EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 4.3.2020

COM(2020) 78 final

2020/0035(COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropskem letu železnic (2021)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Evropska komisija je v sporočilu z dne 11. decembra 2019 1 sprejela evropski zeleni dogovor za Evropsko unijo in njene državljane. To sporočilo ponovno določa zavezo Komisije k reševanju podnebnih in okoljskih izzivov, ki je najpomembnejša naloga te generacije. Gre za novo strategijo za rast, katere cilj je preoblikovati Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Evropski zeleni dogovor je sestavni del te strategije Komisije za izvajanje Agende Združenih narodov do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja 2 . Cilj doseganja podnebno nevtralne Evropske unije do leta 2050 sta potrdila Evropski svet v svojih sklepih z dne 12. decembra 2019 3 in Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 15. januarja 2020 4 .

Evropski zeleni dogovor zlasti poziva k hitrejšemu prehodu na trajnostno in pametno mobilnost, saj promet povzroča četrtino emisij toplogrednih plinov v Uniji, kar pa se še povečuje. Da bi dosegli podnebno nevtralnost, je treba do leta 2050 zmanjšati emisije iz prometa za 90 %. K temu zmanjšanju bodo morali prispevati vsi načini prevoza. Komisija je v okviru evropskega zelenega dogovora napovedala strategijo za trajnostno in pametno mobilnost, ki bo sprejeta leta 2020 ter bo odgovorila na ta izziv in obravnavala vse vire emisij. Med drugimi predvidenimi ukrepi bi bilo treba večji del 75 % notranjega tovornega prometa, ki trenutno poteka po cestah, preusmeriti na železnice in celinske plovne poti.

Železnice morajo imeti pomembno vlogo pri hitrejšem zmanjševanju emisij iz prometa, saj so ena izmed okolju najbolj prijaznih in energetsko učinkovitih načinov prevoza. Dejansko so večinoma elektrificirane in oddajajo veliko manj CO2 kot enakovredni načini prevoza po cesti ali zraku. Prav tako je edini način prevoza, pri katerem se kljub povečanju obsega prevoza emisije CO2 od leta 1990 skoraj stalno znižujejo; do leta 2016 so železnice povzročile le 0,5 % vseh emisij CO2 iz prometa. Poleg tega železnice porabijo le 2 % vse energije, ki se v Uniji porabi v prometu, pri čemer se je leta 2016 po železniških tirih prepeljalo 11,2 % vsega tovora in 6,6 % vseh potnikov 5 . Med letoma 1990 in 2016 6 so zmanjšale porabo energije in vse bolj uporabljajo obnovljive vire energije.

Medtem ko se je delež železniškega potniškega prometa v Uniji med letoma 2007 in 2016 s 7,0 % povečal na 7,6 %, se je delež železniškega tovornega prometa v Uniji od vrhunca leta 2011 (19 %) v letu 2017 zmanjšal na 16,65 % 7 . Za dosego dejanskega enotnega evropskega železniškega območja obstajajo še številne ovire, vključno s potrebo po zmanjšanju hrupa. Premagovanje teh ovir bo skupaj z zmanjšanjem stroškov in pospešitvijo inovacij železnicam omogočilo izkoristiti svoj celotni potencial. Zato potrebujejo dodatno spodbudo, da postanejo privlačnejše za potnike in podjetja kot prevozno sredstvo, ki izpolnjuje njihove vsakodnevne potrebe po mobilnosti in potrebe po mobilnosti na dolge razdalje. Povečanje deleža potnikov in tovora v železniškim prometu bo prispevalo tudi k zmanjšanju prometnih zastojev in emisij, ki so nevarne za zdravje ljudi, ter zlasti onesnaževanja zraka.

Cilj predloga za razglasitev leta 2021 za „evropsko leto železnic“ je spodbujanje železniškega prometa v skladu s cilji iz sporočila Komisije o evropskem zelenem dogovoru, vključno s trajnostno in pametno mobilnostjo. S projekti, razpravami, dogodki, razstavami in pobudami po vsej Evropi bo evropsko leto železnic promoviralo železnice kot privlačen in trajnosten način za potovanja po Evropi za državljane, podjetja in javne organe, s poudarkom na njihovi inovativni razsežnosti na ravni Unije. Z vključevanjem državljanov zunaj sektorja železniškega prometa, z namenskimi dogodki in komunikacijskimi kampanjami se bo več ljudi in podjetij spodbudilo k uporabi železnic.

Leto 2021 je pomembno leto za politiko Unije na področju železniškega prometa. To bo prvo polno leto, v katerem se bodo po vsej EU izvajala pravila iz četrtega železniškega paketa 8 , in sicer pravila o odprtju trga notranjih storitev potniškega prometa ter zmanjšanja stroškov in upravnega bremena za prevoznike v železniškem prometu, ki delujejo po vsej EU. V številnih državah članicah obstaja vse več javnega interesa za železnice, vključno z nočnimi vlaki, kot je razvidno tudi iz priljubljenosti pobude #DiscoverEU 9 . Poleg tega bo mednarodni festival umetnosti „Europalia“ 10 leta 2021 posvečen vplivu železnic na umetnost in bo poudaril njihovo vlogo kot vplivnega spodbujevalca socialnih, gospodarskih in industrijskih sprememb. Leto 2021 se zato šteje za zelo časovno ustrezno za to pobudo.

Kot pri vseh evropskih letih v preteklosti je njegov glavni cilj povečati ozaveščenost glede izzivov in priložnosti ter poudariti vlogo Unije pri spodbujanju skupnih rešitev. Cilj evropskega leta železnic je spodbujati in podpirati prizadevanja Unije, držav članic, regionalnih in lokalnih organov ter drugih organizacij pri povečevanju deleža potnikov in tovora v železniškem prometu. Evropsko leto bi moralo železniški promet kot trajnosten, inovativen in varen način prevoza zlasti promovirati z vključevanjem širše javnosti, predvsem mladih. Prav tako bi moralo poudariti evropsko čezmejno razsežnost železnic, ki združuje državljane, jim omogoča, da raziskujejo Unijo v vsej njeni raznolikosti, spodbuja kohezijo in prispeva k povezovanju notranjega trga Unije. Okrepiti bi moralo tudi prispevek železnic h gospodarstvu, industriji in družbi Unije na splošno ter spodbujati železniški promet kot pomemben element odnosov med Unijo in tretjimi državami, zlasti na Zahodnem Balkanu.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Kot že navedeno, bo evropsko leto železnic spodbujalo železniški promet v skladu s cilji iz sporočila Komisije o evropskem zelenem dogovoru, vključno s trajnostno in pametno mobilnostjo. Gradilo bo tudi na obstoječih, z železnicami povezanih pobudah in politikah, kot je odprtje trga notranjih storitev potniškega prometa ter zmanjšanje stroškov in upravnega bremena za prevoznike v železniškem prometu, ki delujejo po vsej Uniji. Podobno kot pri drugih evropskih letih bodo ukrepi vključevali informacijske in promocijske kampanje, dogodke, projekte in pobude na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Ti ukrepi bodo služili prenašanju ključnih sporočil ter širjenju informacij o zgledih dobre prakse.

Evropsko leto bo priložnost za spodbujanje organov držav članic in železniškega sektorja k sodelovanju pri spodbujanju železniškega prometa. V največji možni meri se bo zagotovilo, da bodo dejavnosti, organizirane v okviru evropskega leta, prilagojene potrebam in razmeram v vsaki državi članici. Države članice so zato pozvane, da imenujejo nacionalnega koordinatorja, odgovornega za organizacijo udeležbe v evropskem letu železnic. Ustanovljena bo evropska usmerjevalna skupina, ki bo vključevala predstavnike nacionalnih koordinatorjev. Komisija bo organizirala srečanja nacionalnih koordinatorjev, da se bosta zagotovili koordinacija izvajanja evropskega leta ter izmenjava informacij o izvajanju na nacionalni ravni in ravni Unije.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Evropsko leto železnic je povezano z drugimi področji politik Unije, kot so regionalni razvoj, konkurenčnost industrije, trajnostni turizem, inovacije, zaposlovanje, izobraževanje, mladi, kultura in dostopnost za invalide, ter z vezmi Unije s sosednjimi državami. Poudarilo bo evropsko čezmejno razsežnost železnic kot načina za prevoz blaga, potovanja, odkrivanje in povezovanje celine na trajnosten in v prihodnost usmerjen način. Nekatere dejavnosti v okviru evropskega leta bodo morda lahko financirane iz obstoječih programov Unije, kot so Obzorje Evropa, Instrument za povezovanje Evrope, strukturni in investicijski skladi Unije, Ustvarjalna Evropa, Erasmus+, DiscoverEU ali Evropa za državljane.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Možnost razglasitve leta 2021 za „evropsko leto železnic“ je bila obravnavana 9. decembra 2019 z različnimi povabljenimi predstavniki sektorja železniškega prometa (CER, UNIFE, EIM, ERFA – Allrail), Agencije Evropske unije za železnice (ERA), skupnega podjetja Shift2Rail in festivala Europalia. Vsi udeleženci so izrazili široko podporo za to pobudo, s poudarkom na vlogi železnic pri doseganju cilja razogljičenja in čezmejni razsežnosti železnic. Od zainteresiranih strani v železniškem sektorju, zlasti prevoznikov v železniškem prometu, upravljavcev železniških postaj, proizvajalcev in nacionalnih organov, se pričakuje, da dejavno sodelujejo pri organizaciji dogodkov v okviru evropskega leta na ravni Unije ter na nacionalni in lokalni ravni. Posvetovanja z mednarodnim festivalom umetnosti Europalia so razkrila velik potencial za sinergije z evropskim letom. Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij sta pred kratkim sprejela mnenji na lastno pobudo 11 12 , ki kažeta interes njunih članov za spodbujanje železnic kot trajnostnega in inovativnega načina prevoza.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

Ocena učinka ni potrebna, ker cilji predlagane pobude spadajo med cilje obstoječih programov Unije. Predlagana pobuda Komisije ne zavezuje k morebitnim posebnim ukrepom zakonodajne narave. Poleg vplivov obstoječih instrumentov nima bistvenih družbenih, gospodarskih in okoljskih vplivov.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

2020/0035 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropskem letu železnic (2021)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 13 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 14 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Evropska komisija je v sporočilu z dne 11. decembra 2019 15 sprejela evropski zeleni dogovor za Evropsko unijo in njene državljane. Evropski zeleni dogovor je nova strategija za rast, katere cilj je preoblikovati Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov.

(2)Evropski svet je v sklepih z dne 12. decembra 2019 16 podprl cilj doseganja podnebno nevtralne Evropske unije do leta 2050.

(3)Evropski parlament je v resoluciji z dne 15. januarja 2020 17 pozdravil sporočilo Komisije z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ in pozval k nujnemu prehodu na podnebno nevtralno družbo najpozneje do leta 2050.

(4)V skladu s cilji iz sporočila Komisije o evropskem zelenem dogovoru je treba preoblikovati gospodarstvo Unije in ponovno preudariti politike, zlasti na področju prometa in mobilnosti, kar pomeni pospeševanje prehoda na trajnostno in pametno mobilnost. Promet povzroča četrtino emisij toplogrednih plinov v Uniji in se še povečuje. Da bi dosegli podnebno nevtralnost, je treba do leta 2050 zmanjšati emisije iz prometa za 90 %. Doseganje trajnostnega prometa pomeni, da je treba uporabnike postaviti na prvo mesto ter jim zagotoviti cenovno bolj sprejemljive, dostopnejše, bolj zdrave in čistejše alternativne možnosti za njihove načine mobilnosti. Z evropskim zelenim dogovorom naj bi se za reševanje teh izzivov pospešil prehod na trajnostno in pametno mobilnost. Zlasti bi bilo treba večji del 75 % notranjega tovornega prometa, ki trenutno poteka po cestah, preusmeriti na železnice in celinske plovne poti.

(5)Železnice imajo pomembno vlogo pri korenitih spremembah za dosego cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050. So ena izmed okolju najbolj prijaznih in energijsko učinkovitih načinov prevoza. Večinoma so elektrificirane in oddajajo veliko manj CO2 kot enakovredni načini prevoza po cesti ali zraku, prav tako pa so edini način prevoza, pri katerem se emisije toplogrednih plinov in CO2 od leta 1990 dosledno znižujejo. Poleg tega so med letoma 1990 in 2016 18 zmanjšale porabo energije in vse bolj uporabljajo obnovljive vire energije.

(6)Železniški sektor s povezovanjem glavnih prevoznih poti Unije z njenimi obrobnimi regijami in ozemlji prispeva k socialni, ekonomski in teritorialni koheziji.

(7)Medtem ko se je delež železniškega potniškega prometa v Uniji od leta 2007 le nekoliko povečal, se je delež železniškega tovornega prometa zmanjšal. Za dosego dejanskega enotnega evropskega železniškega območja obstajajo še številne ovire, vključno s potrebo po zmanjšanju hrupa. Premagovanje teh ovir bo skupaj z zmanjšanjem stroškov in pospešitvijo inovacij železnicam omogočilo izkoristiti svoj celotni potencial. Zato železnice potrebujejo dodatno spodbudo, da postanejo privlačnejše tako za potnike kot podjetja.

(8)Za spodbujanje železniškega prometa v skladu s cilji iz sporočila Komisije o evropskem zelenem dogovoru, vključno s trajnostno in pametno mobilnostjo, bi bilo treba leta 2021 razglasiti za evropsko leto železnic. Leto 2021 bo pomembno leto za politiko Unije na področju železniškega prometa, saj bo to prvo polno leto, v katerem se bodo po vsej Uniji pravila iz četrtega železniškega paketa izvajala, in sicer pravila o odprtju trga notranjih storitev potniškega prometa ter zmanjšanja stroškov in upravnega bremena za prevoznike v železniškem prometu, ki delujejo po vsej Uniji. V številnih državah članicah obstaja vse več javnega interesa za železnice, vključno z nočnimi vlaki, kot je razvidno tudi iz priljubljenosti pobude #DiscoverEU. Poleg tega bo mednarodni festival umetnosti „Europalia“ leta 2021 posvečen vplivu železnic na umetnost in bo poudaril njihovo vlogo kot vplivnega spodbujevalca socialnih, gospodarskih in industrijskih sprememb –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Predmet urejanja

Leto 2021 se razglasi za „evropsko leto železnic“ (v nadaljnjem besedilu: evropsko leto).

Člen 2

Cilji

Cilj evropskega leta je spodbujati in podpirati prizadevanja Unije, držav članic, regionalnih in lokalnih organov ter drugih organizacij pri povečevanju deleža potnikov in tovora v železniškem prometu. Evropsko leto zlasti:

(a)promovira železniški promet kot trajnosten, inovativen in varen način prevoza, zlasti s poudarkom na vlogi železnic pri korenitih spremembah, ki bodo Uniji pomagale doseči cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, ter z vključevanjem širše javnosti, predvsem mladih;

(b)poudarja evropsko čezmejno razsežnost železnic, ki združuje državljane, jim omogoča, da raziskujejo Unijo v vsej njeni raznolikosti, spodbuja kohezijo in prispeva k povezovanju notranjega trga Unije;

(c)krepi prispevek železnic h gospodarstvu, industriji in družbi Unije, kar zlasti zajema vidike, povezane z regionalnim razvojem, konkurenčnostjo industrije, trajnostnim turizmom, inovacijami, zaposlovanjem, izobraževanjem, mladimi in kulturo ter izboljšanjem dostopnosti za invalide;

(d)prispeva k promoviranju železniškega prometa kot pomembnega elementa odnosov med Unijo in sosednjimi državami, zlasti na Zahodnem Balkanu, pri čemer gradi na interesih in potrebah partnerskih držav ter strokovnem znanju in izkušnjah Unije na področju železniškega prometa.

Člen 3

Vsebina ukrepov

1.Ukrepi, ki jih je treba sprejeti za doseganje ciljev, določenih v členu 2, vključujejo naslednje dejavnosti na ravni Unije, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, povezane s cilji evropskega leta:

(a)pobude in dogodke za spodbujanje razprave, ozaveščanje ter olajšanje sodelovanja državljanov, podjetij in javnih organov pri privabljanju večjega števila ljudi in blaga k železnicam kot sredstva za boj proti podnebnim spremembam, in sicer prek več kanalov in orodij, vključno s prireditvami v državah članicah;

(b)informacijske kampanje, razstave, inspiracijske in izobraževalne kampanje ter kampanje ozaveščanja za spodbujanje sprememb vedenja potnikov, potrošnikov in podjetij ter dejavnega prispevka splošne javnosti k doseganju ciljev bolj trajnostnega prometa;

(c)izmenjavo izkušenj in dobrih praks nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, civilne družbe, podjetij in šol na področju spodbujanja uporabe železnic in izvajanja vedenjskih sprememb na vseh ravneh;

(d)izvajanje študij in inovativnih dejavnosti ter razširjanje njihovih rezultatov na evropski ali nacionalni ravni ter

(e)promoviranje projektov in omrežij, povezanih z evropskim letom, vključno z mediji, družbenimi omrežji in drugimi spletnimi skupnostmi.

2.Institucije in organi Unije ter države članice se lahko na ravni Unije oziroma na nacionalni ravni sklicujejo na evropsko leto in uporabljajo njegovo vizualno podobo v promocijskih dejavnostih iz odstavka 1.

Člen 4

Usklajevanje na ravni držav članic

Za organizacijo sodelovanja pri evropskem letu na nacionalni ravni so odgovorne države članice. Države članice v ta namen imenujejo nacionalne koordinatorje. Nacionalni koordinatorji zagotovijo usklajevanje zadevnih dejavnosti na nacionalni ravni.

Člen 5

Usklajevanje na ravni Unije

1.Komisija redno sklicuje srečanja nacionalnih koordinatorjev za usklajevanje izvajanja evropskega leta. Navedena srečanja služijo tudi kot priložnost za izmenjavo informacij o izvajanju evropskega leta na nacionalni ravni in na ravni Unije; predstavniki Evropskega parlamenta se lahko teh srečanj udeležijo kot opazovalci.

2.Usklajevanje evropskega leta na ravni Unije poteka na podlagi prečnega pristopa, da bi ustvarjali sinergije med različnimi programi in pobudami Unije, iz katerih se financirajo projekti s področja železniškega prometa ali z železniško razsežnostjo. 

3.Komisija skliče redna srečanja zainteresiranih strani in predstavnikov organizacij ali organov, ki so dejavni na področju železniškega prometa, vključno z obstoječimi nadnacionalnimi mrežami in ustreznimi nevladnimi organizacijami, pa tudi mladinskimi organizacijami in skupnostmi, da bi ji pomagali pri izvajanju evropskega leta na ravni Unije.

Komisija lahko glede na proračun organizira razpise za zbiranje predlogov in projekte, ki lahko prejmejo podporo za njihov izjemni prispevek k ciljem leta.

Člen 6

Mednarodno sodelovanje

Komisija za namene evropskega leta po potrebi sodeluje s pristojnimi mednarodnimi organizacijami, hkrati pa zagotavlja prepoznavnost sodelovanja Unije.

Člen 7

Spremljanje in ocenjevanje

Komisija do 31. decembra 2022 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o izvajanju, rezultatih in splošni oceni pobud iz tega sklepa.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

KAZALO

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA    12

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE12

1.1.Naslov predloga/pobude12

1.2.Zadevna področja (programski sklop)12

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša12

1.4.Utemeljitev predloga/pobude12

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude12

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.12

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti13

1.4.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti13

1.5.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic14

1.6.Načrtovani načini upravljanja14

2.UKREPI UPRAVLJANJA15

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju15

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi15

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol15

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje15

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)15

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti15

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE16

3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice16

3.2.Ocenjene posledice za odhodke17

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke17

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve19

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih20

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju21

3.3.Ocenjene posledice za prihodke21

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

X Nov ukrep 

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 19  

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.4.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

X Časovno omejeno

–X    od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021,

–X    finančne posledice med letoma 2020 in 2021 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2020 in 2022 za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 20

X Neposredno upravljanje – Komisija

–◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

Programi in proračunske vrstice v nadaljevanju so okvirni. Ustrezno financiranje bo določeno v okviru proračunskih postopkov s prerazporeditvijo v letu 2020 v okviru obstoječega finančnega načrtovanja; v letu 2021 bodo posebne odobritve opredeljene v okviru sredstev iz prihodnjih programov in finančnega načrtovanja v skladu z veljavnimi večletnimi finančnimi okviri.

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–X    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–X    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–X    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

PRILOGA
k OCENI FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

Naslov predloga/pobude:

1. ŠTEVILO in STROŠKI PREDVIDENIH POTREBNIH ČLOVEŠKIH VIROV

2. STROŠKI DRUGIH UPRAVNIH ODHODKOV

3. METODE IZRAČUNA ZA OCENO STROŠKOV

3.1. Človeški viri

3.2. Drugi upravni odhodki

1. Stroški predvidenih potrebnih človeških virov

◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

X    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.    

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

2. Stroški drugih upravnih odhodkov

(e)1.Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Zahtevane upravne odobritve bodo krite iz odobritev, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na obstoječe proračunske omejitve.

3. Metode izračuna

3.1. Človeški viri

Ta del določa metodo izračuna, ki se uporablja za ocenjevanje človeških virov, ki se štejejo za potrebne (predpostavke o količini dela, vključno s posebnimi delovnimi mesti (delovni profili Sysper 2), kategorije osebja in ustrezni povprečni stroški).

3.2. Drugi upravni odhodki

Podrobno navedite metodo izračuna, uporabljeno za vsako proračunsko vrstico,

zlasti z njo povezane predpostavke (npr. število letnih sestankov, povprečni stroški itd.).

(1)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019) 640 final).

(2)    https://sustainabledevelopment.un.org/post2015/transformingourworld.

(3)    Sklepi Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019.    
(https://www.consilium.europa.eu/media/41768/12-euco-final-conclusions-en.pdf).

(4)    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (2019/2956 (RSP)).

(5)    EU transport statistical pocket book 2019 (žepna knjiga statistik EU za promet 2019).

(6)    EU transport statistical pocket book 2019 (žepna knjiga statistik EU za promet 2019).

(7)    EU transport statistical pocket book 2019 (žepna knjiga statistik EU za promet 2019).

(8)    https://ec.europa.eu/transport/modes/rail/packages/2013_sl.

(9)    https://europa.eu/youth/discovereu_sl.

(10)    https://europalia.eu.

(11)    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Zagotavljanje vključujočega sektorskega prehoda na digitaliziran železniški sektor (sprejeto 30.10.2019, CCMI/169-EESC-2019).

(12)    Mnenje Odbora regij – Potencial železniškega sektorja pri uresničevanju političnih prednostnih nalog EU (sprejeto 4. decembra 2019, CDR 1939/2019).

(13)    UL C, , str. .

(14)    UL C, , str. .

(15)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019) 640 final).

(16)    Sklepi Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019.

(17)    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (2019/2956 (RSP)).

(18)    DG MOVE Statistical Pocketbook 2019 “EU transport in figures” (GD MOVE žepna knjiga statistik 2019 „Promet EU v številkah“ (vir: Eurostat).

(19)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(20)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx  

(21)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(22)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(23)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(24)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(25)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(26)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(27)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(28)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(29)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(30)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(31)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(32)    Navedite vrsto odbora in skupino, v katero spada.

(33)    IKT: informacijske in komunikacijske tehnologije: posvetovati se je treba z DIGIT.