EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.9.2020

SWD(2020) 311 final

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

Poročilo o stanju pravne države za leto 2020

Poglavje o stanju pravne države v Italiji

Spremni dokument

K SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Poročilo o stanju pravne države za leto 2020


Stanje pravne države v Evropski uniji

{COM(2020) 580 final} - {SWD(2020) 300 final} - {SWD(2020) 301 final} - {SWD(2020) 302 final} - {SWD(2020) 303 final} - {SWD(2020) 304 final} - {SWD(2020) 305 final} - {SWD(2020) 306 final} - {SWD(2020) 307 final} - {SWD(2020) 308 final} - {SWD(2020) 309 final} - {SWD(2020) 310 final} - {SWD(2020) 312 final} - {SWD(2020) 313 final} - {SWD(2020) 314 final} - {SWD(2020) 315 final} - {SWD(2020) 316 final} - {SWD(2020) 317 final} - {SWD(2020) 318 final} - {SWD(2020) 319 final} - {SWD(2020) 320 final} - {SWD(2020) 321 final} - {SWD(2020) 322 final} - {SWD(2020) 323 final} - {SWD(2020) 324 final} - {SWD(2020) 325 final} - {SWD(2020) 326 final}

I.Pravosodni sistem

Pravosodni sistem je določen z ustavo 1 , ki zagotavlja njegovo neodvisnost in avtonomijo 2 . Redna sodišča so pristojna v civilnih in kazenskih zadevah; organizirana so v treh stopnjah. Na prvi stopnji delujejo mirovni sodniki, redna sodišča in sodišča za mladoletnike. Na drugi stopnji so pritožbena sodišča, na najvišji stopnji pa višje kasacijsko sodišče. Upravno sodstvo je organizirano na prvi stopnji (Tribunali Amministrativi Regionali) in na drugi stopnji (Consiglio di Stato in Consiglio di giustizia amministrativa per la Regione Sicilia). Za računovodske zadeve je pristojno računsko sodišče (Corte dei Conti, regionalni in centralni urad). Na področju davčnih zadev so na prvi in drugi stopnji pristojna davčna sodišča (Commissioni Tributarie Provinciali in Regionali), na najvišji stopnji pa višje kasacijsko sodišče. Struktura tožilstva je usklajena s strukturo sodišč. Na področju organiziranega kriminala in drugih hudih kaznivih dejanj 3 naloge tožilstva izvajajo okrožni direktorati za boj proti mafiji 4 . V skladu z načelom enotnosti v sodstvu so redni sodniki in državni tožilci pravosodni uradniki, imajo skupno karierno strukturo, njihovo delovanje pa ureja vrhovni sodni svet (Consiglio Superiore della Magistratura) 5 . Pravosodni uradniki z upravnega, računovodskega in davčnega področja imajo svoje samoupravne organe (Consiglio di Presidenza della giustizia amministrativa, Consiglio di Presidenza della Corte dei Conti in Consiglio di Presidenza della giustizia tributaria). Nacionalna odvetniška zbornica je neodvisen in samoupravni organ, ustanovljen na podlagi zakona 6 .

Neodvisnost

Vzpostavljen je trden zakonodajni okvir za zagotavljanje neodvisnosti sodnikov in tožilcev 7 . Sodstvo je v celoti ločeno od drugih vej oblasti 8 . Naloga vrhovnega sodnega sveta 9 je zagotavljati neodvisnost sodstva. Vse odločitve glede zaposlovanja, premestitev, napredovanja in ocen strokovnosti ter disciplinskih ukrepov so predmet sodne presoje. Tožilci kot pravosodni uradniki so neodvisni in uživajo enaka jamstva kot sodniki 10 . To je v skladu z običajno prakso v Evropi, na podlagi katere se zagotavlja večja neodvisnost tožilstva, kot navaja Beneška komisija 11 . Generalni državni tožilec pri kasacijskem sodišču, ki ga imenuje vrhovni sodni svet, nima nobenih pristojnosti nad raznimi tožilstvi 12 .

V Italiji je stopnja neodvisnosti sodstva glede na mnenje nizka. Le 31 % širše javnosti in 36 % podjetij meni, da je „dokaj ali zelo dobra“, ti deleži pa so se med letoma 2019 in 2020 še zmanjšali 13 . Glavni razlogi, ki jih za nizko stopnjo neodvisnosti navajajo širša javnost in podjetja, so vmešavanje ali pritiski vlade in politikov ter vmešavanje ali pritiski zaradi gospodarskih ali drugih posebnih interesov 14 .

Vlada je predlagala reformo vrhovnega sodnega sveta in drugih vidikov pravosodnega sistema. V skladu z ustavo je vrhovni sodni svet (Consiglio Superiore della Magistratura – CSM) neodvisen in avtonomen organ 15 ; dve tretjini njegovih članov sestavljajo pravosodni uradniki, ki jih z vseh ravni pravosodja izvolijo njihovi kolegi 16 . Preostali člani so nepoklicni člani, ki jih izvoli parlament  izmed univerzitetnih profesorjev s področja prava in pravnikov z vsaj petnajstimi leti izkušenj. Predsednik republike (ki tudi predseduje vrhovnemu sodnemu svetu), prvi predsednik kasacijskega sodišča in generalni državni tožilec pri kasacijskem sodišču so člani po uradni dolžnosti. Volitve pravosodnih uradnikov-članov sveta potekajo v treh nacionalnih kolegijih 17 . Leta 2019 je imel vrhovni sodni svet težave z integriteto zaradi resnih obtožb glede imenovanja vrhovnih tožilcev, kot je razkrila kazenska preiskava 18 . Zaradi preiskave je odstopilo pet članov vrhovnega sodnega sveta 19 . Za nadomestitev nekaterih od navedenih članov so bile izvedene nove volitve 20 . Začetih je bilo deset disciplinskih postopkov in sprejetih je bilo nekaj preventivnih ukrepov 21 . Poleg tega je nacionalno združenje pravosodnih uradnikov enega od pravosodnih uradnikov izključilo iz združenja. Vlada je 7. avgusta 2020 predlagala osnutek zakona 22 o reformi vrhovnega sodnega sveta, ki se nanaša na pomisleke, ki izhajajo iz zgoraj navedene kazenske preiskave. Navedena reforma vključuje povečanje števila članov sveta 23 , vzpostavitev 19 območnih kolegijev pravosodnih uradnikov 24 in vzpostavitev novega disciplinskega senata. Poleg tega so del osnutka reforme tudi nova pravila za izboljšanje preglednosti pri imenovanju vrhovnih sodnikov in tožilcev. Vključuje tudi možnost žreba pri izbiri kandidatov za člane vrhovnega sodnega sveta 25 . Pomembno je, da se pri vseh reformah upoštevajo priporočila Sveta Evrope glede sodnih svetov, tudi glede izbire njihovih članov 26 . Poleg tega je cilj osnutka reforme zaostriti zahteve glede sodelovanja pravosodnih uradnikov v politiki 27 . V tem smislu so bile pred kratkim okrepljene obveznosti glede prijave premoženja 28 , vzpostavljene pa so bile tudi ciljno usmerjene pobude za ozaveščanje o etiki in neodvisnosti sodstva 29 , čeprav je skupina GRECO opozorila na pomanjkanje ustrezne ureditve politične dejavnosti pravosodnih uradnikov 30 .

Kakovost

Zagotovljeni so bili viri za dodatne pravosodne uradnike in administrativno osebje. Zakon o proračunu za leto 2019 31 je omogočil zaposlitev 600 novih pravosodnih uradnikov na civilnih in kazenskih sodiščih 32 , razdeljenih med kasacijsko sodišče in nižja sodišča ter tožilstvo 33 . Predvideva se, da bodo nove zaposlitve izvedene do konca leta 2021 in da se bo s tem skrajšal čas, potreben za izdajo sodnih odločb 34 . Zakon o proračunu za leto 2020 35 uvaja več prožnosti pri dodeljevanju sodnikov, tem pa omogoča tudi, da se prostovoljno prijavijo v projektne skupine, ki bodo odpravljale posamezne zaostanke. Nedavno je bila skoraj 850 pomožnim sodnikom zaupana naloga skrajševanja dolgotrajnih postopkov, tudi pri pritožbenih kazenskih sodiščih 36 . Pričakuje se, da bo v letu 2020 zapolnjenih veliko prostih delovnih mest za administrativno osebje, novi razpisi pa bodo objavljeni leta 2021. Poleg tega so izredni ukrepi, namenjeni pospešitvi nerešenih zadev in izboljšanju digitalizacije v kazenskih postopkih, omogočili zaposlitev 1 000 oseb za dveletno obdobje 37 . Na področju upravnega sodstva se je z zakonom o proračunu za leto 2018 38 za 20 mest povečalo število upravnih pravosodnih uradnikov, februarja 2020 pa so bili ustanovljeni nov oddelek pri državnem svetu in dva nova oddelka pri enem od prvostopenjskih sodišč (Tar Lazio) 39 . Kljub temu pa izzivi še niso premagani, saj je zlasti na prvi stopnji še veliko nezasedenih delovnih mest pravosodnih uradnikov 40 .

Cilj trenutnih reform je izboljšati digitalizacijo pravosodnega sistema. Digitalizacija postopkov pri prvostopenjskih in drugostopenjskih civilnih sodiščih je na visoki ravni, pri kasacijskem sodišču (civilni oddelek) pa je v preskusni fazi. Trenutno se vsak akt v prvostopenjskih in drugostopenjskih postopkih pripravi, podpiše, pošlje in arhivira v digitalni obliki; omogočeno je pridobivanje dokumentov in vpogled vanje. Na podlagi osnutka reforme glede civilnega postopka, ki je v obravnavi v parlamentu 41 , bi se nadalje izboljšala digitalizacija, saj bi reforma omogočila izključno spletno vlaganje vlog ter uporabo več elektronskih orodij, pa tudi elektronsko plačilo sodnih taks in razširitev digitalizacije na mirovne sodnike 42 . V kazenskih postopkih je digitalizacija le delna in vključuje obvestila in komunikacijo, elektronske registre in elektronsko povezavo z odvetniško zbornico, ki omogoča dostop do zagovornikov, ki se dodelijo po uradni dolžnosti. Na podlagi osnutka reforme glede kazenskega postopka, ki je v obravnavi v parlamentu 43 , bo omogočeno spletno vlaganje vlog in obveščanje, na voljo pa bo pa tudi več elektronskih orodij. Pri upravnih sodiščih je digitalizacija na visoki ravni. Z nedavno spremembo 44 je bila odpravljena zahteva po izvodu v tiskani obliki poleg elektronskega.

Že uvedene digitalne rešitve in pravni okvir so omogočili, da je bilo mogoče nekatere dejavnosti sodišč izvajati tudi med pandemijo COVID-19. Ob pandemiji COVID-19 je vlada sprejela organizacijske ukrepe, ki se izvajajo v sodelovanju z vodji pravosodnih uradov in vrhovnim sodnim svetom; ti ukrepi so omogočili izvajanje civilnih in kazenskih narokov prek oddaljenega dostopa 45 . Zaradi krize se je pospešila digitalizacija v kazenskih sodnih postopkih, pri čemer je bilo tožilstvu omogočeno zaslišanje prič in osumljencev, pa tudi imenovanje izvedencev, prek videokonference 46 . Poleg tega so višje kasacijsko sodišče, generalno državno tožilstvo pri višjem kasacijskem sodišču in nacionalna odvetniška zbornica (Consiglio Nazionale Forense) podpisali memorandum o soglasju glede digitaliziranih aktov 47 . Naroki pri upravnem sodišču so bili sprva začasno odpovedani, nato pa organizirani prek oddaljenega dostopa 48 . Memorandum o soglasju glede izvajanja narokov prek oddaljenega dostopa so podpisali tudi državni svet in odvetniške zbornice 49 .

Spletni dostop do sodb se izboljšuje. V celoti so prek spleta dostopne civilne in kazenske sodne odločbe najvišjih sodišč; sklepi vrhovnega sodnega sveta glede objavljanja sodb prvostopenjskih in drugostopenjskih sodišč pa se še izvajajo 50 .

Parlament obravnava reforme, na podlagi katerih bi se prestrukturirala prvostopenjska in drugostopenjska davčna sodišča ter izboljšala njihova specializacija. Veliko povečanje števila novih zadev s področja davčnih sporov na najvišji stopnji vzbuja pomisleke glede kakovosti italijanskega davčnega pravosodnega sistema na prvi in drugi stopnji 51 . Na to vprašanje je prva opozorila skupina GRECO, ki je sicer zaznala nekatere izboljšave, vendar je vseeno poudarila pomanjkanje rednih usposabljanj in sistematičnega nadzora (tudi z rednimi ocenami) ter neobstoj kodeksa poklicnega ravnanja 52 .

Uvedeni so bili standardi za izboljšanje kakovosti sodnih odločb. Standardi so bili postavljeni s sodelovanjem med sodniki in odvetniki ob podpori ministrstva za pravosodje 53 . Cilj teh standardov je izboljšati jasnost in jedrnatost aktov v postopku. To je omogočilo tudi postopek popolne digitalizacije v civilnih zadevah, vse do stopnje kasacijskega sodišča. Preverjanja kakovosti sodnih odločb prispevajo k zagotavljanju visoke ravni kakovosti.

Ustanovljene so bile lokalne pisarne, da se izboljša dostopnost sodišč. Projekt vodi ministrstvo za pravosodje v okviru nacionalnega operativnega programa upravljanja in institucionalne zmogljivosti za obdobje 2014–2020 54 . Njegov cilj je izboljšati dostop do sodišč tako, da se izvajanje nalog pravosodja približa državljanom, tudi ranljivim skupinam. Nadalje, s tem se vzpostavlja mreža uradov, ki zagotavljajo enotne storitve na področju nepravdnih postopkov. Cilj je izboljšati dostop do sodišč z vključitvijo lokalnih organov in uporabo digitalnega civilnega sodnega postopka.

Učinkovitost

Pravosodni sistem se še vedno spoprijema z resnimi izzivi glede dolgotrajnosti postopkov. Kljub stalni stopnji rešenih zadev, ki na civilnem področju presega 100 % 55 , predvideni čas za rešitev civilnih in gospodarskih pravdnih zadev ostaja med najdaljšimi v EU 56 . Leta 2019 se je čas, potreben za izdajo sodne odločbe, na prvostopenjskih in drugostopenjskih sodiščih še naprej krajšal 57 . Pri kasacijskem sodišču se je pozitiven trend iz leta 2018 obrnil zaradi znatnega povečanja števila prejetih zadev na področju mednarodne zaščite 58 in še vedno velikega števila prejetih zadev s področja davčnih sporov 59 , pri čemer je stopnja nedopustnosti zadev zelo visoka 60 . Leta 2019 so upravna sodišča obrnila negativen trend in na vseh stopnjah začela skrajševati čas, potreben za izdajo sodne odločbe, čeprav ta še vedno ostaja nad povprečjem 61 . Poleg tega so bili pozitivni rezultati opaženi na področju javnih naročil 62 . Italija ostaja pod okrepljenim nadzorom Odbora ministrov Sveta Evrope glede dolgotrajnosti postopkov v upravnih zadevah 63 . V kazenskih postopkih je na pritožbeni stopnji čas, potreben za izdajo sodne odločbe, nad povprečjem 64 , kljub nadaljnjemu skrajševanju v obdobju 2018–2019. Vendar pa se pozitivni rezultati glede omejevanja časa, potrebnega za izdajo sodne odločbe, nadaljujejo pri prvostopenjskih sodiščih 65 in pri kasacijskem sodišču 66 , ne glede na rahlo podaljšanje časa za izdajo sodne odločbe glede na predhodno leto 67 . Italija ostaja pod okrepljenim nadzorom Odbora ministrov Sveta Evrope tudi glede dolgotrajnosti postopkov v kazenskih zadevah 68 . Reforma, na podlagi katere zastaralni rok po izdaji prvostopenjske odločbe ne teče več, je začela veljati januarja 2020 69 ; to je v skladu z uveljavljenim priporočilom za posamezno državo 70 v okviru evropskega semestra. Posledično so zelo potrebni ukrepi za izboljšanje učinkovitosti, zlasti na pritožbeni stopnji.

Reforme za izboljšanje učinkovitosti civilnih in kazenskih postopkov so v obravnavi v parlamentu. V parlamentu je trenutno v obravnavi 71 osnutek celovite reforme za racionalizacijo civilnega postopka, v skladu s priporočilom iz leta 2013 v okviru evropskega semestra 72 . Njen cilj je izboljšanje učinkovitosti s poenostavitvijo postopkov, hitrejšo izvedbo postopkov in izboljšano digitalizacijo. Predlog razširja uporabo poenostavljenega postopka in vrste zadev, ki jih lahko obravnava sodnik posameznik. Hkrati se skrajšuje čas, predviden za obravnavo zadeve, sodnik mora oblikovati časovni razpored za zbiranje dokazov, stranke pa morajo vse zadevne akte in dokumente vlagati elektronsko. Revidirajo se pritožbeni postopek in pravila o alternativnem reševanju sporov; uvaja se tudi novost, da se pisne vloge vlagajo le elektronsko. Poleg tega se z reformo postopka prisilne izvršbe uvaja hitrejša izvedba izvršilnih postopkov. V parlamentu je trenutno v obravnavi tudi celovita reforma kazenskega postopka, katere cilj je izboljšati učinkovitost kazenskih postopkov in pospešiti postopke pri pritožbenih sodiščih. Z reformo se revidirajo naslednji elementi: sistem obveščanja, širša uporaba poenostavljenih postopkov, uvedba sodnika posameznika na drugi stopnji v primeru neposrednega poziva, širša uporaba elektronskega vlaganja dokumentov, poenostavljena pravila glede dokazov, opredelitev rokov za izvedbo predkazenskega postopka in ukrepi za preprečevanje zastajanja zadev v fazi preiskave. Na podlagi reforme se začasno zadržanje zastaralnega roka od datuma izdaje prvostopenjske sodbe (ki je rezultat nedavne reforme) uporablja le za obsodilne sodbe in ne za oprostilne. Hitro sprejetje teh reform bi lahko prispevalo k boljši učinkovitosti. Vendar pa je cilj nekaterih določb uvedba novih disciplinskih prestopkov pravosodnih uradnikov v primeru predolgotrajnih postopkov. V tem smislu je pomembno, da se pri vsaki taki določbi upoštevajo priporočila Sveta Evrope in zaščiti neodvisnost sodstva 73 .

II.Protikorupcijski okvir

Pravni in institucionalni protikorupcijski okvir je večinoma vzpostavljen. Začela je veljati nova zakonodaja, s katero se zvišujejo kazni za s korupcijo povezana kazniva dejanja. Za preprečevanje korupcije in boj proti njej je pristojnih več organov. Nacionalni protikorupcijski organ (ANAC) je pristojen predvsem za preprečevanje korupcije v javni upravi, za opredeljevanje protikorupcijske strategije in za nadzor nad sprejemanjem triletnih načrtov. Protikorupcijska enota finančne policije (Guardia di Finanza) je odgovorna za preiskovanje in preprečevanje korupcije kot specializiran organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Nadalje, specializirana policija in tožilstvo sta povečala svoja prizadevanja za spoprijemanje z infiltracijo organiziranega kriminala v javno upravo. Finančna obveščevalna enota za Italijo (Unita’ di informazione finanziaria per l’Italia), neodvisen organ pri Banki Italije, zagotavlja podporo pristojnemu tožilstvu in sodeluje z Guardia di Finanza kot organom, pristojnim za prejemanje prijav o sumljivih transakcijah.

Italija se po najnovejšem indeksu zaznave korupcije, ki ga objavlja organizacija Transparency International, s 53 točkami od stotih uvršča na 15. mesto v EU in 51. mesto na svetu 74 . Iz raziskave Special Eurobarometer 2020 izhaja, da 88 % anketirancev meni, da je korupcija močno razširjena (povprečje v EU: 71 %), 35 % pa jih meni, da korupcija vpliva nanje osebno v vsakodnevnem življenju (povprečje v EU: 26 %) 75 . Kar zadeva podjetja, jih 91 % meni, da je korupcija močno razširjena (povprečje v EU: 63 %), 54 % pa jih meni, da je korupcija težava pri poslovanju (povprečje v EU: 37 %). Ob tem 42 % anketirancev meni, da je dovolj uspešnih primerov pregonov, ki ljudi odvračajo od koruptivnih ravnanj (povprečje v EU: 36 %), medtem ko 25 % podjetij meni, da so posamezniki in podjetja, ki so bili zaloteni pri podkupovanju visokega uradnika, ustrezno kaznovani (povprečje v EU: 31 %) 76 .

Nedavno je bil izveden pregled ravni sankcij za kazniva dejanja, povezana s korupcijo. Za skoraj vsa s korupcijo povezana kazniva dejanja so bile v zakonodaji določene strožje kazni, da bi se izboljšali njihova učinkovitost in odvračilnost. Precej strožje kazni so določene za aktivno in pasivno korupcijo domačih in tujih javnih uslužbencev. V začetku leta 2019 je začel veljati strožji režim sankcij za podkupovanje. Z zakonom je bil tudi okrepljen režim stranskih kazni, s tem da je bilo področje uporabe dosmrtne izključitve in prepovedi opravljanja javne funkcije razširjeno na številna s korupcijo povezana kazniva dejanja. Maja 2019 so bile spremenjene zadevne določbe 77 glede mafijsko-političnega trgovanja z volilnimi glasovi, ki naj bi bile ciljno usmerjene na morebitne mreže hudodelskih združb, politikov, podjetnikov in upravnih organov. Italija ima vzpostavljen učinkovit sistem izterjave premoženja, ki je ključni del režima sankcij za boj proti korupciji. Italijanski režim izterjave premoženja, ki vključuje odvzem na podlagi obsodilne sodbe in brez nje, je na mednarodni ravni na splošno priznan kot dobra praksa 78 .

Okrepljena so bila pooblastila in zmogljivosti nacionalnega protikorupcijskega organa kar zadeva njegovo preventivno vlogo v boju proti korupciji. Kar zadeva preprečevanje korupcije, se je pristop Italije spremenil z ustanovitvijo nacionalnega protikorupcijskega urada (ANAC) leta 2012, katerega vloga in pooblastila, zlasti glede preprečevanja korupcije v javni upravi, so bila v zadnjih letih okrepljena. Organ ANAC je neodvisen organ. Upravni odbor sestavlja pet članov, imenovanih za šestletni mandat brez možnosti ponovnega imenovanja. Kandidate, ki jih predlaga minister za javno upravo in poenostavitve v dogovoru z ministrom za pravosodje in ministrom za notranje zadeve, potrdi svet ministrov, kandidate pa imenuje predsednik republike. V organu ANAC je zaposlenih 350 oseb. Hkrati je organ, odgovoren za nadzor in regulacijo javnih naročil. V okviru te pristojnosti zbira podatke o javnih naročilih in družbah, ki delujejo v javnem sektorju. V ta namen organ ANAC vodi opazovalno skupino za javna naročila. Organ ANAC na podlagi zakonske uredbe št. 90/2014 sprejema tudi poročila o prijavah žvižgačev v javni upravi 79 . Naloga organa ANAC je tudi opredeliti protikorupcijsko strategijo in nadzorovati sprejetje triletnega načrta. Protikorupcijska strategija temelji na nacionalnem protikorupcijskem načrtu (PNA) ter na triletnih protikorupcijskih načrtih in kodeksih ravnanja, ki jih sprejmejo javna uprava in podjetja pod nadzorom države. Čeprav lahko organ ANAC naloži sankcije, če triletni načrti in/ali kodeksi ravnanja niso sprejeti, se je organ osredotočil predvsem na preventivo, in sicer tako da zagotavlja nasvete in usmeritve za javno upravo ter pripravlja smernice in standarde za kodekse ravnanja na posameznih področjih javne uprave. Avtonomija in neodvisnost organa ANAC se nadalje zagotavljata s tem, da ima lastne vire financiranja. Lastna sredstva znašajo približno 87 % proračuna organa 80 .

Protikorupcijske institucije sodelujejo med seboj pri preprečevanju infiltracije organiziranega kriminala v javno upravo. Okrožni direktorat za boj proti mafiji (DDA), ki je sestavni del skupine pravosodnih uradnikov, ki sestavljajo specializirano okrožno tožilstvo za boj proti mafiji, je pristojen za pregon z mafijo povezanih kaznivih dejanj in druga huda kazniva dejanja. To je edini specializirani tožilski urad v italijanskem pravu. V zvezi s kaznivimi dejanji zoper javno upravo, vključno s korupcijo, se tožilstva, predvsem srednja in večja, zanašajo na specializirane delovne skupine, ki preiskujejo kazniva dejanja zoper javno upravo in ki so pristojna tudi za gospodarski kriminal, ki ga je mogoče povezati s korupcijo. Uporaba preiskovalnih programov in protokolov, ki izhajajo iz boja proti organiziranemu kriminalu, je posebno pomembna za boj proti kaznivim dejanjem, povezanim s korupcijo, predvsem vzpostavitev skupine znotraj organov pravosodne policije (državna policija, Carabinieri, finančna policija in oddelki generalnega državnega tožilstva) in vzpostavitev skupin pravosodne policije, ki obravnavajo le taka kazniva dejanja. Novembra 2017 sta nacionalni direktorat za boj proti mafiji in terorizmu (DNA) ter nacionalni protikorupcijski organ podpisala dogovor, ki DNA omogoča dostop do informacij iz registra družb in nacionalne podatkovne zbirke javnih naročil, ki ju upravlja organ ANAC.

Hudodelske združbe se za doseganje svojih ciljev vse bolj zatekajo h koruptivnim ravnanjem. Organ ANAC in tožilstvo sta odkrila, da skupine organiziranega kriminala po vzoru mafije na področju javne uprave sistematično uporabljajo korupcijo in izsiljevanja, zlasti glede javnih naročil. Kot je organ ANAC poudaril v svojem letnem poročilu parlamentu za leto 2020 81 , je takega ravnanja vse več. Leta 2019 je bilo sprejetih 633 ukrepov proti mafiji, v primerjavi s 573 v letu 2018 (kar je 10-odstotno zvišanje v enem letu), od leta 2015 pa skupaj 2 600.

Za boj proti korupciji je pristojna predvsem specializirana policija Guardia di Finanza. Guardia di Finanza (GdF) je organ vojaške policije, ki zagotavlja podporo pristojnemu tožilstvu in sodeluje z nacionalnim protikorupcijskim organom. GdF je organ, pristojen za prejemanje prijav sumljivih transakcij; z direktoratom za boj proti mafiji nato izvaja preiskave in ima vpogled v bančne podatke. Po podatkih GdF je bilo med avgustom 2016 in avgustom 2019 začetih 339 pravnih postopkov v zvezi s korupcijo, pri čemer so pravosodni organi v predkazenskem postopku zaradi korupcije izdali 117 ukrepov, vezanih na odvzem prostosti, ki se nanašajo le na sektor javnih naročil. Občine so subjekti, pri katerih obstaja največje tveganje za infiltracijo organiziranega kriminala ter uporabo metod korupcije in izsiljevanja pri javnih naročilih. GdF lahko zagotavlja podporo organu ANAC pri izvrševanju njegovih pooblastil tako na področju javnih naročil kot tudi na širšem področju ukrepov za preprečevanje korupcije. GdF sodeluje tudi z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), s katerim je nedavno začel projekt spremljanja spletnih prodaj medicinskih in zdravstvenih pripomočkov.

Zakonodaja o žvižgaštvu v zasebnem sektorju temelji na prostovoljnih programih zagotavljanja skladnosti. Po reviziji pravnega okvira o žvižgačih, ki je bila izvedena leta 2017 82 , se je število prijav v javnem sektorju povečalo. Vendar pa zaščita žvižgačev v zasebnem sektorju ostaja manj učinkovita, saj je program zagotavljanja skladnosti prostovoljen. Iz najnovejšega letnega poročila organa ANAC izhaja, da se je v zadnjih letih uporaba instrumenta žvižgaštva eksponentno povečala – s 125 prijav v letu 2015 se je povečala na 873 v letu 2019, pri čemer je bilo v obdobju 2015–2019 skupno vloženih 2 330 prijav 83 .

Ureditev navzkrižja interesov je razdrobljena. Italija ureja navzkrižja interesov v javni upravi in vladi z ugotavljanjem primerov neupravičenosti in nezdružljivosti z zakonom 84 . Naloga organa ANAC je razlagati pravni okvir o „neupravičenosti in nezdružljivosti položajev v javni upravi“ ter nadzorovati pravilno izvrševanje zakonodaje. Določba o navzkrižju interesov je vključena v osrednji kodeks ravnanja 85 . Za nekatere javne uslužbence veljajo omejitve glede dejavnosti ali zunanjih nalog, ki jih opravljajo po koncu zaposlitve v javni upravi. Organ za konkurenco in trg je odgovoren za preverjanje nezdružljivosti po imenovanju na politično funkcijo v vladi, pa tudi med mandatom in po koncu mandata. Pravila o preprečevanju navzkrižja interesov vsebuje tudi uredba predsednika republike iz leta 2013. Organ ANAC je leta 2019 izdal smernice glede urejanja navzkrižja interesov. Vendar pa je režim neupravičenosti in nezdružljivosti, ki velja za izvoljene javne uslužbence, razdrobljen, celovit sistem njegovega izvrševanja pa ne obstaja. Kar zadeva prijavo premoženja, morajo člani vlade in višji javni uslužbenci po zakonu izpolniti obrazce, v katerih navedejo vire svojih prihodkov, premoženje in zunanje funkcije, ter priložiti kopijo davčne napovedi. Člani poslanske zbornice in senata morajo prijaviti svoje nepremičnine, premoženje, vpisano v javnih registrih, naložbe v dobrodelne namene in deleže v družbah ter priložiti kopijo zadnje davčne napovedi. Nekatere od teh informacij so na voljo na spletišču parlamenta in na predstavitveni strani posameznega poslanca. Pravosodni uradniki morajo vrhovnemu sodnemu svetu predložiti izjave, ki vsebujejo enake vrste informacij kot izjave poslancev.

Lobiranju in pojavu „vrtljivih vrat“ je treba nameniti posebno pozornost. S sklepom št. 208/2017 o lobiranju v poslanski zbornici je vzpostavljen obvezen javni register lobistov za katerega koli posameznika ali pravno osebo, ki zastopa kolektivne interese. To velja tudi za nekdanje poslance ali člane vlade, ki nameravajo opravljati lobistične dejavnosti 86 . Podobna obveznost prijave srečanj s tretjimi osebami ne velja za člane vlade. V zvezi s pojavom „vrtljivih vrat“ obstajajo posebne določbe. Oktobra 2019 je nacionalni svet imenoval italijanski protikorupcijski organ kot nadzorni organ in organ za sankcioniranje v zvezi s pojavom vrtljivih vrat 87 . Organu so bila dodeljena pooblastila za ocenjevanje kršitev, razveljavitev pogodb in določanje sankcij 88 . Določbe o pojavu „vrtljivih vrat“ se trenutno nanašajo le na javne uslužbence, ne pa tudi na osebe, ki imajo politično funkcijo. Protikorupcijski organ je pozval vlado, naj izboljša zakonodajo o pojavu vrtljivih vrat 89 .

III.Pluralnost medijev

Svoboda izražanja in svoboda tiska sta zapisani v členu 21 ustave 90 . Sekundarna zakonodaja vzpostavlja trden okvir, katerega cilj je zagotavljati pluralnost medijev v državi. Organ za zagotavljanje komunikacij (AGCOM) kot neodvisni regulator je ustanovljen na podlagi zakona 91 in ima na področju medijev regulatorna in izvršilna pooblastila ter pooblastila za spremljanje in izrekanje sankcij. Kazensko kazen za obrekovanje, ki traja do enega leta zapora, trenutno preverja ustavno sodišče 92 . Novinarji morajo biti registrirani v združenju novinarjev 93 , ki zagotavlja samoupravo tega poklica. Poleg tega jih zavezujejo etična pravila, ki urejajo sektor, in sicer prečiščeno besedilo o novinarskih dolžnostih 94 . Organ AGCOM ima na področju medijev nadzorno vlogo in izvaja dejavnosti spremljanja poklica prek svoje opazovalne skupine za novinarstvo, ki pripravlja posebno poročilo o grožnjah, ki so jim izpostavljeni novinarji.

Regulator za avdiovizualne medijske storitve je neodvisen. V skladu z zakonom AGCOM "deluje popolnoma samostojno ter je pri svoji presoji in ocenah neodvisen“ 95 . Od sprejetja italijanskega zakona o proračunu za leto 2006 organ AGCOM samostojno upravlja svoj proračun in se v celoti financira prek podjetij, ki delujejo na področjih v njegovi pristojnosti in ki prispevajo v deležu od svojih letnih prihodkov ter na podlagi strogih računovodskih pravil. Postopki za predlaganje in imenovanje predsednika in članov upravnega odbora AGCOM so določeni z zakonom, določena pa so tudi stroga pravila za preprečevanje navzkrižja interesov 96 . Mandati članov odbora so namerno in izrecno ločeni od volilnih ciklov, medtem ko razrešitev predsednika in članov upravnega odbora AGCOM ni predvidena 97 . Organ AGCOM uporablja stroga pravila glede zaposlovanja, pri tem pa upošteva dveletno obdobje mirovanja, v katerem nekdanji vodilni ne smejo imeti nobenih neposrednih ali posrednih odnosov s katerim koli podjetjem, ki deluje na področjih, ki jih organ regulira. Zato je zagotovljena neodvisnost AGCOM 98 .

Italijanski Ordine dei giornalisti 99 je nepridobitni organ javnega prava, ustanovljen leta 1963 100 , ki zastopa novinarski poklic. Upravlja Albo dei giornalisti (register novinarjev), saj je registracija obvezna za opravljanje poklica, hkrati pa spremlja in ščiti delo svojih članov. Nacionalni svet reda Ordine lahko izdaja opozorila, kaznuje svoje člane, jim začasno prepove opravljanje dela in jih izključi. Red Ordine deluje v skladu s Testo unico dei doveri del giornalista” (prečiščeno besedilo kodeksa ravnanja), ki je bilo sprejeto leta 2016. V poročilu Media Pluralism Monitor (MPM) 2020 je izpostavljeno dejstvo, da ta sistem, zlasti v Italiji, pomeni, da dostop do poklica ni popolnoma odprt, „čeprav se ta zahteva v praksi postopoma manj spoštuje“ 101 .

Načelo preglednosti lastništva medijev je zapisano v ustavi 102 . Zakon določa naslednje pragove za preprečevanje koncentracij: omejeno število licenc, ki jih lahko ima posamezni ponudnik vsebin, omejitev glede skupnih prihodkov posameznega operaterja, nadzor organa AGCOM nad vsemi združitvami in prevzemi v sektorju, omejitve glede lastništva kombiniranih medijev ter prepoved prevladujočega položaja na katerem koli od upoštevnih trgov. Leta 1997 je bil vzpostavljen register operaterjev komunikacij (ROC) 103 , operaterji v italijanskem sektorju komunikacij pa so dolžni izpolniti številne obrazce o svoji lastniški strukturi in osebah z uredniško odgovornostjo za medijske hiše. Register ROC lahko od nacionalne gospodarske zbornice delno samodejno pridobiva podatke o lastniških verigah registriranih subjektov. Informacije o lastništvu medijskih družb, ki so vpisane v register ROC, so dostopne na spletišču gospodarske zbornice ali pa se lahko pridobijo na podlagi utemeljene prošnje za dostop do teh informacij, ki se pošlje organu AGCOM. Vendar iz poročila MPM za leto 2020 izhaja, da obstajajo nekatere omejitve glede učinkovite uporabe sistema ter da javnosti niso neposredno dostopne vse zgoraj navedene informacije, zlasti glede končnega lastništva. Zato MPM ocenjuje, da ta kazalnik dokazuje srednje tveganje 104 .

Vzpostavljena so trdna pravila o državnem oglaševanju. Javni organi, ki zakupijo oglasni prostor v množičnih medijih, morajo organ AGCOM obvestiti o izdatkih za oglaševanje v predhodnem finančnem letu, in sicer prek elektronskega orodja, ki ga je pripravil organ AGCOM 105 ; določena so merila glede porabe 106 , za kršitve pa so zagrožene visoke kazni. Poleg tega so vsi zadevni podatki, ki se nanašajo na izdatke za institucionalno komuniciranje, objavljeni v razdelku vladnega spletišča, ki je namenjen preglednosti. V tem smislu iz poročila MPM za leto 2020 izhaja, da so tveganja na tem področju majhna.

Politična neodvisnost italijanskih medijev ostaja težava. Ta težava ostaja, čeprav je Beneška komisija pred 15 leti navedla pomisleke glede regulatornega okvira 107 v zvezi s politično neodvisnostjo medijev, saj ne obstajajo učinkovite določbe o preprečevanju navzkrižja interesov. MPM 2020 ocenjuje, da je Italija v zvezi s tem izpostavljena srednjemu tveganju, in ugotavlja, da se politični vpliv še naprej močno občuti v avdiovizualnem sektorju 108 . V manjši meri se ta ocena nanaša tudi na sektor časopisov, in sicer zaradi posrednega razmerja med interesi založnikov in vlado, na nacionalni in lokalni ravni.

Trenutno je v pregledu zakonodaja o obrekovanju . Člen 595 kazenskega zakonika, v katerem je za obrekovanje zagrožena zaporna kazen do enega leta, je bil predmet nedavne prelomne sodbe. Leta 2019 je kasacijsko sodišče ob sklicevanju na sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice proti Italiji razsodilo, da bi bilo treba odvzem prostosti v primeru kaznivih dejanj na področju izražanja proučiti le v izjemnih primerih, kot je spodbujanje sovraštva, in da so zato zaporne kazni za obrekovanje v nasprotju s pravico do svobode izražanja 109 . Junija 2020 je ustavno sodišče odločilo, da mora parlament opredeliti pravo ravnovesje med svobodo govora in obstoječim kazenskim pravom glede obrekovanja. Zaslišanje je preložilo na 21. junij 2021, da bi parlament lahko proučil skladnost z ustavnim načelom, kot ga razlaga Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) 110 .

Veljajo pravila glede upravne preglednosti in dostopa do informacij javnega značaja. Pravni okvir 111 zagotavlja upravno preglednost in dostop do informacij javnega značaja, tako na zahtevo kot tudi na podlagi obveznosti objavljanja informacij v zvezi z upravno dejavnostjo. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (FOIA) 112 zagotavlja pravico do dostopa do informacij javne uprave kot temeljno pravico in vzpostavlja načelo, da mora uprava dati prednost pravici vsakogar, da se seznani z informacijami, ki jih ima javna uprava, in dostopa do njih, ne da bi za to moral dokazati upravičen interes. Vendar pa iz neodvisnih poročil izhaja 113 , da javna uprava ne izpolnjuje vedno svoje obveznosti, da odgovori na zahteve za informacije javnega značaja.

Zaskrbljenost vzbujajo fizični napadi na novinarje in grožnje s smrtjo. Platforma Sveta Evrope za spodbujanje zaščite novinarstva in varnosti novinarjev je v letih 2019 in 2020 objavila 12 opozoril 114 iz Italije (7 v letu 2019 in 5 v letu 2020), vključno z več primeri fizičnih napadov, groženj s smrtjo mafijskih skupin in verbalnih napadov s strani vladnih uradnikov in uslužbencev 115 . Zaradi navedenega je v poročilu MPM za leto 2020 navedeno, da glede tega kazalnika novinarskega poklica, standardov in zaščite obstaja srednje tveganje. Deležniki so ta pojav potrdili in poročali o dodatnih primerih groženj 116 .

Ustanovljen je bil center za koordinacijo, ki obravnava dejanja zoper novinarje 117 . Leta 2017 je ministrstvo za notranje zadeve vzpostavilo center, namenjen spremljanju groženj novinarjem in razvoju potrebnih zaščitnih ukrepov. Center je prva pobuda za vzpostavitev takega varnostnega mehanizma v Evropi. Ad-hoc parlamentarnemu odboru za mafijo, novinarje in informacije je bila zaupana naloga razumevanja, spremljanja in ovrednotenja odnosa med mafijo in informacijami. Deležniki 118 hvalijo center, pri tem pa opozarjajo, da se manj resnih groženj pogosto ne obravnava.

IV.Druga institucionalna vprašanja, povezana s sistem zavor in ravnovesij

Italija je enotna parlamentarna republika s predsednikom, ki se voli posredno 119 . Parlament je dvodomni: sestavljata ga poslanska zbornica in senat, ki imata enaka pooblastila. Pravico do zakonodajne pobude imajo vlada, poslanci, 50 000 državljanov, nacionalni svet za gospodarstvo in delo 120 ter regionalni svet. Ustavno sodišče izvaja presojo ustavnosti zakonov. Več regionalnih varuhov človekovih pravic je odgovornih za varstvo svoboščin in pravic oseb 121 . Medresorski odbor za človekove pravice (CIDU) sodeluje s civilno družbo, akademsko sfero in vsemi zadevnimi deležniki pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic. Nacionalni varuh pravic oseb, ki jim je odvzeta prostost, je neodvisni organ, ki spremlja ustanove, namenjene odvzemu prostosti posameznikov.

Vlada se je s pandemijo COVID-19 spopadla tako, da je razglasila izredne zdravstvene razmere in uporabila uredbe z zakonsko močjo. Ukrepi za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 so bili sprejeti na podlagi razglasitve izrednih zdravstvenih razmer, ki jih je vlada razglasila 31. januarja 2020. V tem okviru so bile sprejete uredbe z zakonsko močjo, na podlagi katerih je bilo sprejetih več upravnih ukrepov. Uredbe z zakonsko močjo so vladni akti z močjo zakonov, sprejeti v nujnih primerih, ki jih mora parlament v 60 dneh spremeniti v zakon, sicer prenehajo učinkovati 122 . Vse uredbe z zakonsko močjo v zvezi s pandemijo so bile preoblikovane v zakone in jih je mogoče izpodbijati pred ustavnim sodiščem 123 . Od začetka sedanjega zakonodajnega obdobja leta 2018 je bilo sprejetih 121 zakonov, parlament je odobril 45 uredb z zakonsko močjo, ki so bile preoblikovane v zakone, osem pa jih je prenehalo učinkovati 124 . Vlada je 29. julija 2020 izredne razmere podaljšala do 15. oktobra 2020 125 .

Ocena učinka predpisov in posvetovanje z deležniki sta se izboljšala, vendar bi morala biti bolj sistematična. Septembra 2017 je italijanska vlada uvedla nove postopke za oceno učinka predpisov (RIA) 126 , naknadno vrednotenje, sodelovanje deležnikov in načrtovanje predpisov. Vendar pa sodelovanje državljanov in deležnikov še vedno ni povsem vključeno v postopke oblikovanja politik. Analiza učinka dejanskih in alternativnih zakonov se povečuje, vendar je še vedno redka in je večinoma osredotočena na gospodarske, ne pa socialne in okoljske vidike 127 . Naknadne ocene in posvetovanja se še vedno ne uporabljajo sistematično in dosledno v različnih ministrstvih 128 .

V obravnavi je vzpostavitev neodvisne institucije za človekove pravice. Leta 2018 sta bila parlamentu predložena dva osnutka zakonov, v katerih se predlaga ustanovitev neodvisnega nacionalnega organa za človekove pravice (NIČP); trenutno sta v obravnavi v poslanski zbornici 129 . V obeh osnutkih zakonov je predvidena avtonomnost NIČP. Hitra vzpostavitev NIČP v skladu s pariškimi načeli bi bila odziv na priporočila Združenih narodov 130 . Prav tako je bilo priporočeno, da bi moral biti Organ za otroke in mladostnike popolnoma neodvisen in samostojen ter da bi se morala povečati njegova sredstva 131 .

Ustavno sodišče je sprejelo notranja pravila za spodbujanje večje udeležbe civilne družbe in širše javnosti v svojih postopkih. Na podlagi posvetovanja januarja 2020 132 sta bila uvedena institut amicus curiae in možnost zaslišanja izvedencev, prav tako je bila kodificirana sodna praksa o sodelovanju tretjih oseb kot intervenientov v postopku. Sprejeti so bili tudi ukrepi, s katerimi se je zagotovilo nemoteno delovanje sodišča med pandemijo COVID-19, ob omejevanju fizične navzočnosti. Cilj postopka imenovanja članov ustavnega sodišča je zagotoviti raznoliko sestavo; sodniki, parlament in predsednik republike lahko imenujejo enako število članov.

Civilna družba v Italiji je živahna in raznolika. Vendar pa obstajajo pomisleki glede zapletenosti postopka registracije nevladnih organizacij 133 ter glede zamud pri izvajanju zakona, ki usklajuje pravila o nepridobitnem sektorju 134 . Negativno prikazovanje tudi vpliva na okolje, v katerem delujejo nevladne organizacije s področja migracij in azila 135 , državljanski prostor pa se šteje za omejen 136 . Svet Evrope 137 je priporočil odpravo zakonov in politik, ki nevladne organizacije ovirajo pri izvajanju legitimnega dela, Združeni narodi pa so priporočili, da se zagotovijo pravice in svoboda delovanja civilne družbe, ob tem pa izrazili pomisleke glede blatenja nevladnih organizacij, ki so dejavne na področju migracij in azila 138 .

Priloga I: Seznam virov po abecednem vrstnem redu*

 * Seznam prispevkov, prejetih v okviru posvetovanja za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020, je na voljo na (spletišče COM).

Protikorupcijski organ (2019), Sentenza del Consiglio di Stato sulle competenze dell’ANAC in materia di pantouflage (Sodba državnega sveta o pristojnosti organa ANAC v zvezi s pojavom vrtljivih vrat). http://www.anticorruzione.it/portal/public/classic/Comunicazione/News/_news?id=1cf74b9f0a77804237e6dc1369ece3ce .

Protikorupcijski organ (2020), Atto di segnalazione n. 6 del 27 maggio 2020 concernente proposte di modifica alla disciplina del pantouflage di cui all'art. 53, comma 16-ter, del decreto legislativo 30 marzo 2001, n. 165 (Poročilo št. 6 z dne 27. maja 2020 o pojavu vrtljivih vrat). https://www.anticorruzione.it/portal/rest/jcr/repository/collaboration/Digital%20Assets/anacdocs/Attivita/Atti/attiDiSegnalazione/2020/AttoSegnalazione.n.6.2020.del.448.2020.pdf .

Centre for Media Pluralism and Media Freedom (2020), 2020 Media pluralism monitor. https://cmpf.eui.eu/media-pluralism-monitor/mpm-2020 .

Poslanska zbornica, Dejavnosti poslanske zbornice: zakoni, ki jih je potrdila poslanska zbornica.

CIVICUS, Monitor tracking civic space: Italy. https://monitor.civicus.org/country/italy/ .

Ustavno sodišče (2020), Dodatek k poslovniku glede sodb pred ustavnim sodiščem.

Ustavno sodišče, odločba št. 132/2020.

Council of Europe, Platform to promote the protection of journalism and safety of journalists: Italy. https://www.coe.int/en/web/media-freedom/italy .

Council of Europe: Committee of Ministers (2010), Recommendation CM/Rec(2010)12 of the Committee of Ministers to member states on judges: independence, efficiency and responsibilities.

Council of Europe: Committee of Ministers (2016), Resolution CM/ResDH(2016)358 of the Committee of Ministers on length of proceedings in administrative cases.

Council of Europe: Committee of Ministers (2018), Resolution CM/ResDH(2018)353 of the Committee of Ministers on length of proceedings in criminal cases.

Council of Europe: Conference of the INGOs of the Council of Europe (2019), Civil participation in the decision-making process: fact finding visit to Italy.

CEPEJ (2020), Study on the functioning of the judicial systems in the EU Member States: Italy.

Council of Europe: Venice Commission (2005), Opinion on the compatibility of the Laws “Gasparri” and “Frattini” of Italy with the Council of Europe standards in the field of freedom of expression and pluralism of the media, ki ga je Beneška komisija sprejela na svojem 63. plenarnem zasedanju.

Council of Europe: Venice Commission (2010), Report on European Standards as regards the Independence of the Judicial System: Part II – the Prosecution Service, ki ga je Beneška komisija sprejela na svojem 85. plenarnem zasedanju.

Council of Europe: Venice Commission (2017), Opinion on the act on the public prosecutor’s office [of Poland], kot je bilo spremenjeno in kot ga je Beneška komisija sprejela na svojem 113. plenarnem zasedanju.

Državni svet in odvetniške zbornice (2020), Memorandum o soglasju glede izvajanja narokov na daljavo. https://www.giustizia-amministrativa.it/documents/20142/1869446/PROTOCOLLO+INTESA+-+UDIENZA+DA+REMOTO+EX+ART.+4+D.L.+28_2020_signed.pdf/d9a07203-3281-3b24-49ed-54fecc6b64f7 .

Svet Evropske unije (2013), Priporočilo Sveta z dne 9. julija 2013 v zvezi z nacionalnim programom reform Italije za leto 2013 ter mnenje Sveta o programu Italije za stabilnost za obdobje 2012–2017.

Svet Evropske unije (2014), Priporočilo Sveta z dne 8. julija 2014 v zvezi z nacionalnim programom reform Italije za leto 2014 in mnenje Sveta o programu Italije za stabilnost za leto 2014.

Svet Evropske unije (2015), Priporočilo Sveta z dne 14. julija 2015 v zvezi z nacionalnim programom reform Italije za leto 2015 in mnenje Sveta o programu Italije za stabilnost za leto 2015.

Svet Evropske unije (2016), Priporočilo Sveta z dne 12. julija 2016 v zvezi z nacionalnim programom reform Italije za leto 2016 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Italije za leto 2016.

Svet Evropske unije (2017), Priporočilo Sveta z dne 11. julija 2017 v zvezi z nacionalnim programom reform Italije za leto 2017 in mnenje Sveta o programu Italije za stabilnost za leto 2017.

Svet Evropske unije (2018), Priporočilo Sveta z dne 13. julija 2018 v zvezi z nacionalnim programom reform Italije za leto 2018 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Italije za leto 2018.

Svet Evropske unije (2019), Priporočilo Sveta z dne 9. julija 2019 v zvezi z nacionalnim reformnim programom Italije za leto 2019 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Italije za leto 2019.

Kasacijsko sodišče (2019), Statistični letopis za leto 2019.

Kasacijsko sodišče (2020), Statistični letopis za leto 2020.

Kasacijsko sodišče, sodba št. 38721 z dne 19. septembra 2019.

Directorate-General for Communication (2019), Flash Eurobarometer 482: businesses’ attitudes towards corruption in the EU.

Directorate-General for Communication (2020), Special Eurobarometer 502: corruption.

Directorate-General for Employment, Social Affairs and Inclusion (2019), Report on measuring the performance of public administrations (EUPACK).

Evropska komisija (2020), Pregled stanja na področju pravosodja v EU.

European Court of Human Rights (Evropsko sodišče za človekove pravice), sodba z dne 2. septembra 1997, Abenavoli, pritožba št. 22461/93.

European Court of Human rights (Evropsko sodišče za človekove pravice), sodba z dne 12. maja 1999, Ledonne, pritožba št. 35742/97.

European Court of Human Rights (Evropsko sodišče za človekove pravice), sodba z dne 11. julija 2002, pritožba št. 28957/95.

European Network of Councils for the Judiciary (ENCJ) (2019): Independence and Accountability of the Judiciary – ENCJ Survey on the independence of judges, 2019. https://pgwrk-websitemedia.s3.eu-west-1.amazonaws.com/production/pwk-web-encj2017-p/Reports/Data%20ENCJ%202019%20Survey%20on%20the%20Independence%20of%20judges.pdf .

Prvi predsednik kasacijskega sodišča (2020), Poročilo o stanju v pravosodju v letu 2019.

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (FOIA), 2019.

GRECO (2017), Fourth evaluation round – evaluation report on Italy on corruption prevention in respect of members of parliament, judges and prosecutors.

GRECO (2018), Fourth evaluation round – compliance report on Italy on corruption prevention in respect of members of parliament, judges and prosecutors.

Vrhovni sodni svet (2017, 2018), Smernice glede priprave procesnih aktov.

Vrhovni sodni svet (2019), Sklep o obveznosti prijave premoženja za redne pravosodne uradnike. https://www.csm.it/documents/21768/87331/circolare+anagrafe+patrimoniale+%28delibera+13+novembre+2019%29/546a7348-e1d2-3c87-c13e-4db105cae7a1 .

Vrhovni sodni svet in nacionalna odvetniška zbornica (2018), Memorandum o soglasju glede predhodne obravnave pritožb, organizacije dela ter jasnosti in jedrnatosti aktov v pritožbenih postopkih.

Višje kasacijsko sodišče, generalno državno tožilstvo, generalno državno tožilstvo pri višjem kasacijskem sodišču in nacionalna odvetniška zbornica (2020), Memorandum o soglasju glede digitalizacije procesnih aktov pri kasacijskem sodišču. http://www.cortedicassazione.it/cassazione-resources/resources/cms/documents/protocollo_Cassazione_CNF_Procura_Generale-con_firma_digitale.pdf .

Sklep vrhovnega sodnega sveta (2020) glede arhiva meritornih odločb ItalgiureWeb – operativna navodila z dne 19. junija 2019.

Nacionalni protikorupcijski organ (2020), Letno poročilo o dejavnostih za leto 2019. http://www.anticorruzione.it/portal/public/classic/Attivitadocumentazione/Pubblicazioni/RelazioneParlamento/_relazioni?id=ebd7f2f20a7780421a927869bf5987c8 .

Državni svet (2019), sodba št. 7411 z dne 29.oktobra 2019. https://www.giustizia-amministrativa.it/portale/pages/istituzionale/visualizza/?nodeRef=&schema=cds&nrg=201900038&nomeFile=201907411_11.html&subDir=Provvedimenti .

Opazovalna skupina za novinarstvo.

OECD, Indicators of Regulatory policy and governance. http://www.oecd.org/gov/regulatory-policy/indicators-of-regulatory-policy-and-governance-2019-italy.pdf .

Open Government Forum (2017), Smernice za javno posvetovanje v Italiji. http://open.gov.it/linee-guida-sulla-consultazione-pubblica/ .

Openpolis 2019.

Public Administration Characteristics in Italy, 2019, The Public Administration in the EU 27: An insight in the characteristics, capacity and performance of EU Public Administrations, 2019.

Regionalni varuh človekovih pravic za območje Toskane, spletišče regionalnega varuha človekovih pravic za območje Toskane. http://www.difensorecivicotoscana.it/default?nome=chi-e&idc=67 .

Sklep vrhovnega sodnega sveta glede organizacije tožilstva z dne 16. novembra 2017, kakor je bil spremenjen dne 18. junija 2018 ter kot je bilo glede organizacijskih programov nadalje pojasnjeno v sklepu z dne 4. decembra 2019.

Sklep vrhovnega sodnega sveta o registru premoženja pravosodnih uradnikov z dne 13. novembra 2019.

Sklep nacionalne zbornice pravosodnih uradnikov iz maja 2018.

Smernice vrhovnega sodnega sveta z dne 13. maja 2020 za sodni svet na lokalni ravni, tudi glede preglednosti in pristojnosti za preiskovanje za ocene strokovnosti ter napredovanja.

Akt senata št. 1662. http://www.senato.it/leg/18/BGT/Schede/Ddliter/52664.html .

Republiški senat (2018), Statistični podatki o zakonodajni dejavnosti.

Spampinato (2020), Ossigeno per l’informazione.

Transparency International, Country profile: Italy. https://www.transparency.org/en/countries/italy .

UN Committee on the Rights of the Child (2019), Concluding observations on the combined fifth and sixth periodic reports of Italy.

UN Convention Against Corruption II Review Cycle Country Report on Italy. https://www.unodc.org/documents/treaties/UNCAC/CountryVisitFinalReports/2019_11_22_Italy_FinalCountry_Report.pdf .

Sklep št. 10, sprejet na 8. konferenci držav podpisnic Konvencije ZN proti korupciji. https://www.unodc.org/UNCAC/COSP/session8/Advance_unedited_resolutions .

UN Office on Drugs and Crime (2019), Country review report of Italy: Review by the United States of America and Sierra Leone of the implementation by Italy of Chapter II (articles 5-14) and Chapter V (articles 51-59) of the United Nations Convention against Corruption for the review cycle 2016-2021.

UN Office of the High Commissioner for Human Rights, Mission report Italy 2019. https://www.ohchr.org/Documents/Countries/IT/ItalyMissionReport.pdf .

Virtualni obisk Italije v okviru priprave poročila o stanju pravne države za leto 2020.

Priloga II: Obisk države: Italija

Službe Komisije so se junija 2020 virtualno sestale s:

·protikorupcijsko enoto finančne policije,

·združenjem na podlagi člena 21,

·združenjem Ossigeno per l’informazione,

·Association of European Journalists,

·regulatornim organom za komunikacije,

·državnim svetom,

·vrhovnim sodnim svetom,

·višjim kasacijskim sodiščem,

·ministrstvom za pravosodje,

·nacionalnim protikorupcijskim organom,

·nacionalnim direktoratom za boj proti mafiji in terorizmu,

·nacionalnim združenjem novinarjev,

·nacionalno zvezo italijanskega tiska in

·generalnim državnim tožilstvom pri višjem kasacijskem sodišču.

* Komisija se je na več horizontalnih srečanjih sestala tudi z naslednjimi organizacijami:

·Amnesty International,

·Civil Liberties Union for Europe,

·Civil Society Europe,

·Conference of European Churches (Konferenca evropskih Cerkva),

·EuroCommerce,

·European Center for Not-for-Profit Law,

·European Centre for Press and Media Freedom (Evropsko središče za svobodo tiska in medijev),

·European Civic Forum,

·Free Press Unlimited,

·Front Line Defenders,

·ILGA-Europe,

·International Commission of Jurists (Mednarodna komisija pravnikov),

·International Federation for Human Rights (Mednarodna zveza za človekove pravice),

·International Press Institute (Mednarodni inštitut za tisk),

·Lifelong learning Platform (Platforma za vseživljenjsko učenje),

·Open Society Justice Initiative/Open Society European Policy Institute,

·Reporters without Borders (Novinarji brez meja) in

·Transparency International EU.

(1)      Členi 101 do113 poglavja IV ustave.

(2)      Člen 104 ustave.

(3)      Člen 51(3a) zakonika o kazenskem postopku (npr. organizirani kriminal v obliki mafije; organizirani kriminal na področju trgovine s sužnji in nezakonitega priseljevanja; trgovina z drogami; ugrabitve z namenom izsiljevanja; mafijsko politično trgovanje z volilnimi glasovi in druga huda kazniva dejanja).

(4)      Pod vodstvom in nadzorom državnega tožilca za boj proti mafiji in terorizmu pri nacionalnem direktoratu za boj proti mafiji, ki deluje v sklopu generalnega državnega tožilstva pri kasacijskem sodišču.

(5)      Člen 104 ustave.

(6)      Zakonodaja, ki se trenutno uporablja: zakon št. 247/2012.

(7)      GRECO Fourth Evaluation Round, Italy, Evaluation Report, točka 6: „V pravosodju je vzpostavljen zelo trden zakonodajni okvir, ki zagotavlja neodvisnost sodnikov in tožilcev.“

(8)      Člen 104 ustave. Ustava določa pravila glede zaposlovanja (člen 106), varstva mandata (člen 107) in disciplinske ureditve (člen 105).

(9)      Člen 105 ustave. sodni svet je odgovoren za zaposlovanje, premestitve, napredovanje, ocene strokovnosti in disciplinske ukrepe.

(10)      Člena 104 in 107 ustave. Glej tudi sklep vrhovnega sodnega sveta z dne 16. novembra 2017 o organizaciji tožilstva, kakor je bil spremenjen 18. junija 2018 in kot je bilo glede organizacijskih programov nadalje pojasnjeno v sklepu z dne 4. decembra 2019.

(11)      Mnenje Beneške komisije (CDL-AD(2017)028), točka 42: bolj neodvisno tožilstvo, ki ni podrejeno izvršilni veji oblasti ali z njo povezano. Glej tudi mnenje Beneške komisije (CDL-AD(2010)040-e).

(12)      Člen 6 zakonske uredbe št. 106/2006; člen 14 zakonske uredbe št. 109/2006; kraljevi odlok št. 12/1941 in nadaljnje spremembe; členi 51, 54 in 54a zakonika o kazenskem postopku.

(13)      Sliki 44 in 46, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020. Stopnja neodvisnosti sodstva je glede na mnenje razvrščena tako: zelo nizka (manj kot 30 % anketirancev meni, da je neodvisnost sodstva dokaj dobra in zelo dobra); nizka (30–39 %), povprečna (40–59 %), visoka (60–75 %) in zelo visoka (več kot 75 %). V raziskavi, opravljeni med sodniki leta 2019, je približno 50 % sodnikov, ki so sodelovali v raziskavi, navedlo, da so doživeli primere, ko vlada in mediji niso spoštovali njihove neodvisnosti. European Network of Councils for the Judiciary, Independence and Accountability of the Judiciary – ENCJ Survey on the independence of judges, 2019, sliki 43 in 45. Raziskava je vključevala 21 držav članic EU.

(14)      Med anketiranci iz širše javnosti jih je 37 % kot glavni razlog navedlo vmešavanje ali pritiske vlade; med podjetji jih je bilo takih 41 %; med anketiranci iz širše javnosti jih je 36 % navedlo vmešavanje ali pritiske zaradi gospodarskih ali drugih posebnih interesov; med podjetji jih je bilo takih 41 %; med anketiranci iz širše javnosti in med podjetji jih je 27 % kot glavni razlog navedlo, da status in položaj sodnikov ne zagotavljata ustrezno njihove neodvisnosti. Sliki 45 in 47, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020. GRECO, Fourth Evaluation Round, Evaluation report, točka 6: „Nesporni ugled, strokovnost in predanost posameznih sodnikov in tožilcev nekoliko kazijo dvomi javnosti o učinkovitosti sistema, da uspešno kaznuje kršilce zakonov, saj pregon korupcije pogosto zastara.“

(15)      Člena 104 in 105 ustave.

(16)      V skladu z zakonom št. 195 z dne 24. marca 1958, kakor je bil spremenjen z zakonom št. 44 z dne 28. marca 2002, je 16 članov pravosodnih uradnikov, ki jih izberejo njihovi kolegi, osem je nepoklicnih članov, trije pa so člani po uradni dolžnosti.

(17)      Člen 23 zakona št. 195 z dne 24. marca 1958, kakor je bil spremenjen s členom 5 zakona št. 44 z dne 28. marca 2002.

(18)      Iz preiskave, ki jo je začelo tožilstvo v Perugii (ki je odgovorno za pregon kaznivih dejanj, v katere so vključeni pravosodni uradniki, ki delujejo v Rimskem okrožju) in pri kateri so bila uporabljena tehnična orodja, uvedena z zakonom št. 3/2019 za boj proti korupciji, izhaja, da so se nekdanji člani vrhovnega sodnega sveta, nekateri člani sveta in poslanci srečevali zunaj pristojnih institucij in razpravljali o imenovanjih vodij tožilcev pri nekaterih tožilstvih.

(19)      Generalni državni tožilec pri kasacijskem sodišču se je odločil za predčasno upokojitev.

(20)      Poleg volitev je bil vzpostavljen tudi mehanizem za nadomestitev.

(21)      Podrobneje, disciplinski ukrep začasne prekinitve opravljanja funkcije brez nadomestila plače je bil izrečen enemu pravosodnemu uradniku, kasacijsko sodišče pa ga je potrdilo januarja 2020.

(22)      Osnutek zakona, ki ga je 7. avgusta 2020 potrdil svet ministrov in ki vladi omogoča sprejetje zakonske uredbe za reformo sodstva in prilagoditev vojaškega sodstva ter uvaja nova pravila o pravnih, organizacijskih in disciplinskih zadevah, o primernosti in premestitvah pravosodnih uradnikov ter o vzpostavitvi in delovanju vrhovnega sodnega sveta. Ko bo zakon potrjen v parlamentu, bo morala vlada v enem letu sprejeti eno ali več zakonskih uredb.

(23)      Skupno število: 30 članov, od katerih jih je 10 nepoklicnih članov, ki jih parlament izvoli izmed profesorjev ali pravnikov s petnajstimi leti delovnih izkušenj (izvzeti so sedanji člani vlade oziroma njeni člani iz predhodnih dveh let ali sedanji člani regionalnih svetov oziroma njihovi člani iz predhodnih dveh let).

(24)      Kolegij je volilno območje. Zdi se, da je cilj povečevanja števila kolegijev zagotoviti ustreznejše razmerje med izvoljenimi predstavniki in dejanskim stanjem na posameznem območju.

(25)      Mehanizem žreba se uporabi, če ni doseženo število desetih kandidatov v vsakem kolegiju ali če se ne upošteva enakost spolov.

(26)      Recommendation CM/Rec(2010)12 of Committee of Ministers of Council of Europe, točka 27.

(27)      Zlasti je bila uvedena prepoved, na podlagi katere pravosodni uradnik še dve leti po koncu mandata ne more biti politični kandidat na ozemlju, kjer je opravljal pravosodno funkcijo. Poleg tega morajo pravosodni uradniki, ki so izvoljeni ali delujejo v vladi, vzeti poseben dopust in prenehati opravljati funkcijo, po koncu mandata pa se ne morejo vrniti na pravosodno funkcijo, ampak na ministrstvo za pravosodje ali druga ministrstva.

(28)      Sklep vrhovnega sodnega sveta z dne 13. novembra 2019.

(29)      Sklep nacionalnega združenja pravosodnih uradnikov iz maja 2018; posebna usposabljanja o etičnih vprašanjih pri visoki šoli za pravosodje od leta 2016; posebni oddelek na spletišču vrhovnega sodnega sveta o etičnih vprašanjih; smernice vrhovnega sodnega sveta z dne 13. maja 2020 za lokalne sodne svete, tudi glede preglednosti in pristojnosti za preiskovanje za ocene strokovnosti ter napredovanja.

(30)      GRECO Fourth Evaluation Round – Compliance Report, priporočilo x.

(31)      Zakon št. 145 z dne 30. decembra 2018.

(32)      Povečanje števila zaposlenih z 10 151 na 10 751.

(33)      Od tega 50 pri kasacijskem sodišču in 18 pri generalnem državnem tožilstvu pri kasacijskemu sodišču.

(34)    Ministrstvo za pravosodje je izvedlo simulacijo izboljšanja učinkovitosti, iz katere je razvidno skrajšanje časa, potrebnega za izdajo sodne odločbe.

(35)      Zakon št. 160 z dne 27. decembra 2019.

(36)      Člen 256 uredbe z zakonsko močjo št. 34 z dne 19. maja 2020.

(37)      Člen 255 uredbe z zakonsko močjo št. 34 z dne 19. maja 2020.

(38)      Zakon št. 205 z dne 27. decembra 2017.

(39)      Zakon št. 8 z dne 28. februarja 2020.

(40)      Na dan 31. decembra 2019 je bilo na prvostopenjskih sodiščih ob 410 delovnih mestih v organigramu zaposlenih 276 sodnikov, na drugostopenjskih sodiščih pa ob 125 delovnih mestih v organigramu 106 sodnikov.

(41)      Atto Senato n. 1662. „Delega al Governo per l’efficienza del processo civile e per la revisione della disciplina degli strumenti di risoluzione alternativa delle controversie“.

(42)      Informacije, prejete med obiskom države in postopkom posvetovanja za pripravo poročila, npr. pisni prispevek ministrstva za pravosodje (junija 2020, ko je projekt že potekal, je bila izvedena digitalizacija 63 uradov mirovnih sodnikov).

(43)      Atto Camera n. 2435: „Delega al Governo per l'efficienza del processo penale e disposizioni per la celere definizione dei procedimenti giudiziari pendenti presso le corti d'appello“.

(44)      Zakon št. 70 z dne 25. junija 2020.

(45)      Člen 83 uredbe z zakonsko močjo št. 18 z dne 17. marca 2020.

(46)      Informacije, prejete med obiskom države in postopkom posvetovanj za pripravo poročila, npr. prispevek ministrstva za pravosodje (maja 2020 je bilo v primerjavi z majem 2019 za 89 % več videokonferenc).

(47)       Memorandum z dne 9. aprila 2020 .

(48)      Uredba z zakonsko močjo št. 18/2020 in uredba z zakonsko močjo št. 28/2020. Glej tudi smernice predsednika državnega sveta z dne 25. maja 2020 glede enotne uporabe novih pravil, ki veljajo za upravna sodišča. Smernice z dne 25. maja 2020 .

(49)       Memorandum z dne 26. maja 2020.

(50)      Stanje izvajanja sklepov v zvezi z zbiranjem sodnih odločb, ki se vključijo v arhiv meritornih odločb ItalgiureWeb – operativni vidiki (sklep vrhovnega sodnega sveta z dne 19. junija 2019).

(51)      Člena 4 in 5 zakonske uredbe št. 545/1992. Prav tako je leta 2019 kasacijsko sodišče uspelo doseči dobre rezultate z velikim vlaganjem v osebje in opremo v davčnem oddelku (poročilo prvega predsednika kasacijskega sodišča o stanju v pravosodju v letu 2019, Rim, 31. januar 2020).

(52)      GRECO Fourth Evaluation Round – Compliance Report, priporočilo VII.

(53)      Leta 2016 je minister za pravosodje oblikoval delovno skupino (ministrstvo za pravosodje, generalni državni tožilec, člani sodstva in člani odvetniške zbornice Consiglio Nazionale Forense (CNF)) za jasnost in jedrnatost procesnih aktov (DM z dne 9. februarja 2016); DM z dne 18. septembra 2017 in DM z dne 3. januarja 2018); vrhovni sodni svet je s sklepoma z dne 5. julija 2017 in 20. junija 2018 izdal smernice za pripravo procesnih aktov; vrhovni sodni svet in odvetniška zbornica sta 19. julija 2018 podpisala memorandum o soglasju glede predhodne presoje pritožb, organizacije dela ter jasnosti in jedrnatosti aktov v pritožbenih postopkih.

(54)      V skupnem znesku 36 764 941 EUR; trenutno potekajo trije pilotni projekti (Piemont, Toskana in Ligurija).

(55)      Slika 10, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020, kar pomeni, da je pravosodni sistem na splošno zmožen učinkovito obvladovati število prejetih zadev.

(56)      Slika 7, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020. Glej tudi CEPEJ (2020), Study on the functioning of the judicial systems in the EU Member States: na civilnem področju 527 dni na prvi stopnji, 863 dni na drugi stopnji in 1 266 dni na kasacijskem sodišču. Predvideni čas, potreben za izdajo sodne odločbe, je teoretičen čas, ki je potreben za rešitev nerešene zadeve pri sodišču; izračuna se tako, da se število nerešenih zadev ob koncu opazovanega obdobja deli s številom zadev, ki so bile v enakem obdobju rešene, pomnoženo s 365.

(57)      Informacije, prejete med obiskom države in med postopkom posvetovanja za pripravo poročila, npr. pisni prispevek ministrstva za pravosodje. Glej tudi CEPEJ (2020), Study on the functioning of judicial systems in the EU Member States, kjer je navedeno, da se je v letu 2018 čas, potreben za izdajo sodne odločbe, skrajšal za 3,7 % na prvi stopnji, za 3,4 % na drugi stopnji in za 2,5 % na kasacijskem sodišču.

(58)      Poročilo prvega predsednika višjega kasacijskega sodišča iz leta 2020: v letu 2019 je bilo vloženih 10 341 pritožb (v primerjavi s 374 pritožbami leta 2016).

(59)      Poročilo prvega predsednika višjega kasacijskega sodišča iz leta 2020: v letu 2019 je bilo vloženih 9 537 pritožb.

(60)      V letu 2019 je bilo 18,7 % vseh civilnih pritožb, vloženih pri višjem kasacijskem sodišču, nedopustnih, v primerjavi s 16,6 % leta 2018 (kasacijsko sodišče, statistični letopis za leti 2018 in 2019).

(61)      Informacije, prejete med obiskom države in postopkom posvetovanja za pripravo poročila, npr. pisni prispevek državnega sveta (820 dni na prvi stopnji v letu 2019 v primerjavi z 888 dnevi v letu 2018; 692 dni na najvišji stopnji v letu 2019 v primerjavi s 791 dnevi v letu 2018). Sliki 8 in 9, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(62)      Informacije, prejete med obiskom države in postopkom posvetovanja za pripravo poročila, npr. pisni prispevek državnega sveta (230 dni na prvi stopnji v letu 2019 v primerjavi z 237 dnevi v letu 2018, in 123 dni na najvišji stopnji v letu 2019 v primerjavi z 274 dnevi v letu 2018).

(63)      ECtHR (Evropsko sodišče za človekove pravice), sodba v zadevi Abenavoli proti Italiji, pritožba št. 22461/93, 2. september 1997; Sklep Odbora ministrov Sveta Evrope, CM/ResDH(2016)358, 6–8. december 2016.

(64)      Informacije, prejete med obiskom države in med postopkom posvetovanja za pripravo poročila, npr. pisni prispevek ministra za pravosodje: 835 dni v letu 2019.

(65)      Glej predhodno opombo: 392 dni.

(66)      Glej predhodno opombo: 166 dni.

(67)      Informacije, prejete med obiskom države in med postopkom posvetovanja za pripravo poročila, npr. pisni prispevek ministra za pravosodje: leto 2018: 382 dni na prvi stopnji; 156 dni pri kasacijskem sodišču.

(68)      ECtHR (Evropsko sodišče za človekove pravice), sodba v zadevi Ledonne proti Italiji, pritožba št. 35742/97, 12. maj 1999; Sklep Odbora ministrov Sveta Evrope, CM/ResDH(2018)353, 18–20. september 2018.

(69)      Na prvi stopnji zastara 8 % kaznivih dejanj, na drugi stopnji 24 % in pri višjem kasacijskem sodišču 17 %.

(70)      Priporočilo Sveta z dne 9. julija 2013 o pravnem okviru glede korupcije in zlasti glede zastaralnih rokov.

(71)      Atto Senato n. 1662. „Delega al Governo per l’efficienza del processo civile e per la revisione della disciplina degli strumenti di risoluzione alternativa delle controversie“. Obravnavani akt je pooblastilni zakon, ki določa merila, ki jih bo vlada upoštevala pri izdaji zakonske uredbe v enem letu od začetka veljavnosti pooblastilnega zakona.

(72)      Priporočila Sveta iz obdobja 2013–2020 glede učinkovitosti italijanskega pravosodnega sistema, zlasti glede dolgotrajnosti civilnih postopkov.

(73)      Recommendation CM/Rec(2010)12 of the Committee of Ministers of the Council of Europe, točka 69. Glej tudi Recommendation CM/Rec(2000)19 of the Committee of Ministers of the Council of Europe, točka 5, črka e). Glej tudi Venice Commission, (CDL-AD(2016)009), točka 34; (CDL-AD(2015)042), točka 113; (CDL-AD(2014)006), točka 19; (CDL-AD(2011)012), točka 60.

(74)      Transparency International, Country data. https://www.transparency.org/en/countries/italy.

(75)      Special Eurobarometer 502 (2020). Italija od delavnice na visoki ravni o merjenju korupcije, ki je potekala oktobra 2017 v okviru italijanskega predsedovanja skupini G7, spodbuja nov pristop na mednarodni ravni (G20, MKZNPK in OECD), s ciljem opredeliti celovitejši pristop k merjenju dejanske ravni korupcije, ki bi temeljil na objektivnih in z dokazi podprtih kazalnikih, ne zgolj na mnenju posameznikov. Glej tudi sklep št. 10, sprejet na 8. konferenci držav podpisnic Konvencije ZN proti korupciji: https://www.unodc.org/UNCAC/COSP/session8/Advance_unedited_resolutions.

(76)      Flash Eurobarometer 482 (2019), Businesses’ attitudes towards corruption in the EU.

(77)      Člen 416b kazenskega zakonika.

(78)      UNCAC II Review Cycle Country Report on Italy, str. 14.

(79)      S sprejetjem zakona št. 179/2017 je Italija sprejela določbe, s katerimi je zaščita žvižgačev okrepljena in razširjena na zasebni sektor. Žvižgačem so zdaj na voljo trije različni kanali za prijave (RPCT, ANAC ali računsko sodišče).

(80)      Organ deluje na podlagi mešanega sistema financiranja, ki ga sestavljajo prispevki subjektov, ki delujejo na področjih njegovih pristojnosti, tj. gospodarskih subjektov, subjektov javnega naročanja in SOA-jev (87,28 % prihodkov), in prispevek iz državnega proračuna (6,35 % prihodkov).

(81)

     Letno poročilo o dejavnostih nacionalnega protikorupcijskega organa v letu 2019 (2020).

(82)      Zakon št. 179/2017.

(83)      Letno poročilo organa ANAC za leto 2020.

(84)       Zakonska uredba št. 39/2013 ; zakonska uredba št. 235/2012 .

(85)       Uredba predsednika republike št. 62/2013 .

(86)      EUPACK 2019: videti je, da izvajanje predpisov ni zelo učinkovito, saj so informacije, ki se navedejo v registru, splošne in nedoločne.

(87)      Državni svet (2019), sodba št. 7411 z dne 29. oktobra 2019.

(88)      Italijanski protikorupcijski organ (2019), sodba državnega sveta o pristojnosti organa ANAC v zvezi s pojavom vrtljivih vrat.

(89)      Italijanski protikorupcijski organ (2020), poročilo št. 6 z dne 27. maja 2020 o pojavu vrtljivih vrat.

(90)      Člen 21(1) ustave: „Vsakdo ima pravico svobodno izražati svoja mnenja ustno, pisno in na kateri koli drug način. Tisk ne sme biti podvržen avtorizaciji ali cenzuri.“

(91)      Zakon št. 249 z dne 31. julija 1997.

(92)      Odločba št. 132/2020.

(93)       Združenje novinarjev .

(94)       Opazovalna skupina za novinarstvo , ki pripravlja posebno poročilo o grožnjah, ki so jim izpostavljeni novinarji.

(95)      Člen 1 zakona št. 249 z dne 31. julija 1997.

(96)      Zakon št. 249/1997 in zakon št. 481/1995.

(97)      Njihov mandat preneha le, če nastane nezdružljivost, kot je izrecno navedena v zakonu št. 481/1995.

(98)      Iz poročila Media Pluralism Monitor za leto 2020 (poročilo o Italiji, str. 12) izhaja, da so tveganja v zvezi z neodvisnostjo organa AGCOM majhna. Informacija je bila potrjena tudi med obiskom države.

(99)      Ordine dei giornalisti. https://www.odg.it/.

(100)      Na podlagi zakona št. 69/1963.

(101)      2020 Media Pluralism Monitor, Report on Italy, str. 12.

(102)      Člen 21(5) ustave, ki določa: „Z zakonom se lahko zahteva razkritje finančnih virov časopisov in tiskanih publikacij.“

(103)      Člen 1 zakona št. 249 z dne 31. julija 1997.

(104)      2020 Media Pluralism Monitor, Report on Italy, str. 13.

(105)      Člen 41 zakonske uredbe št. 177 z dne 31. julija 2005 (Testo unico dei servizi di media audiovisivi e radiofonici).

(106)      Vsaj 50 % izdatkov za oglaševanje mora biti porabljenih za oglase, objavljene v časopisih in periodičnem tisku, medtem ko mora biti vsaj 15 % izdatkov porabljenih za oglase na lokalnih radijskih in/ali televizijskih postajah.

(107)      Mnenje Beneške komisije (CDL-AD(2005)017-e).

(108)      2020 Media Pluralism Monitor, Report on Italy, str. 16.

(109)      Sodba št. 38721 z dne 19. septembra 2019.

(110)      Odločba št. 132/2020 z dne 26. junija 2020. Po mnenju ESČP je uporaba zaporne kazni upravičena le v izjemnih primerih, ko so resno ogrožene druge temeljne pravice, kot je v primeru razširjanja sovražnega govora ali spodbujanja k nasilju.

(111)      Zakonska uredba št. 33/2013 (kakor je bila spremenjena z zakonsko uredbo št. 97/2016).

(112)      Uveden z zakonsko uredbo št. 97/2016.

(113)      Openpolis 2019; FOIA, 2019.

(114)      Council of Europe, Platform to promote the protection of journalism and safety of journalists. Italijanska država se sistematično in podrobno odziva na vsa opozorila.

(115)      Informacije, prejete med obiskom države in med postopkom posvetovanja za pripravo poročila, npr. Federazione nazionale stampa italiana, Ordine dei giornalisti, Sindacato europeo dei giornalisti, Ossigeno per l’informazione e Articolo21, ki se nanašajo na odmevne primere novinarjev, ki so v zvezi s svojim delom redno prejemali grožnje, tudi s smrtjo.

(116)      Informacije, prejete med obiskom države in med postopkom posvetovanja za pripravo poročila, npr. pisni prispevek Ossigeno per l’informazione, Spampinato, 2020.

(117) Center za usklajevanje, spremljanje, analizo in stalno izmenjavo informacij o grožnjah zoper novinarje.

(118)      Informacije, prejete med obiskom države in med postopkom posvetovanja za pripravo poročila, npr. pisni prispevek Ossigeno per l’informazione, Spampinato, 2020.

(119)      Predsednika izvoli parlament na skupni seji, skupaj z 58 regionalnimi elektorji.

(120)      Nacionalni svet za gospodarstvo in delo ima tudi pravico predlagati zakonodajo na področju gospodarstva in socialnih zadev.

(121)      Več informacij je na voljo na: http://www.difensorecivicotoscana.it.

(122)      Člen 77 ustave Italijanske republike.

(123)      Ustavno sodišče še obravnava zadevo, ki se nanaša na obveznost civilnih sodnikov, da sodelujejo na virtualnih narokih.

(124)      Senato della Repubblica, Statistiche sull'attività legislativa, XVIII Legislatura; in Camera dei Deputati, Attività dell'Assemblea – Progetti di legge deliberati dall’Assemblea.

(125)      Izredne razmere so bile podaljšane z uredbo z zakonsko močjo št. 83 z dne 30. julija 2020.

(126)      Smernice za javno posvetovanje – http://open.gov.it/linee-guida-sulla-consultazione-pubblica/.

(127)      Public Administration Characteristics in Italy, 2019, str. 532.

(128)      OECD, Indicators of Regulatory policy and governance.

(129)      Osnutek zakona C. 855 z dne 3. julija 2018 in osnutek zakona C. 1323 z dne 30. oktobra 2018.

(130)      United Nations Committee on the Rights of the Child, Concluding observations on the combined fifth and sixth periodic reports of Italy (2019).

(131)      Glej predhodno opombo.

(132)      Norme integrative per i giudizi davanti alla Corte costituzionale, 8. januar 2020.

(133)      Conference of INGOs of the Council of Europe, Civil participation in the decision-making process, Fact Finding Mission to Italy, maj 2019.

(134)      Glej predhodno opombo.

(135)      UN OHCHR, Mission report Italy 2019.

(136)      Glej oceno CIVICUS. Ocene na lestvici s petimi kategorijami so naslednje: odprt, omejen, oviran, zatiran in zaprt.

(137)      Conference of INGOs of the Council of Europe, Civil participation in the decision-making process, Fact Finding Mission to Italy, maj 2019.

(138)      United Nations Committee on the Rights of the Child, Concluding observations on the combined fifth and sixth periodic reports of Italy (2019).