52020PC0461

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 29.5.2020

COM(2020) 461 final

2020/0110(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 11. marca 2020 izbruh COVID-19 razglasila za pandemijo. Od takrat države po svetu sprejemajo izredne ukrepe kot odziv na izbruh in za njegovo zajezitev.

Kriza zaradi pandemije COVID-19 močno vpliva na družbe po svetu in je najprej prizadela zdravstvene sisteme, nato pa privedla do hudih družbenih in gospodarskih posledic svetovnih razsežnosti. To predstavlja velik izziv za tretje države, ki imajo šibke institucije in/ali se soočajo s konflikti ali drugimi krizami, kot so naravne nesreče. Posebej so tveganju lahko izpostavljene ranljive skupine, vključno z begunci in razseljenimi osebami. Odzivna strategija Unije bi morala biti celovita, skladna in povezana, obravnavati javno zdravje in socialno-ekonomske izzive ter se odzvati na takojšnje humanitarne potrebe, ki jih je povzročila ali poslabšala pandemija.

Ta izredna situacija zahteva usklajen in enoten pristop na ravni Unije. Zato so potrebne znatne količine javnih in zasebnih naložb, da bi našli rešitve za izzive zaradi izbruha COVID-19.

Komisija zato predlaga ambiciozen sveženj, ki vključuje predlog za vzpostavitev evropskega instrumenta za okrevanje. Poleg podpore za gospodarstva tako znotraj EU kot tudi v tretjih državah bi moral instrument okrepiti tudi humanitarno pomoč EU in podpreti krepitev zmogljivosti, da bi se v prihodnje izboljšala preprečevanje kriz in pripravljenost nanje.

Predlaga se, da se navedeni ukrepi izvajajo v okviru posebnih instrumentov in programov Unije v skladu z ustreznimi akti Unije, ki določajo pravila za te instrumente in programe.

Zato je treba omogočiti izvajanje navedenih ukrepov prek izvedbenih mehanizmov v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1275/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Ukrepanje EU upravičuje člen 214(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

•Subsidiarnost in sorazmernost

Obrazložitveni memorandum predloga uredbe o vzpostavitvi evropskega instrumenta za okrevanje podrobno opredeljuje načela subsidiarnosti in sorazmernosti.

•Izbira instrumenta

Ta uredba spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 1257/95 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči.

3.REZULTATI NAKNADNIH VREDNOTENJ, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

1 2 Dodatne informacije so v Prilogi 8 delovnega dokumenta služb Komisije SWD (2018) 337 final. Na spletu so na voljo tudi dodatne informacije o posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi o humanitarni pomoči.

•Vrednotenja in ocene učinka

3 Dodatne informacije so v Prilogi 8 delovnega dokumenta služb Komisije SWD (2018) 337 final. Redno se izvajajo tudi ocene humanitarne pomoči, ki so na voljo na spletu.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Unija bo zagotovila finančna sredstva za izvajanje programa humanitarne pomoči. Znesek v višini 5 468 000 000 EUR (v tekočih cenah) bo izhajal iz financiranja iz evropskega instrumenta za okrevanje.

V oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga je na voljo več podrobnosti o proračunskih posledicah.

5.DRUGI ELEMENTI

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Pravni okvir vključuje ciljno usmerjene spremembe Uredbe Sveta (EU) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči.

Namen glavnih predlogov sprememb je:

–omogočiti izvajanje ukrepov iz predloga uredbe o vzpostavitvi instrumenta Evropske unije za okrevanje prek izvedbenih mehanizmov za humanitarno pomoč;

–omogočiti financiranje iz instrumenta Evropske unije za okrevanje v obliki zunanjih namenskih prejemkov v skladu s členom 21(5) finančne uredbe;

–zagotoviti skladnost s ciljno usmerjenimi roki iz člena 4 predloga uredbe o vzpostavitvi instrumenta Evropske unije za okrevanje z ustreznim navzkrižnim sklicevanjem.

2020/0110 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 214(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Kriza zaradi pandemije COVID-19 močno vpliva na družbe po svetu in je najprej prizadela zdravstvene sisteme, nato pa privedla do hudih družbenih in gospodarskih posledic svetovnih razsežnosti ter povzročila ali poslabšala humanitarne potrebe.

(2)Učinkom pandemije so še zlasti izpostavljene ranljive tretje države s šibkimi institucijami. Posledica tega bo vse večje povpraševanje po izvajalcih humanitarnih dejavnosti, da se zagotovi takojšen, uspešen, učinkovit in skladen odziv ter podprejo lokalne skupnosti v tretjih državah. Odzivna strategija Unije bi morala biti celovita, skladna in povezana, obravnavati javno zdravje in socialno-ekonomske izzive ter se odzvati na takojšnje humanitarne potrebe. Zlasti so tveganju izpostavljene ranljive države in prebivalci, ki potrebujejo pomoč, podporo in zaščito.

(3)V skladu z uredbo [o Instrumentu Evropske unije za okrevanje, v nadaljnjem besedilu: ERI] in v mejah sredstev, dodeljenih v okviru tega instrumenta, bi bilo treba izvesti ukrepe za okrevanje in odpornost v okviru humanitarne pomoči, da se obravnavajo neprimerljive posledice krize zaradi COVID-19. Taka dodatna sredstva je treba uporabiti tako, da se zagotovi skladnost z roki iz uredbe [ERI].

(4)Uredbo Sveta (ES) št. 1257/96 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1257/96 se spremeni:

(1)vstavi se člen 14a:

„Člen 14 a

Sredstva iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje

Ukrepi iz člena 2 uredbe [o Instrumentu Evropske unije za okrevanje] se izvajajo v okviru tega programa prek zneskov iz točke (vii) člena 3(2)(a) navedene uredbe ob upoštevanju člena 4(4) in (8) navedene uredbe.

Ti zneski so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.4.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.6.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog spremembe UREDBE SVETA (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči.

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

15 Zunanje delovanje

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

◻ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 4

X Podaljšanje obstoječega ukrepa

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Ta ciljno usmerjena sprememba uredbe o humanitarni pomoči se predlaga v okviru revidiranega predloga večletnega finančnega okvira (2021–2027), ki vključuje instrument Evropske unije za okrevanje. Ta novi instrument bo, skupaj z drugimi programi, za omejeno obdobje zagotavljal sredstva za humanitarno pomoč nad zgornjimi mejami, določenimi v večletnem finančnem okviru za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, in sicer kot zunanje namenske prejemke v smislu člena 21 finančne uredbe.

Namen izvajanja zadevnih ukrepov v okviru humanitarne pomoči je podpora tretjim državam pri premagovanju negativnih posledic pandemije COVID-19 in povečevanju odpornosti.

(1) Širjenje koronavirusne bolezni (v nadaljnjem besedilu: COVID-19), ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija 11. marca 2020 razglasila za pandemijo, je močno obremenilo tretje države, zlasti države, ki se soočajo s konflikti ali drugimi vrstami kriz. Poleg tega so tretje države za zajezitev širjenja bolezni sprejele vrsto ukrepov brez primere. Ti ukrepi so močno okrnili gospodarske dejavnosti, kar pomeni dodatne izzive za že oslabljene sisteme v nekaterih državah. Zlasti so povzročili motnje v dobavnih verigah in proizvodnji ter odsotnosti z delovnega mesta. Širše gledano so ti ukrepi že povzročili ali bodo povzročili resno poslabšanje finančnega položaja številnih podjetij v tretjih državah.

(2) Kriza se je hitro razširila po Uniji in tretjih državah. Za leto 2020 je sedaj predvideno močno zmanjšanje rasti po vsem svetu, ki bi se lahko podaljšalo tudi v leto 2021. To ima lahko še posebej hude posledice za tretje države in njihovo prebivalstvo ali ranljive skupine (npr. begunce), zlasti če je povezano z drugimi izzivi, kot so konflikti, naravne nesreče ali razpad zdravstvenih sistemov v tretjih državah.

(3) Ta izredna situacija zahteva skladen in enoten pristop na ravni Unije, da bi preprečili nadaljnje poslabšanje gospodarskega položaja in spodbudili uravnoteženo okrevanje gospodarske aktivnosti, zagotovili neprekinjeno poslovanje in povečali naložbe za prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo. Poleg tega je treba zaradi obsežnih posledic za tretje države ali ranljive skupine, ki se soočajo z drugimi izzivi, kot so konflikti, revščina in naravne nesreče, vzpostaviti instrument EU za okrevanje, da bi obravnavali posledice pandemije COVID-19 oziroma pokrili nujne potrebe po financiranju, da bi se izognili njenemu ponovnemu izbruhu.

(5) Instrument bi moral poleg podpore za gospodarstva tako znotraj EU kot tudi v tretjih državah ter za raziskovalne in inovacijske dejavnosti na področju zdravja in podnebja v Uniji tudi okrepiti podporo, ki jo lahko EU zagotovi v primerih humanitarnih potreb.

(6) Splošne humanitarne razmere ter trgovinski in gospodarski odnosi s sosednjimi državami in državami v razvoju so zelo pomembni za gospodarstvo Unije. Iz tega razloga ter v skladu z globalno vlogo in odgovornostjo Unije kot tudi njenimi vrednotami bi bilo treba finančna sredstva iz instrumenta EU za okrevanje prek instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje uporabiti tudi za podporo prizadevanjem teh držav za odpravljanje posledic pandemije COVID-19 in okrevanje po njej. Prek humanitarne pomoči bi jih bilo treba uporabiti tudi za zagotavljanje humanitarne podpore prebivalstvu v stiski, vključno z nujno potrebno podporo zdravstvenim službam tretjih držav.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Izkušnje iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 kažejo, da letne dodelitve za humanitarno pomoč ne zadostujejo za kritje številnih obstoječih ali na novo nastajajočih humanitarnih kriz na svetu. Zato so bile potrebne večje okrepitve podpore iz rezerve za nujno pomoč in drugih virov. Ta predlog je odziv na dodatne nepredvidene potrebe v zvezi z izbruhom COVID-19 s povečanjem razpoložljivosti dodatnih sredstev nad zneske večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

1.4.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Poleg sinergij z instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje trenutna pobuda v okviru revidiranega predloga o večletnem finančnem okviru vključuje močne sinergije med humanitarno pomočjo in novim instrumentom Evropske unije za okrevanje iz predlagane uredbe (EU) XXX/XX. Ta bo omejen čas omogočal zagotavljanje sredstev tem sektorskim programom nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira, in sicer zaradi dopolnjevanja ciljev in delovanja teh instrumentov ter glede na utemeljitev in dodano vrednost, predstavljeno v oddelku 1.4.2 zgoraj.

1.5.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

–◻ od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

X Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja od leta 2021 naprej

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 5

X Neposredno upravljanje – Komisija:

–z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

X Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–X mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–X subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–X subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe:

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Komisija v skladu z UREDBO SVETA (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči spremlja in ocenjuje dejavnosti v okviru humanitarne pomoči v skladu s proračunskimi in drugimi veljavnimi postopki, zlasti tistimi iz finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun EU. Komisija redno ocenjuje dejavnosti humanitarne pomoči, da bi ugotovila, ali so dosegle svoje cilje, in pripravila smernice za izboljšanje učinkovitosti prihodnjih operacij. Komisija poroča odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 17 uredbe.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

Generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (ECHO) na koncu vsakega leta pripravi letno poročilo, da bi zagotovil preglednost in odgovornost glede porabe evropskih sredstev za pomoč. Poročilo je na voljo javnosti, v njem pa je predstavljeno, kako je bil proračun porabljen in katere dejavnosti so bile izvedene. Postopki in odhodki GD ECHO se redno, tj. vsako leto, temeljito pregledajo in potrdijo. Revizije izvajata Evropsko računsko sodišče in Služba Komisije za notranjo revizijo. GD ECHO opravlja tudi revizije partnerjev, da oceni, ali so bila nepovratna sredstva porabljena v skladu z določenimi pravili, in predloži priporočila za izboljšanje finančnega upravljanja partnerjev.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

ECHO ima strategijo za boj proti goljufijam. Strategija zajema vsa ključna področja, kot so vse faze cikla boja proti goljufijam (preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje), notranje goljufije in zunanje goljufije, vse dejavnosti generalnega direktorata, zlasti ukrepi na področju humanitarne pomoči in civilne zaščite, načini neposrednega in posrednega upravljanja; in neprepustnost zakonodaje za goljufije.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice


Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	Razdelek 6. Sosedstvo in svet	dif./nedif. 6	držav Efte 7	držav kandidatk 8	tretjih držav	po členu 21(2)(b) finančne uredbe
6	15 01 02 Odhodki za podporo „humanitarni pomoči“	nedif.	DA	DA	DA	NE
6	15 03 01 Humanitarna pomoč	dif.	DA	DA	DA	NE

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Poleg sredstev, ki bodo na voljo v okviru zgornje meje večletnega finančnega okvira za razdelek, bo na voljo [5 468 000 000 EUR] (v tekočih cenah) kot zunanji namenski prejemki v smislu člena 21(5) finančne uredbe kot financiranje iz instrumenta Evropske unije za okrevanje. Od tega se lahko do 42 000 000 EUR nameni za upravne odhodke, vključno s stroški za zunanje sodelavce.

Okvirna razčlenitev odhodkov iz zunanjih namenskih prejemkov je naslednja:

[– Humanitarna pomoč]			2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ
Odhodki za poslovanje iz zunanjih namenskih prihodkov Instrumenta Evropske unije za okrevanje	obveznosti	(1)	1 316,170	1 341,170	1 368,170	1 400,490	–	–	–	5 426,000
	plačila	(2)	864,621	1 214,845	1 356,504	1 383,504	477,110	129,416	–	5 426,000
Odhodki za upravno podporo iz zunanjih namenskih prihodkov Instrumenta Evropske unije za okrevanje	obveznosti = plačila	(3)	5,830	7,830	7,830	7,830	5,830	4,230	2,620	42,000
Skupaj zunanji namenski prejemki	obveznosti	=1+3	1 322,000	1 349,000	1 376,000	1 408,320	5,830	4,230	2,620	5 468,000
	plačila	=2+3	870,451	1 222,675	1 364,334	1 391,334	482,940	133,646	2,620	5 468,000

Razdelek večletnega finančnega
okvira

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	(obveznosti skupaj = plačila skupaj)	–	–	–	–	–	–	–	–

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leta

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Seštevek za RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira	–	–	–	–	–	–	–	–

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 9 večletnega finančnega okvira
Človeški viri – zunanji namenski prejemki (ne za raziskave)	4,000	6,000	6,000	6,000	4,000	2,400	0,800	29,200
Drugi upravni odhodki – zunanji namenski prejemki (ne za raziskave)	1,830	1,830	1,830	1,830	1,830	1,830	1,820	12,800
Seštevek – zunanji namenski prejemki (ne za raziskave)	5,830	7,830	7,830	7,830	5,830	4,230	2,620	42,000
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira	5,830	7,830	7,830	7,830	5,830	4,230	2,620	42,000

SKUPAJ

5,830

7,830

5,830

4,230

2,620

42,000

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. Dodatno osebje bo le zunanje osebje in se bo financiralo izključno iz namenskih prejemkov.

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leta		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
Sedež in predstavništva Komisije
Delegacije
Raziskave
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD 10 Razdelek 7
Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira	– na sedežu
	– na delegacijah
Financirano iz sredstev programa 11	– na sedežu
	– na delegacijah
Drugo: zunanji namenski prejemki (raziskave)
Drugo: zunanji namenski prejemki (ne za raziskave)		50	75	75	75	50	30	10
SKUPAJ		50	75	75	75	50	30	10

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. Dodatno osebje bo le zunanje osebje in se bo financiralo izključno iz namenskih prejemkov.

Opis nalog:

Zunanji sodelavci

Zunanje osebje bo pomagalo uradnikom in začasnim uslužbencem, da prispevajo k realizaciji ukrepov iz uredbe ERI, ki se bodo izvajali v skladu z uredbo o humanitarni pomoči.

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–X Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻ za lastna sredstva,

–◻ za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Posledice predloga/pobude
	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1) https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/budget-may2018-neighbourhood-world-swd_en.pdf

(2) https://ec.europa.eu/echo/partnerships/consultations/consultations_en

(3) https://ec.europa.eu/echo/funding-evaluations/evaluations_en

(4) Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(5) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx

(6) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(7) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(8) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(9) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(10) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(11) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

Choose the experimental features you want to try