje regionalnih sodišč in regionalnih pritožbenih sodišč imenuje predsednik DUS po razvrstitvi na podlagi tajnega glasovanja zadevnega sodišča, ki zaseda na občni seji (sistem točkovanja se ne uporablja). Predsednik DUS lahko odstopa od razvrstitve, vendar je za imenovanje kandidata, ki ni prejel večine glasov na občni seji, potrebno predhodno soglasje državnega sodnega sveta.

(6)      Državni sodni svet določi svoj proračun in se o njem dogovori s predsednikom DUS. Proračun državnega sodnega sveta se določi ločeno v okviru proračuna DUS. Čeprav ima državni sodni svet svoj proračun, ni pravna oseba, ne nadzoruje neodvisno svojih financ, nima zadostnih človeških virov, kar zadeva kadre (ima samo enega člana osebja), in ne more sprejeti odločitve o dodatnem zaposlovanju (prispevek Evropske mreže sodnih svetov za letno poročilo o stanju pravne države).

(7)      European Commission, 2019 Country Report Hungary, SWD(2019) 1016 final, str. 42.

(8)      Resoluciji 59/2018 (V.02) OBT in 60/2018 (V.02) OBT.

(9)      Resolucija 34/2019 (V.08) OBT. Angleški prevod je na voljo na spletnem naslovu https://orszagosbiroitanacs.hu/?mdocs-file=1150.

(10)      GRECO (2019), Hungary: Insufficient progress and lack of transparency hamper fight against corruption; Commissioner for Human Rights of the Council of Europe (2019) Dunja Mijatović report following her visit to Hungary from 4 to 8 February 2019.

(11)      European Commission, 2019 Country Report Hungary, SWD(2019) 1016 final, str. 41.

(12)      Na primer European Association of Judges (2019), Report on the fact-finding mission of the EAJ to Hungary.

(13)      Priporočilo Sveta z dne 9. julija 2019 v zvezi z nacionalnim reformnim programom Madžarske za leto 2019 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Madžarske za leto 2019. To vprašanje je bilo obravnavano tudi v uvodni izjavi 27 Priporočila Sveta z dne 20. julija 2020 v zvezi z nacionalnim reformnim programom Madžarske za leto 2020 in mnenja Sveta o konvergenčnem programu Madžarske za leto 2020.

(14)      Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020, slika 44. Mnenje o neodvisnosti sodstva je razvrščeno na naslednji način: zelo nizko (manj kot 30 % anketirancev meni, da je neodvisnost sodstva dokaj dobra ali zelo dobra); nizko (30–39 %), povprečno (40–59 %), visoko (60–75 %), zelo visoko (več kot 75 %).

(15)      Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020, sliki 46 in 48. Glavni razlogi, zakaj podjetja menijo, da je neodvisnost sodstva nizka, v skladu z Eurobarometrom: status in položaj sodnikov ne zagotavljata ustrezno njihove neodvisnosti (17 %), vmešavanje ali pritisk gospodarskih ali drugih posebnih interesov (18 %), vmešavanje ali pritisk vlade in politikov (19 %) (Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020, slika 47).

(16)      Podatki Eurobarometra (sliki 44 in 46, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020); v skladu s Svetovnim gospodarskim forumom se je ta trend med podjetji nadaljeval (Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020, slika 48). V skladu z nedavno raziskavo, ki je zajela 19 držav članic EU, je po splošnem mnenju pravnikov (5,2/10) neodvisnost sodnikov zelo nizka. (Independence and Accountability of the Judiciary – ENCJ/CCBE (2020) Survey among lawyers on the independence of judges (Neodvisnost in odgovornost sodstva – Raziskava ENCJ/CCBE med pravniki o neodvisnosti sodnikov (2020)), 2018–2019, slike 7, 9, 15, 16, 17).

(17)      Bt.III.838/2019/11. Členi 667–669 zakona XC iz leta 2017 o zakoniku o kazenskem postopku vrhovnemu sodišču omogočajo, da v kazenskih zadevah preveri zakonitost pravnomočnih sodnih odločb, vključno s tistimi, ki odrejajo predložitev vprašanj za predhodno odločanje Sodišču.

(18)      Zadeva C-564/19 – IS, v obravnavi.

(19)      V skladu z zakonom CLXII iz leta 2011 ima predsednik sodišča ali organ za imenovanja pravico zahtevati začetek disciplinskega postopka. Predsednik DUS lahko zahteva uvedbo disciplinskega postopka le zoper vodje sodišča, ki jih je imenoval, in zoper sodnike, dodeljene DUS. Imenovani disciplinski senat sodišča za uslužbence (szolgálati bíróság) odloči o začetku disciplinskega postopka, zavrnitvi začetka disciplinskega postopka ali odreditvi pripravljalnega naroka. Predsednika in člane sodišča za uslužbence imenuje državni sodni svet. Poslovnik sodišča za uslužbence vsebuje določbe o sestavi pristojnih senatov in pravila o dodelitvi zadev. Poslovnik sodišča za uslužbence odobri in objavi državni sodni svet. Zoper izvoljenega sodnika, ki je član državnega sodnega sveta, se lahko disciplinski postopek uvede ob soglasju državnega sodnega sveta (glej prispevek Madžarske za letno poročilo o stanju pravne države).

(20)      K temu učinku bi lahko dodatno prispevalo dejstvo, da morajo od 1. aprila 2020 sodišča nižje stopnje v skladu z zakonom pojasniti, zakaj ne upoštevajo razlage zakonskih določb iz objavljenih odločb vrhovnega sodišča. Tako odstopanje je razlog za izredno pravno sredstvo pri vrhovnem sodišču. Glej na primer člene 561(3)(g), 648(d), 649(6) in 652(1) zakona XC iz leta 2017 o zakoniku o kazenskem postopku.

(21)      V raziskavi, opravljeni med sodniki leta 2019, je več kot 40 % sodnikov odgovorilo, da so doživeli primere, ko vlada in mediji niso spoštovali njihove neodvisnosti. Evropska mreža sodnih svetov, Prispevek k spletnemu posvetovanju z deležniki za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020. Raziskava je zajemala 21 držav članic EU. (Evropska mreža sodnih svetov, Independence and Accountability of the Judiciary – ENCJ (2020) Survey on the independence of judges (Neodvisnost in odgovornost sodstva – Raziskava ENCJ/CCBE o neodvisnosti sodnikov (2020)), 2019, sliki 43 in 45).

(22)      Z zakonom LXXXVII iz leta 2020, ki ga je madžarski parlament sprejel 3. julija 2020, je bil spremenjen zakon CXC iz leta 2011 o državnem javnem izobraževanju v tem, da lahko v primeru segregacije v šoli sodišča dodelijo odškodnino za moralno škodo le v obliki storitev izobraževanja ali usposabljanja, s čimer je izključena možnost dodelitve denarne odškodnine.

(23)      Kot nadaljnje ukrepanje na podlagi pilotne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 10. marca 2015, Varga in drugi/Madžarska.

(24)      „Nacionalno posvetovanje“ je orodje, sestavljeno iz dopisov, poslanih neposredno vsakemu madžarskemu gospodinjstvu „v imenu madžarske vlade“, ki jih spremljajo vprašalniki, s katerimi lahko državljani predložijo odgovore na sklope vprašanj, ki jih oblikuje vlada ter podpira plakatna in medijska kampanja po vsej državi.

(25)      Izjava predsednika madžarske odvetniške zbornice (21. januar 2020).

(26)      Izjava madžarskega združenja sodnikov (MABIE) (10. marec 2020).

(27)      Na primer izjava Inštituta za politiko Eötvös Károly (21. februar 2020).

(28)      Pritožba št. 20261/12. Zadeva se je nanašala na predčasno razrešitev nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča, ki so jo spodbudila njegova stališča in očitki glede načrtovane velike reforme pravosodnega sistema. Veliki senat je ugotovil, da „je predčasno prenehanje mandata tožeče stranke nedvomno imelo ‚odvračilni učinek‘, ker je gotovo ne samo njo, temveč tudi druge sodnike in predsednike sodišč odvrnilo od tega, da bi v prihodnje sodelovali v javni razpravi o zakonodajnih reformah, ki vplivajo na sodstvo, in splošneje na vprašanja, povezana z neodvisnostjo sodstva“ (točka 173).

(29)      Decision of 25 September 2019 of the Committee of Ministers of the Council of Europe, CM/Del/Dec(2019)1355/H46-11. Po navedbah madžarske vlade ji Evropsko sodišče za človekove pravice ni posredovalo nobenih drugih zadev, v katerih bi tožeče osebe navedle očitke v zvezi s svojo svobodo izražanja v okviru svoje neodvisnosti kot sodniki.

(30)      Glej člen 76(4)(a) zakona CLXI iz leta 2011. Trenutno je 113 mest (glej sklep 41.SZ/2020 (III.24) OBHE), pri čemer 82 mest zasedajo sodniki vrhovnega sodišča in tri mesta sodniki, napoteni na vrhovno sodišče. Sodniki vrhovnega sodišča so dodeljeni oddelkom (kollégium): kazenski oddelek (17 sodnikov), upravni oddelek (25 sodnikov) in civilni oddelek (40 sodnikov). Število sodnikov, dodeljenih različnim oddelkom, ni fiksno. Zaradi upokojitev sodnikov bodo leta 2020 tri prosta mesta na civilnem oddelku in pet prostih mest na kazenskem oddelku; leta 2021 bo eno prosto mesto na civilnem oddelku, dve prosti mesti na kazenskem oddelku in dve prosti mesti na upravnem oddelku.

(31)      Razvrstitev temelji na sistemu točkovanja. Predsednik vrhovnega sodišča ne sme imenovati kandidata na drugem ali tretjem mestu brez predhodnega soglasja državnega sodnega sveta.

(32)      Zakon CXXVII iz leta 2019 o spremembi nekaterih zakonov v zvezi z enostopenjskimi upravnimi postopki okrožnih uradov.

(33)      Izpolnjevati morajo splošna merila primernosti glede državljanstva, pravne in poslovne sposobnosti, diplome iz prava, pravosodnega izpita, najmanj enoletnih strokovnih izkušenj, preizkusa poklicne usposobljenosti, odsotnosti vpisa v kazensko evidenco in prijave premoženja (člen 4 zakona CLXII iz leta 2011). Z odločbami z dne 26. junija 2020 (objavljenimi 3. julija 2020) je predsednik republike osem članov ustavnega sodišča na njihovo zahtevo imenoval za sodnike.

(34)      V skladu s priporočilom Sveta Evrope bi bilo treba, kadar je v ustavi ali drugih pravnih določbah določeno, da mora odločitve o izbiri in poklicni poti sodnikov sprejeti voditelj države, vlada ali zakonodajna oblast, za pripravo priporočil ali izražanje mnenj, ki jih v praksi izvaja ustrezen organ za imenovanja, pooblastiti neodvisen in pristojen organ, ki ga v znatnem delu sestavljajo člani iz sodstva (Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope CM/Rec(2010) 12, točka 47). Glej tudi sodbo Sodišča v združenih zadevah C-585/18, C-624/18 in C-625/18, A.K., točka 134.

(35)      Ni povabila k oddaji prijav. Predsednik republike predlaga kandidata. Državni sodni svet po osebnem razgovoru izda nezavezujoče mnenje. Parlament glasuje z dvotretjinsko večino. Naslednji predsednik bi moral biti v skladu z novimi pravili izvoljen leta 2020. Predsednika vrhovnega sodišča lahko parlament – brez vključenosti sodstva – razreši s funkcije na predlog predsednika republike brez možnosti sodnega nadzora (členi 74, 115 in 116(1) zakona CLXI iz leta 2011).

(36)      Člen 1 zakona XXIV iz leta 2019.

(37)      Višji pravosodni svetovalec (madžarsko „főtanácsadó“, francosko „référendaire“) je javni uslužbenec, zaposlen na uradu ustavnega sodišča in dodeljen kabinetu člana ustavnega sodišča, njegova naloga pa je sestavljanje odločb.

(38)      Decembra 2018 je madžarski parlament – z uvedbo sedme spremembe (28. junij 2018) temeljnega zakona – sprejel dva zakona (zakona CXXX in CXXXI iz leta 2018) o vzpostavitvi upravnega sodnega sistema. Zaskrbljenost glede skladnosti z zahtevami neodvisnosti sodstva so izrazili številni akterji, vključno z Beneško komisijo (Mnenje CDL-AD(2019)004) in komisarko Sveta Evrope za človekove pravice (2018), pri čemer komisarka madžarskega predsednika poziva, naj zakonodajni sveženj o upravnih sodiščih vrne v parlament (izjava z dne 14. decembra 2018). Načrtovana reforma je bila najprej podrobno določena (zakon XXIV iz leta 2019, sprejet 1. aprila 2019), nato pa zadržana (zakon LXI iz leta 2019, sprejet 2. julija 2019). Zakon CXXX iz leta 2018 o upravnih sodiščih ni začel veljati, vendar ni bil niti razveljavljen. 12. decembra 2019 so bile z osmo spremembo temeljnega zakona odstranjene določbe o vzpostavitvi ločenega upravnega sodnega sistema.

(39)      Svet Evrope (2018), European judicial systems - Efficiency and quality of justice (Evropski pravosodni sistemi: učinkovitost in kakovost sodstva), preglednica 3.20.

(40)      V skladu s sodno prakso Sodišča je to, da člani sodstva prejemajo plačo, ki ustreza pomembnosti funkcij, ki jih izvajajo, jamstvo, ki je neločljivo povezano z neodvisnostjo sodnikov; glej zlasti sodbo Sodišča z dne 27. februarja 2018 v zadevi Associação Sindical dos Juízes Portugueses, C-64/16, točka 27, in sodbo Sodišča z dne 7. februarja 2019 v zadevi Carlos Escribano Vindel, C-49/18, točka 66.

(41)      Na primer prispevki organizacije Amnesty International Hungary, madžarske zveze za državljanske svoboščine in madžarskega helsinškega odbora za letno poročilo o stanju pravne države.

(42)

     Sodniki lahko poleg osnovne plače in nadomestil prejemajo tudi nagrade in dodatke. Predsednik DUS in predsedniki regionalnih sodišč, ki jih ta imenuje, imajo široko polje proste presoje pri dodeljevanju dodatnih nalog sodnikom, ki pomenijo različne nagrade (člen 10 priloge 2 k direktivi 5/2013 (VI. 25.) OBH). Sistem nagrad lahko znatno poveča dohodek nekaterih sodnikov, ki lahko kopičijo nagrade za različne naloge. Poleg tega predsednik DUS določi povprečno razmerje normativnih dodatkov (normatív jutalom), ki se plačajo iz neporabljenih dodeljenih proračunskih sredstev. Vodja proračunskega subjekta (vključno s predsednikom regionalnega sodišča) lahko razlikuje med zaposlenimi (vključno s sodniki, ki delajo na okrožnem sodišču, ki pripada zadevnemu regionalnemu sodišču) (glej člen 11 priloge 2 k direktivi 5/2013 (VI.25) OBH). Predsedniki regionalnih sodišč imajo diskrecijsko pravico, da nekaterim sodnikom dodelijo višje dodatke, drugim sodnikom pa take dodatke znižajo ali jim jih ne dodelijo.

(43)      V zvezi s temi merili glej Poročilo Beneške komisije CDL-AD(2010)004, točki 46 in 51; Mnenje Beneške komisije CDL-AD(2019)004, točka 80.

(44)      Committee of Ministers of the Council of Europe Recommendation CM/Rec(2010)12, točk 55.

(45)      Zadeva C-564/19 – IS, v obravnavi.

(46)      Generalnega državnega tožilca predlaga predsednik republike in med državnimi tožilci izvoli parlament.

(47)      Generalni državni tožilec lahko državnim tožilcem v posameznih zadevah daje navodila, ne da bi bila vzpostavljena jamstva (slika 55, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020). Zadevni državni tožilec lahko od generalnega državnega tožilca zahteva zagotovitev pisnega potrdila o navodilih v posamezni zadevi. Državni tožilec lahko izrecno zavrne navodila, če bi pomenila kaznivo dejanje ali prekršek ali če bi ogrozila državnega tožilca, če pa se državni tožilec ne strinja z navodili, lahko zahteva prenos zadeve na drugega državnega tožilca, pri čemer take zahteve ni mogoče zavrniti (člen 53 zakona CLXIV iz leta 2011).

(48)      Zakon CLXIII iz leta 2011 o državnem tožilstvu Madžarske.

(49)      GRECO Fourth Evaluation Round – Evaluation Report, točka 177; GRECO Fourth Evaluation Round – Interim Compliance Report, točka 20. Manjšina, ki blokira izvolitev naslednika v parlamentu, lahko ohranja generalnega državnega tožilca na položaju po izteku njegovega mandata.

(50)      GRECO Fourth Evaluation Round – Evaluation Report, točki 190 in 216; GRECO Fourth Evaluation Round – Interim Compliance Report, točki 24 in 34. Skupina GRECO je priporočila (priporočilo xvii), da se disciplinski postopki zoper tožilce „vodijo zunaj neposredne hierarhične strukture državnega tožilstva“. Za uresničitev priporočil skupine GRECO je bila januarja 2019 s spremembo uvedena funkcija disciplinskega komisarja, katerega naloga je preiskava domnevnih kršitev. Vendar nadrejeni tožilec ostaja udeležen v disciplinskih postopkih. O ukrepih odvzema priznanja, znižanja plačnega razreda ali položaja ali razrešitve odloča generalni državni tožilec. Vodja enote (nadrejeni tožilec) lahko tožilcu, ki je pod njegovim nadzorom, izreče milejše ukrepe (opomin, grajo). Zoper odločitve o disciplinskih ukrepih so mogoče pritožbe pri delovnem sodišču (slika 53, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020).

(51)      V skladu z drugim vmesnim poročilom skupine GRECO o izpolnjevanju priporočil eno priporočilo (xvi) v zvezi z državnim tožilstvom ostaja neuresničeno, tri pa so bila uresničena delno (xiv, xv in xvii). V zvezi s priporočilom xiv so madžarski organi ponovno preučili možnost ponovne izvolitve generalnega državnega tožilca; skupina GRECO je bila zadovoljna, da je bil prvi del priporočila xiv ustrezno upoštevan (GRECO Fourth Evaluation Round – Interim Compliance Report, točke 19–22) Poleg tega je bilo priporočilo xv delno uresničeno z uvedbo pravil, ki predpisujejo, da mora biti v spisu o zadevi navedena kratka obrazložitev odvzema kazenske ali upravne zadeve tožilcu (GRECO Fourth Evaluation Round – Interim Compliance Report, točke 23–26). V zvezi s priporočilom xvii glej opombo 50.

(52)      Slika 27, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(53)      Slika 28, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(54)      Slika 29, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(55)      Slika 30, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(56)      Slika 25, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(57)      Oseba z dohodkom, ki znaša polovico praga revščine, morda ni upravičena do pravne pomoči. Slika 23, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(58)      Vladna uredba 45/2020 z dne 14. marca 2020.

(59)      V skladu s členom 53(3) temeljnega zakona.

(60)      Vladna uredba 74/2020 z dne 31. marca 2020. Uredba je 18. junija 2020 postala neveljavna v skladu s členom 53(4) temeljnega zakona.

(61)      Sliki 8 in 15, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(62)      Slika 7, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(63)      Zakon CXXX iz leta 2016. Po pričakovanjih naj bi pospešil postopke z uvedbo dvofaznega postopka na prvostopenjskih sodiščih, sestavljenega iz faze sojenja ter predhodne pripravljalne faze, namenjene razjasnitvi obsega zadeve in določitvi zahtevkov strank.

(64)      Zakon I iz leta 2017. Najpomembnejše določbe, ki naj bi prispevale k pravočasnemu dokončanju upravnih postopkov, so tiste, ki se nanašajo na zamudne sodbe v zadevah, v katerih upravni organi ne upoštevajo rokov za svoje odločitve.

(65)      Zakon XC iz leta 2017. V fazi sojenja se izvede pripravljalni narok, da se določi obseg zadeve in prepreči taktika zavlačevanja, pozneje pa se lahko novi predlogi za izvajanje dokazov vložijo le v izjemnih okoliščinah.

(66)      Prispevek Madžarske za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020.

(67)      Oktobra 2018 je vlada parlamentu predložila predlog zakona T/2923. Septembra 2020 je Odbor ministrov sveta Evrope sprejel tretjo vmesno resolucijo, pri čemer je „z globokim razočaranjem ugotovil, da organi kljub lastnim zavezam in pozivom Odbora, ki so bili že izraženi v dveh vmesnih resolucijah in več sklepih, nazadnje marca 2020, niso predložili nobenih informacij, na podlagi katerih bi lahko Odbor štel, da je bil storjen napredek“. Glej Vmesno resolucijo CM/ResDH(2020)180.

(68)      Transparency International (2019), Indeks zaznave korupcije.

(69)      Raziskava Special Eurobarometer 502 (2020).

(70)      Raziskava Flash Eurobarometer 482 (2019).

(71)      OECD (2019).

(72)      Generalno državno tožilstvo (2019).

(73)      Evropska komisija, Poročilo o državi – Madžarska 2020, SWD(2020) 516 final, str. 45.

(74)      Priporočilo Sveta z dne 9. julija 2019 v zvezi z nacionalnim reformnim programom Madžarske za leto 2019 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Madžarske za leto 2019, uvodna izjava 16; Evropska komisija, Poročilo o državi – Madžarska 2019, SWD(2019) 1016 final, str. 44.

(75)      Vladni sklep 1328/2020 z dne 19. junija 2020 o srednjeročni nacionalni protikorupcijski strategiji za obdobje 2020–2022 in spremljajoči akcijski načrt.

(76)

     Zaradi sistemov za nadzorovanje integritete, uvedenih z vladno uredbo leta 2013, morajo vse javne institucije imenovati takega svetovalca. Na nacionalni univerzi za javne službe (NKE) je bil vzpostavljen poseben univerzitetni program, v okviru katerega se zagotavljajo usposabljanje in kvalifikacije za svetovalce za integriteto.

(77)      Urad OLAF finančna priporočila naslovi na institucije EU ali nacionalne organe, ki zagotavljajo ali upravljajo sredstva EU, s čimer zahteva povračilo poneverjenih sredstev EU v proračun EU. Finančna priporočila urada OLAF na dveh glavnih področjih deljenega upravljanja (evropski strukturni in investicijski skladi ter kmetijstvo) za obdobje 2015–2019 so znašala 3,93 % skupnih izplačil Madžarski v letih od 2015 do 2019 (največ od vseh držav članic, pri čemer povprečje 27 držav članic Unije znaša 0,36 %). Finančni vpliv nepravilnosti, ki jih je zaznala Madžarska sama, je znašal 1,41 %. (Poročilo urada OLAF za leto 2019, preglednica 6). Delež obtožnic na podlagi priporočil urada OLAF je na Madžarskem 47 %, kar je nad povprečjem EU (Poročilo urada OLAF za leto 2019, preglednica 7).

(78)

     Zakon št. XLIII iz leta 2010 o organih centralne ravni države ter položaju članov vlade in državnih sekretarjev.

(79)      GRECO Fourth Evaluation Round – Evaluation Report. Decembra 2019 je parlament s 1. februarjem 2020 spremenil zakon XXXVI iz leta 2012 o delovanju parlamenta in položaju poslancev za uresničitev priporočil skupine GRECO (glej prispevek Madžarske za letno poročilo o stanju pravne države).

(80)      Vladna uredba 50/2013 z dne 25. februarja 2013.

(81)      GRECO Fourth Evaluation Round – Interim Compliance Report, točka 39.

(82)      Člen 8(4) zakona I iz leta 2012.

(83)      Člen 93(1)(g) zakona CXXV iz leta 2018.

(84)      Člen 117(1) zakona CXXV iz leta 2018 določa, da mora vlada opredeliti sektorje in funkcije, kjer vladni uradnik ne sme biti zaposlen po koncu svojega delovanja v javni službi. Ta določba mora biti še izvedena.

(85)      Zakon CLXV iz leta 2013.

(86)      GRECO Third Evaluation Round - Second Addendum to the Second Compliance Report, točka 24.

(87)      Madžarska je med letoma 2019 in 2020 po svetovnem indeksu svobode medijev, ki ga objavlja organizacija Reporters Without Borders (Novinarji brez meja), nazadovala za dve mesti in je zdaj na 89. mestu med vsemi državami sveta.

(88)      Člen IX(2) temeljnega zakona določa: „Madžarska priznava in ščiti svobodo in raznolikost tiska ter zagotavlja pogoje za prosto razširjanje informacij, potrebnih za oblikovanje demokratičnega javnega mnenja.“

(89)      Zakon CLXXXV iz leta 2010 o medijskih storitvah in množičnih medijih.

(90)      Zakon CIV iz leta 2010 o svobodi tiska.

(91)      Zakon CXII iz leta 2011 o pravici do samoodločanja glede informacij in svobodi obveščanja.

(92)      Zakon o medijih jasno določa cilje urada, pri čemer določa, da je to „avtonomna regulativna agencija, podrejena le pravu“ (člen 109) in da je svet za medije „neodvisen organ urada, ki poroča parlamentu in je podrejen le madžarskemu pravu“ (člen 123).

(93)      Predsednik sveta za medije hkrati zaseda mesto predsednika urada za medije.

(94)      Po priporočilih Beneške komisije (Mnenje CDL-AD(2015)015) so bile določbe zakona o medijih v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo predsednika in članov sveta za medije ustrezno spremenjene. Člen 124 zakona o medijih določa soglasno odločitev ad hoc parlamentarnega odbora, pristojnega za predlaganje kandidatov. (Predsednik urada za medije je kandidat po uradni dolžnosti.) Odbor za nominacije je sestavljen iz po enega člana iz vsake politične skupine; njihove glasovalne pravice so sorazmerne z velikostjo politične skupine, ki jo zastopajo. Če odbor za nominacije v predpisanem roku ne more predložiti štirih nominirancev, lahko predlaga kandidate z vsaj dvema tretjinama ponderiranih glasov.

(95)      Vladna uredba 229/2018 z dne 5. decembra 2018.

(96)      Srednjeevropska tiskovna in medijska fundacija.

(97)      Regionalno sodišče v Budimpešti je s sodbo z dne 29. januarja 2020 razsodilo, da združitev ni bila zakonita, ker urad za konkurenco ni opravil nobenega vsebinskega pregleda združitve, in temu uradu odredilo, naj tak pregled opravi.

(98)      V skladu s členom 24/A zakona LVII iz leta 1996 o prepovedi nepoštenih in omejevalnih tržnih praks.

(99)      Center za pluralnost in svobodo medijev (2019).

(100)      https://europeanjournalists.org/blog/2020/07/28/hungary-media-freedom-crackdown-our-letter-to-eu-leaders/.

(101)      V izjavi z dne 24. julija 2020 so novinarji razrešitev glavnega urednika opisali kot „odkrit poskus uporabe pritiska“. Index.hu (24. julij 2020), Editorial board of Index and more than 70 staff members resign.

(102)      Člen 42 zakona o medijih. Osnovni podatki o lastništvu družb so prosto dostopni na spletišču ministrstva za pravosodje. Lastniki vseh družb morajo svoje družbe registrirati v splošnem nacionalnem sistemu za informacije o družbah in registracijo družb, naslove, ki jih objavljajo, pa pri uradu za medije.

(103)      Mednarodni inštitut za tisk (IPI), člen 19, Odbor za zaščito novinarjev (CPJ), evropsko središče za svobodo tiska in medijev (ECPMF), Evropska zveza novinarjev (EFJ), Free Press Unlimited (FPU) in Novinarji brez meja (RSF): Conclusions of the joint international press freedom mission to Hungary (Ugotovitve skupne mednarodne misije za svobodo tiska na Madžarskem) (3. december 2019).

(104)      V obdobju 2013–2016 so sodišča v več kot 70 % od 500 sodnih postopkov v zvezi z dostopom do informacij odločila v korist prosilcev za podatke (Kúria, 2018).

(105)      Vrednost kazalnika dostopa do informacij je 4 na lestvici do 10 (SGI, 2019).

(106)      Izjava posebnega poročevalca o položaju zagovornikov človekovih pravic ob koncu misije, obisk Madžarske od 8. do 16. februarja 2016.

(107)      Priporočilo Sveta z dne 20. julija 2020 v zvezi z nacionalnim reformnim programom Madžarske za leto 2020 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Madžarske za leto 2020, uvodna izjava 32.

(108)      Izziv ostaja tudi proaktivno razkrivanje podatkov, saj 70 % občin na svojih spletiščih ne objavlja minimalnih zahtevanih informacij (inštitut v Budimpešti, center za raziskave korupcije v Budimpešti (2019)).

(109)      Evropska komisija, Poročilo o državi – Madžarska 2020, SWD(2020) 516 final, str. 46. Tak primer je sprememba zakonodaje o tujih predstavništvih (zakon LIX iz leta 2019), ki uvaja omejitve dostopa do podatkov o tujih naložbah. To je nadaljevanje trenda, ki se je začel leta 2012 in ki prispeva k povečani negotovosti glede razlage zakonodaje o dostopu do informacij. Parlament je 19. maja 2020 sprejel zakon XXIX iz leta 2020; njegov člen 2(3) – za obdobje 10 let – omejuje dostop javnosti do vseh pogodb in drugih dokumentov v zvezi z izvajanjem projekta železniške povezave med Budimpešto in Beogradom.

(110)      Zakon XCI iz leta 2013 („Lex Átlátszó“).

(111)      Vladna uredba 301/2016 z dne 30. septembra 2016. Med 300 pritožbami ki jih je nacionalni organ za varstvo podatkov in svobodo obveščanja obravnaval leta 2018, se jih je približno 10 % nanašalo na neutemeljeno uporabo nadomestil (nacionalni organ za varstvo podatkov in svobodo obveščanja (2019)).

(112)      Mérték Media Monitor (2019).

(113)      Madžarska zveza za državljanske svoboščine (TASZ) (2020).

(114)      Center za pluralnost in svobodo medijev (2019), Decriminalisation of Defamation (Dekriminalizacija obrekovanja).

(115)      21. oktobra 2019 je predsednik parlamenta uvedel pravila, ki omejujejo svobodo gibanja in dejavnosti novinarjev, ki delajo v zgradbi in pisarnah parlamenta.

(116)      Januarja 2020 je sodišče odredilo začasni ukrep o prepovedi razširjanja madžarske izdaje poslovne revije Forbes s sklicevanjem na pravila o varstvu podatkov.

(117)      Zakon XII iz leta 2020.

(118)      Na primer Mednarodni inštitut za tisk (2020), Hungary seeks power to jail journalists for ‘false’ COVID-19 coverage, 23. marec 2020, Human Rights Watch, Hungary’s Orban Uses Pandemic to Seize Unlimited Power, 23. marec 2020.

(119)      Izjava Komisije na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta o izredni zakonodaji na Madžarskem ter njenem učinku na pravno državo in temeljne pravice (14. maj 2020). Člen 337(2) kazenskega zakonika še vedno velja; s prenehanjem „stanja nevarnost“ 18. junija 2020 v njem opredeljenega kaznivega dejanja ni več mogoče storiti.

(120)      Za sprejetje ali spremembo temeljnega zakona je potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev (člen S(2) temeljnega zakona).

(121)      Temeljni zakon določa sprejetje 32 sistemskih zakonov o izvajanju nekaterih od njegovih določb, ki vsebujejo podrobna pravila o delovanju ključnih institucij ali uveljavljanju nekaterih temeljnih pravic. Sistemski zakoni se lahko sprejmejo ali spremenijo z dvotretjinsko večino prisotnih poslancev parlamenta (člen T(4) temeljnega zakona). Beneška komisija je Madžarski očitala uporabo sistemskih zakonov, ki presega tisto, kar je nujno potrebno, in celo v zvezi s podrobno zakonodajo, kar se z demokratičnega vidika šteje za vprašljivo, saj otežuje uvajanje prihodnjih reform (Mnenje CDL-AD(2012)009, točka 47). Vlada trdi, da je potrebna visoka stopnja političnega soglasja za urejanje najpomembnejših vidikov temeljnih pravic in organizacije države.

(122)      Predsednika republike, člane in predsednika ustavnega sodišča, predsednika vrhovnega sodišča (Kúria), generalnega državnega tožilca, predsednika DUS, komisarja za temeljne pravice in njegovega namestnika, predsednika državnega urada za revizijo ter predsednika narodne banke Madžarske.

(123)      Člen 6(1) temeljnega zakona.

(124)      Zakon CXXX iz leta 2010 o pripravi zakonodaje, zakon CXXXI iz leta 2010 o javni udeležbi pri razvoju zakonodaje in uredba ministra za pravosodje 24/2011 z dne 9. avgusta 2011 o predhodni in naknadni oceni učinka predpisov.

(125)

     Evropska komisija, Poročilo o državi – Madžarska 2020, SWD(2020) 516 final, str. 29. Glavni tristranski organ za socialni dialog je stalni posvetovalni forum zasebnega sektorja in vlade (VKF). Člane foruma izbere vlada in ne vključujejo tradicionalnih sindikatov in organizacij delodajalcev.

(126)      Priporočilo Sveta z dne 20. julija 2020 v zvezi z nacionalnim reformnim programom Madžarske za leto 2020 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Madžarske za leto 2020, uvodna izjava 28.

(127)      Glej Priporočilo Sveta z dne 20. julija 2020 v zvezi z nacionalnim reformnim programom Madžarske za leto 2020 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Madžarske za leto 2020, uvodna izjava 28. Leta 2019 je bilo na posebnem spletišču vlade objavljenih le zelo malo dokumentov (nacionalni organ za varstvo podatkov in svobodo obveščanja (2019), str. 129).

(128)      Vladna uredba 40/2020 z dne 11. marca 2020.

(129)      Člen 53(1) temeljnega zakona.

(130)      Člen 54(3) temeljnega zakona.

(131)      Zakon XII iz leta 2020 o izvajanju člena 53(2) temeljnega zakona, ki vladi omogoča, da z uredbo prekine uporabo zakonov. Nov zakon je določal, da se lahko izredna pooblastila vlade izvajajo le, če so potrebna za preprečevanje izbruha COVID-19, spopadanje z njim in njegovo odpravljanja ter preprečevanje njegovih škodljivih učinkov in spopadanje z njimi ter če so sorazmerna s temi nameni.

(132)      Priporočilo Sveta z dne 20. julija 2020 v zvezi z nacionalnim reformnim programom Madžarske za leto 2020 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Madžarske za leto 2020, uvodna izjava 27. Glej tudi Poročilo Beneške komisije CDL-AD(2020)014-e, zlasti točke 6–16.

(133)      Priporočilo Sveta z dne 20. julija 2020 v zvezi z nacionalnim reformnim programom Madžarske za leto 2020 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Madžarske za leto 2020.

(134)      Vladna uredba 282/2020 z dne 17. junija 2020. Konkretni vladni ukrepi so veljali do prekinitve „stanja nevarnosti“.

(135)      Vladna uredba 283/2020 z dne 17. junija 2020.

(136)      Zakon LVIII iz leta 2020. S členom 162 je bil na primer najpozneje do 15. avgusta 2020 podaljšan vladni nadzor nad družbo KARTONPACK Nyrt, ki kotira na borzi, odrejen z vladno uredbo 128/2020 z dne 17. aprila 2020.

(137)      Na primer vladni uredbi 135 in 136/2020 z dne 17. aprila 2020, ki vsebujeta pravila o posebnih gospodarskih območjih in določata tako območje v mestu Göd, ter vladna uredba 179/2020 z dne 4. maja 2020, s katero je začasno ukinjena uporaba nekaterih določb Splošne uredbe o varstvu podatkov; te zadeve so še v obravnavi pri ustavnem sodišču. Ustavno sodišče je 14. julija 2020 zavrnilo predlog, s katerim se je izpodbijala vladna uredba 47/2020 z dne 18. marca 2020, ki je delodajalcem in delojemalcem omogočila dogovor o odstopanju od določb delovnega zakonika (odredba II/887/2020); ustavno sodišč je to utemeljilo s tem, da se vladna uredba ne uporablja več.

(138)      Odločba 3234/2020 (VII. 1.) AB.

(139)      Vladna uredba 92/2020 z dne 6. aprila 2020, s katero je bil občinam odvzet prihodek od davka ob registraciji vozila.

(140)      Člen 37(4) temeljnega zakona. Zaradi te omejitve je Beneška komisija izrazila zaskrbljenost (Mnenje CDL-AD(2012)009, točka 38).

(141)      Člen 27 zakona CLI iz leta 2011. Možnost, da javni organi pri ustavnem sodišču izpodbijajo pravnomočno sodno odločbo, je bila prvič priznana v sklepu 23/2018 (XII. 28) AB ustavnega sodišča, s katerim je bila razveljavljena sodba vrhovnega sodišča, s katero je bila ugotovljena nezakonitost odločbe narodne banke Madžarske kot organa za finančni nadzor.

(142)      Glej tudi Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope CM/Rec(2010)12, točka 16; Poročilo Beneške komisije CDL-AD(2010)004, točka 67; Mnenje CDL-AD(2017)031, točka 54.

(143)      Združeni narodi (2019). Leta 2016 je na primer posebni poročevalec Združenih narodov glede položaja zagovornikov človekovih pravic Madžarski priporočil, naj okrepi vlogo in neodvisnost komisarja ter finančno samostojnost njegovega urada ter naj se s komisarjem posvetuje o zakonodajnih postopkih in zagotovi ustrezno izvajanje njegovih priporočil.

(144)      Zakon CXI iz leta 2011.

(145)      SCA je opozoril, da se pri izbirnem postopku ne zahteva oglaševanje prostih mest, da niso vzpostavljena jasna in enotna meritorna merila za ocenjevanje kandidatov ter da ni opredeljen postopek za doseganje širokega posvetovanja in/ali udeležbe v postopku prijave, pregleda, izbire in imenovanja.

(146)      Zakon CVII iz leta 2019.

(147)      Člen 145 zakona CIX iz leta 2019.

(148)      Prispevek organizacije Transparency International za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020.

(149)      Zakon LXXVI iz leta 2017 o preglednosti organizacij, ki prejemajo pomoč iz tujine. V skladu z navedenim zakonom se morajo organizacije civilne družbe, ki prejemajo donacije iz tujine, registrirati na madžarskih sodiščih kot „organizacija, ki prejema podporo iz tujine“, če znesek donacij, ki so jim poslane iz drugih držav članic ali tretjih držav v enem letu presega določen prag. Pri registraciji morajo med drugim navesti tudi ime donatorjev, katerih podpora je dosegla ali presegla znesek 500 000 HUF (približno 1 400 EUR), in točen znesek podpore. Te informacije so nato objavljene na prosto dostopni javni elektronski platformi. Poleg tega morajo zadevne organizacije civilne družbe na domači spletni strani in v vseh svojih publikacijah navesti, da so „organizacija, ki prejema podporo iz tujine“.

(150)      Sodba Sodišča z dne 18. junija 2020, Komisija/Madžarska, C-78/18.

(151)      Zadeva C-821/19 na Sodišču, v obravnavi.

(152)      Zakon VI iz leta 2018. Naknadno je ustavno sodišče v sklepu št. 3/2019 (III.7) AB poudarilo, da se besedilo v zvezi s kaznivim dejanjem iz člena 353/A kazenskega zakonika ne nanaša na prepoved dejavnosti humanitarnih organizacij.

(153)      Skupno mnenje Beneške komisije in OVSE ODIHR (CDL-AD(2018)013).

(154)      „Posebni imigracijski davek pomeni neupravičen poseg v pravici do svobode izražanja in združevanja prizadetih nevladnih organizacij. Uvedba tega posebnega davka bo imela odvračilni učinek na uveljavljanje temeljnih pravic ter posameznike in organizacije, ki te pravice zagovarjajo ali finančno podpirajo njihovo zagovarjanje. Morebitne donatorje bo odvrnila od podpore tem nevladnim organizacijam in dodatno otežila delo civilne družbe, ki se ukvarja z legitimnimi dejavnostmi za uveljavljanje človekovih pravic.“ Skupno mnenje Beneške komisije in OVSE ODIHR (CDL-AD(2018)035).

(155)      Ocena s strani organizacije CIVICUS; ocene na lestvici s petimi kategorijami so naslednje: odprta, omejena, ovirana, zatrta in zaprta civilna družba. Oceno „ovirana“ običajno dobijo države, v katerih v državljanski prostor močno posegajo imetniki oblasti, ki uvedejo kombinacijo pravnih in praktičnih omejitev za celovito uveljavljanje temeljnih pravic.

(156)      Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope CM/Rec(2018)11.