EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52020JC0007
JOINT COMMUNICATION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE EUROPEAN COUNCIL, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS Eastern Partnership policy beyond 2020 Reinforcing Resilience - an Eastern Partnership that delivers for all
SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Politika vzhodnega partnerstva po letu 2020 Krepitev odpornosti – vzhodno partnerstvo, ki prinaša koristi za vse
SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Politika vzhodnega partnerstva po letu 2020 Krepitev odpornosti – vzhodno partnerstvo, ki prinaša koristi za vse
JOIN/2020/7 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 18.3.2020
JOIN(2020) 7 final
SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Politika vzhodnega partnerstva po letu 2020
Krepitev odpornosti – vzhodno partnerstvo, ki prinaša koristi za vse
{SWD(2020) 56 final}
1. Uvod
Vzhodno partnerstvo je skupna pobuda Evropske unije, njenih držav članic ter Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Republike Moldavije 1 in Ukrajine (v nadaljnjem besedilu: partnerske države). Vzhodno partnerstvo, ki je bilo vzpostavljeno leta 2009, je strateško in ambiciozno partnerstvo, ki temelji na skupnih vrednotah in pravilih, vzajemnih interesih in zavezah ter skupni in deljeni odgovornosti. Njegov cilj je okrepiti in poglobiti politične in gospodarske odnose med EU, njenimi državami članicami ter partnerskimi državami, pri tem pa jim pomaga doseči dvojno ekološko in digitalno preobrazbo. Podpira uresničevanje številnih globalnih ciljev politike, vključno s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah in agendo ZN za obdobje do leta 2030 ter njenimi cilji trajnostnega razvoja. Prispeva k splošnemu cilju povečanja stabilnosti, blaginje in odpornosti sosed EU, kot je določeno v globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije 2 in pregledu evropske sosedske politike za leto 2015. Je v celoti v skladu s političnimi usmeritvami Evropske komisije za obdobje 2019–2024 3 . Poleg tega odraža vse zadevne osrednje strategije, ki jih je sprejela Komisija 4 .
Z leti je bilo vzhodno partnerstvo bistvenega pomena pri zbliževanju EU in partnerskih držav. Vrh vzhodnega partnerstva, ki je potekal novembra 2017 v Bruslju, je zaznamoval nov pristop, izkazan s sprejetjem skupnega načrta reform z naslovom 20 ciljev za leto 2020. Ta ambiciozen delovni načrt se je osredotočal na doseganje oprijemljivih rezultatov na terenu in izboljšanje življenja ljudi na štirih glavnih področjih politike: (1) močnejše gospodarstvo, (2) boljše upravljanje, (3) večja povezljivost in (4) močnejša družba, ter na cilje pri horizontalnih vprašanjih glede spola, civilne družbe, medijev in strateškega komuniciranja.
Vzhodno partnerstvo bo še naprej usmerjeno v izgradnjo območja demokracije, blaginje, stabilnosti in okrepljenega sodelovanja na podlagi skupnih vrednot. EU ima strateški interes za spodbujanje svojega vodilnega položaja v svetu na področju človekovih pravic in demokracije v okviru zunanjega delovanja, tudi v zvezi z vzhodnim partnerstvom. Spoštovanje človekovih pravic je bistven element odpornih, vključujočih in demokratičnih družb. Poudarek bo zato še naprej na nerešenih vprašanjih v okviru sedanjih ciljev, zlasti na področju pravne države, varstva človekovih pravic, boja proti korupciji in diskriminaciji, vloge neodvisnih medijev in civilne družbe ter spodbujanja enakosti spolov. Pristop EU, ki temelji na spodbudah („več za več“ in „manj za manj“), bo še naprej v korist tistim partnerskim državam, ki se najbolj ukvarjajo z reformami. Prihodnji pristop politike za vzhodno partnerstvo bi moral temeljiti na že dogovorjenih nalogah, ciljih, načelih in področjih sodelovanja.
Nadaljnje sodelovanje z državami vzhodnega partnerstva bo še naprej ena od ključnih prednostnih nalog EU. Prenovljena dinamika politike vzhodnega partnerstva bo okrepila to sodelovanje s poudarjanjem pomena tega vzajemno koristnega sodelovanja. Prinesla bo nadaljnji razvoj političnih odnosov z vsemi vzhodnimi partnerji v dvostranskih in večstranskih okvirih. Poleg tega ima regija vzhodnega partnerstva zaradi svoje geografske lege med Evropsko unijo, Azijo in širšim sosedstvom za zunanjepolitične dejavnosti EU dodatno vrednost, zlasti zaradi različnih stopenj gospodarskih, družbenih in strateških povezav s sosedami. Prisotnost in interesi drugih regionalnih in svetovnih sil ter kulturne in geografske povezave z osrednjo Azijo predstavljajo dodatne priložnosti za razvoj obojestransko koristnih povezav s širšim sosedstvom. Dejavnosti EU v regiji dopolnjujejo druge politike in pobude, kot sta Severna dimenzija in Sinergija Črnega morja.
Evropska komisija je maja 2019 začela posvetovanje o prihodnosti vzhodnega partnerstva. Evropski svet je ta pristop potrdil junija 2019.
Posvetovanje je potekalo do konca oktobra 2019. Zastavljeno je bilo široko in vključujoče, zbranih pa je bilo več kot 200 pisnih prispevkov, tudi prek spletne strani za strukturirano posvetovanje o vzhodnem partnerstvu. Mnenja so predložile skoraj vse države članice EU, pa tudi vse partnerske države, Evropski parlament, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij. Prispevali so tudi Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj, druge mednarodne finančne institucije ter številni deležniki, kot so organizacije civilne družbe (vključno s forumom civilne družbe vzhodnega partnerstva), možganski trusti, akademske ustanove in poslovne organizacije. Upoštevala so se priporočila foruma mladih vzhodnega partnerstva in mladih evropskih ambasadorjev.
To skupno sporočilo temelji tudi na povratnih informacijah, prejetih med posvetovanji v vsaki od šestih partnerskih držav in številnih državah članicah EU. Upoštevale so se tudi razprave v okviru platform in okroglih miz v sedanji strukturi vzhodnega partnerstva in s tem povezana srečanja.
Na splošno obstaja široko soglasje o tem, da je sedanji okvir politike vzhodnega partnerstva trden in prinaša oprijemljive rezultate za ljudi. To skupno sporočilo opisuje, kako obravnavati skupne izzive in kako bo EU s partnerskimi državami na različnih področjih politike sodelovala v prihodnje. Ta dokument na podlagi rezultatov posvetovanja opredeljuje nove dolgoročne cilje politike za vzhodno partnerstvo po letu 2020 ter določa ukrepe, namenjene okrepitvi odpornosti, spodbujanju trajnostnega razvoja in zagotavljanju oprijemljivih rezultatov za družbo.
2. Ključni dosežki vzhodnega partnerstva
Države članice EU in partnerske države so leta 2015 pozdravile spremembo evropske sosedske politike v okviru globalne strategije EU. Pozvale so k večjem razlikovanju, več odgovornosti, boljši osredotočenosti in večji prožnosti. Posvetovanje je pokazalo, da je vzhodno partnerstvo na splošno doseglo te cilje.
Z vidika razlikovanja se je partnerstvo razvilo v skladu z interesi, ambicijami in napredkom vsake partnerice. Med EU in posameznimi partnerskimi državami so sklenjeni novi, daljnosežni politični in gospodarski dvostranski sporazumi. Odnose z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino usmerjajo pridružitveni sporazumi ter poglobljena in celovita prostotrgovinska območja. Da bi se ti ambiciozni sporazumi v celoti izvajali, so se navedene tri države strinjale, da bodo določile „pridružitvene načrte“ ob upoštevanju kratkoročnih in srednjeročnih prednostnih nalog sodelovanja. EU in te države so uvedle brezvizumske režime, da bi olajšale čezmejno gibanje ljudi. Vse tri države so v celoti izvajale sporazume o ponovnem sprejemu.
Odnose med EU in Armenijo ureja celovit in okrepljen sporazum o partnerstvu, potekajo pa tudi pogajanja o novem sporazumu z Azerbajdžanom. Sodelovanje s tema državama temelji na dogovorjenih prednostnih nalogah partnerstva. Odnosi z Belorusijo se spodbujajo prek sektorskih dialogov, medtem po potekajo pogajanja o prednostnih nalogah partnerstva. Sporazumi o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu, sklenjeni z Armenijo, Azerbajdžanom in Belorusijo, so bili ključni pri olajševanju potovanj za ljudi v teh državah.
Da bi spodbudila več odgovornosti pri partnerskih državah, je EU spremenila način, na katerega sodeluje z njimi. EU je z namenom povečanja učinka svojo podporo preusmerila s finančne pomoči za projekte na resnično preoblikovalne reformne politike. Ta novi pristop je ljudem prinesel oprijemljive koristi, na primer podporo decentralizaciji v Ukrajini ter pobude na visoki ravni za doseganje energetske učinkovitosti v Armeniji, Gruziji in Ukrajini.
EU je okrepila sodelovanje z odgovornimi za reforme v partnerskih državah. EU in njene države članice so skupaj z nacionalnimi organi sprejele ključne ukrepe za zagotovitev skupnega načrtovanja programov, kjer je to mogoče. To zagotavlja učinkovitejši skupni odziv na potrebe partnerskih držav, zaradi česar je sodelovanje manj razdrobljeno in tako bolj koherentno in učinkovito. Skupni odzivi uspešno potekajo z Ukrajino in Moldavijo.
EU je okrepila strateško sodelovanje z mednarodnimi finančnimi institucijami. EU in mednarodne finančne institucije so prek državnih, regionalnih in sektorskih dialogov spodbudile precejšnjo podporo malim in srednjim podjetjem (MSP) ter „zelenim“ naložbam v energetsko učinkovitost in komunalno infrastrukturo, kar je zmanjšalo porabo energije, onesnaževanje in emisije toplogrednih plinov ter okrepilo okoljsko odpornost in odpornost na podnebne spremembe po vsej regiji.
Sodelovanje s civilno družbo je bilo ključno za zagotavljanje učinkovitih reform, saj je okrepilo javno odgovornost, spodbudilo človekove pravice in lokalni razvoj ter zagotovilo izvajanje storitev za celotno prebivalstvo, vključno z ranljivimi skupinami. EU je imela ključno vlogo pri podpiranju prispevka civilne družbe, ki je spodbudil socialne inovacije in pomagal pri oblikovanju reformnih koalicij na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.
Odzivi na posvetovanje poudarjajo pomen večje osredotočenosti v okviru skupne politike. Načrt 20 ciljev za leto 2020, ki so ga države članice EU in partnerske države podprle na vrhu vzhodnega partnerstva novembra 2017, je določil skupno, v rezultate usmerjeno agendo z namenom, da se sodelovanje osredotoči.
Nova evropska sosedska politika je poudarila potrebo po večji prožnosti, ki bi EU in partnerskim državam omogočila odzivanje na nenehno spreminjajoče se potrebe in okoliščine. Da bi povečala podporo in učinek, je EU: (i) okrepila sodelovanje z mednarodnimi finančnimi institucijami prek načrta za zunanje naložbe in instrumenta za strukturne reforme, (ii) posodobila in strateško uskladila svoja instrumenta tehnične pomoči (TAIEX in Twinning) za zagotavljanje podpore po meri in (iii) prilagodila svoje institucionalne strukture glede na nove izzive. Podporna skupina za Ukrajino je na primer edinstvena struktura, ki za namene reševanja ključnih izzivov države združuje strokovno znanje iz Evropske komisije in držav članic EU. Projektna skupina East StratCom pri ESZD, ki je bila ustanovljena na podlagi sklepov Evropskega sveta z marca 2015 o boju proti dezinformacijam, je prav tako ključno prispevala k temu, da je bilo komuniciranje in znamčenje EU v regiji strateško in učinkovito.
3. Prihodnji pristop politike za vzhodno partnerstvo
Posvetovanje je izkazalo trdno soglasje o tem, da načrt 20 ciljev za leto 2020 prinaša oprijemljive rezultate za družbo. Ta načrt je prinesel rezultate na treh od štirih prednostnih področjih, in sicer močnejše gospodarstvo, večja povezljivost in močnejša družba. Začetni dosežki na področju boljšega upravljanja vključujejo točke „vse na enem mestu“, ki zagotavljajo učinkovite in dostopne javne storitve, ter sisteme za e-prijave premoženja v večini partnerskih držav.
Države članice EU, večina partnerskih držav in civilna družba poudarjajo, da je treba znatno izboljšati rezultate na področju upravljanja, zlasti pri pravni državi, boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter pri vlogi neodvisnih medijev in civilne družbe. Napredek pri upravljanju je neposredno povezan s trajnostnim gospodarskim razvojem. Pravna varnost in delovanje demokratičnih institucij sta ključna za privabljanje naložb, podpiranje politične stabilnosti in reform pravne države ter spodbujanje socialno-ekonomske vključenosti. Zato bo v okviru prihodnje politike okrepljena v rezultate usmerjena agenda, podprta s strokovno neodvisnimi in kakovostnimi uradnimi statističnimi podatki za spremljanje napredka in v podporo odločanju na podlagi dokazov.
Pristop, ki temelji na spodbudah, potrebuje jasnejše smernice glede konkretnih prednostnih reform z objektivnimi, natančnimi, podrobnimi in preverljivimi merili. Napredek pri reformah bi moral privesti do večjega financiranja in več naložb. Resno ali dolgotrajno zastajanje ali celo nazadovanje pri izvajanju reform bi moralo privesti do prilagoditve financiranja EU navzdol, z izjemo podpore civilni družbi.
Posvetovanje je pokazalo veliko željo vseh partnerskih držav, da bi partnerstvo še bolj prilagodile interesom, ambicijam in napredku vsake partnerske države. Pridružene države imajo velika pričakovanja glede sodelovanja pri skupnih pobudah v zvezi z vprašanji, ki jih urejajo pridružitveni sporazumi ter poglobljena in celovita prostotrgovinska območja, da bi se v celoti izkoristil njihov potencial.
Dvostransko sodelovanje ostaja glavni način za zagotavljanje prilagojenega pristopa. Izvajanje dvostranskih sporazumov se bo pospešilo, dopolnilo pa se bo z globljim sektorskim sodelovanjem in izmenjavo med zainteresiranimi partnerskimi državami. EU bo še naprej zagotavljala podporo v dvostranskih, regionalnih in večdržavnih forumih, vključno s ciljno usmerjeno sektorsko pomočjo v skladu z načeli vključenosti in razlikovanja. Poleg tega bo vzhodno partnerstvo še naprej prilagodljivo in vključujoče ter bo državam omogočalo skupno reševanje skupnih in globalnih izzivov na številnih področjih, pri tem pa spodbujalo regionalno povezovanje.
EU, njene države članice in partnerske države bodo na podlagi ključnih dosežkov partnerstva in ob priznavanju tega, da je, kot je navedeno v Strateškem pristopu k odpornosti pri zunanjem delovanju EU 5 , krepitev odpornosti prevladujoč okvir politike, sodelovale pri naslednjih dolgoročnih ciljih politike za vzhodno partnerstvo po letu 2020:
·skupaj za odporna, trajnostna in povezana gospodarstva,
·skupaj za odgovorne institucije, pravno državo in varnost,
·skupaj okoljski odpornosti in odpornosti na podnebne spremembe naproti,
·skupaj za odporno digitalno preobrazbo in
·skupaj za odporne, pravične in vključujoče družbe.
Evropska komisija je EU in njene partnerice, zlasti širom evropske celine, pozvala, naj v prihodnje obravnavajo skupne izzive in z roko v roki sodelujejo pri novih prednostnih nalogah politike, da podprejo ekološko in digitalno preobrazbo ter poskrbijo za gospodarstva, ki delujejo za vse, zlasti z več priložnostmi za zaposlovanje mladih in spodbujanjem enakosti spolov. Ta vprašanja bodo vključena v vse cilje politike.
4. Glavni cilji politike prihodnjega vzhodnega partnerstva
4.1 Skupaj za odporna, trajnostna in povezana gospodarstva
Krepitev gospodarstva je ključna za izpolnjevanje pričakovanj državljanov, zmanjšanje neenakosti in zagotavljanje, da bodo partnerske države privlačni kraji, kjer si ljudje želijo ustvariti prihodnost. Bolje povezana ter vključujoča, trajnostna in pravična gospodarstva prinašajo koristi vsem. Cilj je ustvariti dostojna delovna mesta in gospodarske priložnosti, da bi poskrbeli za blaginjo ljudi, ki živijo v partnerskih državah.
To bo vključevalo povečanje obsega trgovine ter nadaljnje regionalno in dvostransko povezovanje gospodarstev partnerskih držav in EU, skupaj s sodelovanjem pri postopnem razogljičenju v smeri podnebne nevtralnosti ter ob sprejemanju priložnosti, ki jih ponuja dvojna ekološka in digitalna preobrazba. EU se bo, izhajajoč iz obstoječih pridružitvenih sporazumov ter poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij in drugih trgovinskih sporazumov, skupaj s partnerskimi državami osredotočila na podpiranje polnega izvajanja teh sporazumov, da se dosežejo kar največje koristi. V skladu z novo strategijo EU za rast, evropskim zelenim dogovorom ter digitalno strategijo bodo EU in partnerske države še naprej podpirale posodobitev gospodarstev vzhodnega partnerstva, da bodo postala bolj konkurenčna in inovativna. Poleg tega bodo EU in partnerske države vlagale v fizično povezljivost in infrastrukturo (v prometnem, energetskem in digitalnem sektorju) kot temeljne pogoje za gospodarski razvoj. V primeru gospodarske krize je EU pripravljena partnerskim državam pomagati pri varovanju makroekonomske stabilnosti in spodbujanju strukturnih reform z makrofinančno pomočjo EU. S podporo strukturnim reformam, izboljšanjem dostopa do financiranja in podporo malim in srednjim podjetjem se bodo spodbujale rast in naložbe. Z vlaganjem v ljudi, zlasti mlade, in boljšim povezovanjem izobraževanja, raziskav in inovacij s potrebami zasebnega sektorja se bodo partnerske države pripravile na soočenje z izzivi prihodnosti.
4.1.1 Trgovinsko in gospodarsko povezovanje
V zadnjem desetletju se je trgovina med EU in državami vzhodnega partnerstva skoraj podvojila, s čimer so partnerske države postale deseti največji trgovinski partner EU. EU je največji trgovinski blok za štiri partnerske države (Azerbajdžan, Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino), medtem ko je za Armenijo in Belorusijo drugi največji trgovinski partner. Ti trgovinski odnosi so privedli tudi do diverzifikacije izvoza blaga iz partnerskih držav in njihove boljše vključenosti v svetovne vrednostne verige. Poleg tega se je število podjetij, ki iz Gruzije izvažajo v EU, povečalo za 46 %, iz Moldavije za 48 % in iz Ukrajine za 24 %. To jasno odraža vzajemne koristi vzhodnega partnerstva.
EU predlaga nadaljnjo poglobitev gospodarskega povezovanja s partnerskimi državami in med njimi, zlasti s tremi pridruženimi državami, in sicer z nadaljnjo podporo za celovito izvajanje obstoječih poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij. Dvostranski sporazumi, zlasti poglobljena in celovita prostotrgovinska območja, ponujajo priložnosti za rast zasebnega sektorja, pa tudi višje ravni varstva delavcev, boljše delovne pogoje ter dostop državljanov do varnih proizvodov, ki izpolnjujejo zahteve. Vse to se bo lahko v celoti izkoristilo, če bodo izvedene sedanje ter prihodnje reforme, ki izhajajo iz zavez iz poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij. Ta postopek zajema uskladitev zakonodaje s pravili EU, izgradnjo zmogljivosti za izvajanje dogovorjenih reform in olajševanje trgovine. EU bo spodbujala tudi okrepljeno sodelovanje z državami zunaj poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij. Pri sektorskih dogovorih o olajševanju trgovine, ki so v skupnem interesu, bi bilo treba glede gospodarskega povezovanja storiti korak naprej z vključitvijo vseh partnerskih držav. V zvezi s tem si bo EU na primer s partnerskimi državami še naprej prizadevala za dosego sporazumov o vzajemnem priznavanju pooblaščenih gospodarskih subjektov, če bo to mogoče.
EU si bo prizadevala tudi za sodelovanje in oblikovanje zavezništev s partnerskimi državami glede upoštevnih širših globalnih gospodarskih vprašanj v okviru različnih večstranskih forumov, vključno s podporo nečlanicam pri pristopanju k Svetovni trgovinski organizaciji.
EU bo podprla zeleni prehod v regiji. Njen cilj bo na pravilih temelječa, neizkrivljena in pravična trgovina ter naložbe v čiste tehnologije, okolju prijazno blago in storitve ter s tem povezane strateške surovine. EU bo sodelovala s partnerskimi državami, da bi zagotovila zanesljivo oskrbo z viri, hkrati pa tudi izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev trajnostnega razvoja.
Za pridružene države bo še naprej potekala postopna liberalizacija dostopa do trga. Poleg tega je v poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območjih predvideno selektivno in postopno gospodarsko povezovanje teh držav z notranjim trgom EU. Pogoj za to je zbliževanje predpisov s pravnim redom EU in njegovo učinkovito izvajanje s strani teh držav na določenih področjih (javno naročanje, tehnične ovire za trgovino, nadzor trga, sanitarni in fitosanitarni ukrepi, carinski organi ter standardi dobrega davčnega upravljanja).
4.1.2 Naložbe in dostop do financiranja
V zadnjem desetletju je več kot 125 000 MSP neposredno pridobilo financiranje EU (večinoma v lokalnih valutah), s čimer je bilo ustvarjenih ali ohranjenih več kot 250 000 delovnih mest. Boljša uporaba mešanega financiranja in jamstev je okrepila učinek in tako od leta 2009 spodbudila naložbe v višini 11 milijard evrov.
Strukturne reforme so ključne za podpiranje gospodarskega razvoja, izboljšanje gospodarskega upravljanja, privabljanje neposrednih tujih naložb in krepitev gospodarske odpornosti. Trgovina in naložbe potrebujejo ugodne pogoje za trajnosten gospodarski razvoj. Poslovno in naložbeno okolje mora biti preprosto, pregledno in zanesljivo. Za to je potreben napor za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev, izboljšanje trga dela in zmanjšanje obsega neformalnega dela, izboljšanje gospodarskega upravljanja ter nadgradnjo reform za zagotavljanje pravne države, vključno s preprečevanjem korupcije. Gospodarski subjekti morajo imeti jasno sliko glede ekološkega prehoda, ki poteka. EU bo še naprej krepila ključne reforme partnerskih držav, tudi prek načrta za zunanje naložbe 6 in zlasti instrumenta za strukturne reforme.
MSP so največji delodajalci v večini partnerskih držav in ključno gonilo skupne rasti in inovacij. EU bo še naprej podpirala dostop do financiranja prek jamstvenih shem, subvencioniranih obrestnih mer in naložbenih spodbud. To podporo bo poleg tega razširila z okrepljenim partnerstvom z mednarodnimi finančnimi institucijami ter z Evropskim skladom za trajnostni razvoj (EFSD+) v okviru predlaganega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje in jamstva za zunanje delovanje. V posredovanje EU bosta vključena trajnostno financiranje in mikrofinanciranje, tudi na podeželskih območjih, kjer je dostop do financiranja še posebej težaven. Da bi bila podpora čim bolj učinkovita, bo EU z mednarodnimi finančnimi institucijami analizirala ključna področja, na katerih bodo imele naložbe učinke (vključno z razvojem „matrike naložbenega učinka“).
Ker je nujno treba povečati trajnostne naložbe, bo EU še naprej krepila svoje sodelovanje s partnerskimi državami pri vzpostavljanju finančnega sistema, ki podpira trajnostno rast, zlasti prek mednarodnih forumov, kot je Mednarodna platforma za trajnostno financiranje. EU in partnerske države si lahko izmenjujejo najboljše prakse in usklajujejo prizadevanja za okoljsko trajnostne naložbe, kot so zelene taksonomije, okoljska in podnebna razkritja, ter standarde in oznake za zelene finančne produkte.
Zaradi vse močnejših gospodarskih in trgovinskih odnosov držav vzhodnega partnerstva z EU bi širša uporaba evra v njihovih trgovinskih poslih s tujino še dodatno okrepila gospodarske odnose z EU ter pomagala zagotoviti gospodarsko in finančno stabilnost teh držav. Dodatno bo zmanjšala tečajno tveganje, s katerim se soočajo partnerske države, tudi tako, da bo zagotavljala, da so kombinacija tujih valut v zunanjih posojilih, upravljanje rezerv in mednarodni odnosi bolj skladni z valutami njihovih glavnih trgovinskih in naložbenih partnerjev, hkrati pa podprla večjo mednarodno vlogo evra. EU bo prav tako še naprej podpirala prizadevanja partnerskih držav za izpolnjevanje meril za pridružitev enotnemu območju plačil v evrih (SEPA).
EU bo za zadovoljevanje potreb zagonskih podjetij skupaj z mednarodnimi finančnimi institucijami razvila inovativen in pameten program financiranja (vključno z lastniškim kapitalom, tveganim kapitalom, poslovnim angelom in množičnim financiranjem). Pomoč EU bo dodatno okrepila organizacije za podporo podjetjem, podprla internacionalizacijo MSP ter olajšala dialog med javnim in zasebnim sektorjem, hkrati pa bo obravnavala potrebe po znanju in spretnostih za spodbujanje inovacij, podjetništva in ustvarjalnosti, ki ustrezajo prihodnjim potrebam trga. EU bo še naprej podpirala podjetja, zlasti pobude, ki jih vodijo ženske, in več mladih spodbujala k temu, da postanejo podjetniki.
Za doseganje premikov k vključujočemu in pravičnemu gospodarstvu, ki koristi vsem, bo EU partnerskim državam pomagala pri izkoriščanju gospodarskega potenciala njihovih podeželskih območij, tudi s podpiranjem kmetov in ustanavljanjem sodobnih zadrug in skupin proizvajalcev. EU bo okrepila svoje udejstvovanje zunaj glavnih mest in vzpostavila povezave med lokalnimi mestnimi središči in podeželskimi območji. To temelji na metodologiji Evropske komisije za pametno specializacijo, kot se uporablja v EU.
4.1.3 Okrepljena medsebojna povezljivost
Močna medsebojna povezljivost med EU in vzhodnim partnerstvom ter med partnerskimi državami je pomembno gonilo gospodarskega razvoja, regionalnega povezovanja, trgovine in mobilnosti. Trajnostna, na pravilih temelječa in varna povezljivost je ključna tako za EU kot za partnerske države.
V zvezi s prometom se bo EU osredotočila na dolgoročne prednostne naložbe iz okvirnega naložbenega akcijskega načrta 7 vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T). To vključuje nadgradnjo ključne fizične infrastrukture v cestnih, železniških, pristaniških in letaliških objektih ter objektih celinskih plovnih poti, pa tudi logističnih centrov, da bi se spodbudila krepitev povezljivosti med EU in partnerskimi državami ter med samimi partnerskimi državami. Podpora bo potekala z mešanim financiranjem in jamstvi v okviru naložbene platforme za sosedstvo. EU bo okrepila tudi uporabo EU in mednarodnih prometnih standardov, tudi na področju varnosti v cestnem prometu, v skladu z izjavo vzhodnega partnerstva o varnosti v cestnem prometu iz leta 2018 8 . Prav tako bo pospešila delo v zvezi s sporazumi o skupnem zračnem prostoru in varnostjo v letalstvu. EU priznava pomen držav vzhodnega partnerstva pri povezljivosti med Evropo in Azijo, zato bo spodbujala in podpirala sodelovanje partnerskih držav pri izvajanju strategije za povezovanje Evrope in Azije 9 .
Kar zadeva energetsko povezljivost, bo EU še naprej sodelovala s partnerskimi državami pri krepitvi čezmejnih in medregionalnih povezav. Južni plinski koridor bo kmalu končan, v letu 2020 pa naj bi pripeljal prvi plin iz Azerbajdžana v EU. Z dokazi podprti energetska politika ter zbiranje, uporaba in upravljanje podatkov bodo nadalje podkrepljeni s pobudo „EU4Energy“ in dialogom o energetski politiki. Zdaj obravnavane spremembe Pogodbe o Energetski skupnosti, katere podpisnice so tri partnerske države, so namenjene temu, da bi Energetska skupnost postala učinkovitejša in bolj pripravljena na trajnostno energijo v prihodnosti. EU bo partnerskim državam pomagala tudi povečati energetsko varnost z diverzifikacijo z uvoza nafte ali plina, in sicer prek naložb v obnovljive vire energije in večjo energijsko učinkovitost ter s spodbujanjem povezovanja energetskih trgov na podlagi ustrezne zakonodaje.
Satelitska povezljivost prispeva k pametnemu in varnemu prevozu in okolju prijaznejšim mestom ter omogoča digitalizacijo in modernizacijo gospodarstva. V tem okviru bo sodelovanje s partnerskimi državami pri razširitvi pokritosti s skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitvijo prispevalo k varnejšemu letalstvu v skladu z zakonodajo EU ter k stroškovno učinkovitemu pomorskemu in železniškemu prometu, pomagalo pa bo tudi spodbuditi kmetijstvo visoke natančnosti.
Za optimizacijo portfelja naložb sta ključna krepak dialog o politikah in razvoj enotnega načrta infrastrukturnih projektov. Ustrezne makroekonomske politike in upravljanje javnih financ, ustvarjanje fiskalnega manevrskega prostora za javne naložbe ter zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za sodelovanje z zasebnim sektorjem, tudi z javno-zasebnimi partnerstvi, so nujni pogoji za zagotavljanje trajnosti infrastrukture na vseh področjih.
4.1.4 Vlaganje v ljudi
Vlaganje v ljudi je ključnega pomena pri pripravah na prihodnost ter za spodbujanje družbene in gospodarske odpornosti. EU na podlagi tega, kar je bilo doseženo za mlade, predlaga nov dogovor za mlade, ki bo vključeval naslednje: (i) premoščanje vrzeli med trgom dela in izobraževalnim sektorjem, (ii) večjo podporo za zaposljivost mladih in za podjetništvo mladih, (iii) aktivne ukrepe na trgu dela, kot je jamstvo za mlade, ki bodo prilagojeni trgom dela v partnerskih državah, ter (iv) vzpostavitev – na podlagi pilotnega programa sledenja na delovnem mestu za mlade javne uslužbence vzhodnega partnerstva – programa mobilnosti in izmenjave za vzhodno partnerstvo, namenjenega mladim strokovnjakom.
Reforma izobraževanja bo strateška prednostna naloga. Med drugim bo zajemala (i) upravljanje in krepitev zmogljivosti, (ii) modernizacijo in inovacije na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja, (iii) uskladitev zakonodaje in politik z razvojem v Evropi, vključno z evropskim visokošolskim prostorom (bolonjski proces) in torinskim procesom za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter (iv) krepitev usposabljanja učiteljev, izmenjavo najboljših praks in podporo uvajanju sodobnih učnih načrtov ter praks poučevanja in učenja. Program Erasmus+ bo kot ključni element podpore EU pri modernizaciji in internacionalizaciji sistemov izobraževanja in usposabljanja zagotovil več priložnosti za mobilnost in krepitev zmogljivosti v formalnem in neformalnem izobraževanju. Sodelovanje v evropski solidarnostni enoti bo mladim omogočilo prostovoljsko delo ali delo v projektih, ki koristijo skupnostim in ljudem po vsej Evropi. Vzorčna evropska šola v Gruziji bo delovala kot polna srednja šola v novih prostorih.
Raziskave in inovacije so ključne za ustvarjanje dostojnih in trajnostnih delovnih mest. EU bo še naprej podpirala in krepila pametno specializacijo, prenos tehnologije in inovativne zmogljivosti partnerskih držav ter njihovo večjo udeležbo v programih EU, kot sta Obzorje Evropa in COSME. Nacionalni javni raziskovalni in inovacijski sistemi morajo postati uspešnejši in bolj konkurenčni, kar se bo lahko doseglo med drugim z nadaljnjimi reformami. Spodbujati bi bilo treba oblikovanje skupnega prostora za znanje in inovacije med EU in partnerskimi državami, in sicer tako da se na podlagi znanstvenih dokazov ustvarijo delovna mesta, ki temeljijo na znanju, ter pritegnejo vlagatelji za inovativna podjetja v EU in sosednjih državah. Raziskave, inovacije in prenos znanja so ključni tudi za modernizacijo kmetijstva, ki je v vzhodnem partnerstvu nepogrešljiv sektor za velik del prebivalstva. Ker je ena od glavnih prednostnih nalog EU za prihodnost doseči cilje iz evropskega zelenega dogovora, zlasti postati prva podnebno nevtralna celina, se partnerske države spodbujajo, naj opredelijo prednostne naloge na področju raziskav in inovacij, povezane z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, ter izgradijo nove inovativne in trajnostne vrednostne verige. Spodbujale se bodo skupne zaveze za obravnavanje teh prednostnih nalog ter določila strategija za iskanje rešitev, ki bodo na voljo za hitro uporabo.
Poleg tega bo EU države podpirala pri čim večjem izkoristku potenciala njihovega kulturnega in ustvarjalnega sektorja, ki je gonilo trajnostnega družbenega in gospodarskega razvoja. EU bo spodbujala ključno vlogo kulture pri ustvarjanju odprtosti in spodbujanju evropskih vrednot ter gojenju medkulturnega dialoga za miroljubne odnose med skupnostmi ter okrepila sodelovanje na področju kulturne dediščine in ustvarjalnega sektorja, vključno z avdiovizualnim sektorjem.
4.2 Skupaj za odgovorne institucije, pravno državo in varnost
Dobro upravljanje in demokratične institucije, pravna država, uspešne politike za boj proti korupciji, boj proti organiziranemu kriminalu, spoštovanje človekovih pravic in varnost, vključno s podporo prebivalstvu, ki ga je prizadel konflikt, predstavljajo izhodišče za močne in odporne države in družbe. So tudi pomembni pogoji za delujoče tržno gospodarstvo in trajnostno rast. Zlasti pravna država je ključni dejavnik pri zagotavljanju uspešnega poslovnega okolja in je pomembna za privabljanje neposrednih tujih naložb.
Da bo mogoče v prihodnosti graditi na dosedanjih dosežkih, se bo treba vnovič zavezati temeljem partnerstva. Podpora EU za odporne institucije, pravno državo in varnost bo vključevala zlasti: (i) predloge, kako bolje meriti učinke pravosodnih reform, (ii) upoštevanje napredka pri reformah pravne države pri odločanju o pomoči, (iii) oživitev podpore EU za boj proti korupciji in gospodarskemu kriminalu, (iv) izboljšanje čezmejnega sodelovanja za boljšo zaščito ljudi pred organiziranim kriminalom ter (v) okrepitev podpore za varnostne dialoge in sodelovanje.
4.2.1 Pravosodne reforme
Prihodnje reforme bi morale temeljiti na uskladitvi z evropskimi standardi. Potreben bi bil celosten pristop, ki bi zajemal tožilstva in organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Neodvisnost in odgovornost sodstva in tožilstva sta v sistemu zavor in ravnovesij bistvena za zagotavljanje, da vse državne institucije spoštujejo zakonodajo in da imajo državljani dostop do sodnega varstva ter lahko v celoti uveljavljajo svoje pravice.
EU bo spodbujala dejavno vlogo mednarodnih institucij in strokovnjakov pri podpiranju in legitimizaciji reformnih procesov ter bo glede vprašanj s področja pravne države uporabila svoje strokovno znanje. Reforme bi morale temeljiti na visokokakovostnih strategijah reform, ki temeljijo na prvorazrednem prepoznavanju vprašanj, ki jih je treba obravnavati. Treba je bolje meriti dejanske rezultate in učinke reform ter to, kako jih dojemajo državljani. EU bo podpirala povečanje zmogljivosti ustreznih nacionalnih institucij za izvajanje usposabljanj v pravosodju o vrednotah in pravilih, ki jih morajo pravosodni delavci, kot so sodniki in tožilci, spoštovati pri svojem delu.
EU bo na tem pomembnem področju spodbujala kulturo pravne države prek tesne udeležbe civilne družbe in poslovne skupnosti ter okrepljenega sodelovanja z deležniki EU.
4.2.2 Boj proti korupciji in gospodarskemu kriminalu
Korupcija spodjeda pravno državo in trajnostni razvoj družb. Nova protikorupcijska digitalna orodja omogočajo boljše preprečevanje in odkrivanje nepravilnosti, v zadnjih letih pa je bilo ustanovljeno več specializiranih organov za boj proti korupciji 10 . Kljub temu je treba strogost dvigniti na novo raven, da se izboljšajo preiskovanje, pregon in kaznovanje gospodarskega kriminala ter tako pokaže, da so organi za boj proti korupciji in organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj neodvisni ter da prinašajo rezultate. EU bo podpirala v rezultate usmerjen zakonodajni in institucionalni okvir, osredotočen na korupcijo na visoki ravni, posebno pozornost pa bo namenila področju javnega naročanja. V zvezi s tem se bo proučilo, kako v celoti izkoristiti potencial digitalnih rešitev za izboljšanje sledljivosti in preglednosti sistemov za javno naročanje. EU bo partnerskim državam pomagala tudi pri vključevanju integritete in odgovornosti na vseh ravneh javne uprave.
Korupcija je ena od številnih pojavnih oblik širše kriminalitete, in sicer gospodarskega kriminala. Partnerske države morajo okrepiti prizadevanja za vzpostavitev trdnega in učinkovitega okvira za boj proti gospodarskemu kriminalu. S tega vidika so registri dejanskega lastništva bistveni za boj proti pranju denarja. Za vzhodne partnerice je pomembno, da vzpostavijo trdne okvire za odvzem premoženjske koristi, vključno z vzpostavitvijo delujočih uradov za odvzem premoženjske koristi, ki lahko izsledijo in prepoznajo premoženje, pridobljeno s kaznivimi dejanji. To je bistvenega pomena za zamrznitev in zaseg nezakonito pridobljenega premoženja ter za odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji, ki je pomemben instrument v boju proti organiziranemu kriminalu.
4.2.3 Boj proti organiziranemu kriminalu in krepitev varnosti
Enega od skupnih izzivov na širšem področju varnosti predstavlja organizirani kriminal. EU bo tudi v prihodnje podpirala: (i) boljše sodelovanje z agencijami EU na področju pravosodja in notranjih zadev, (ii) reformo varnostnega sektorja, (iii) boj proti trgovini z ljudmi in nedovoljenim blagom (zlasti prepovedanimi drogami in strelnim orožjem) ter (iv) integrirano upravljanje meja za izboljšanje zmožnosti partnerskih držav, da vzdržijo pritiske, s katerimi se soočajo, in povečajo svojo odpornost. EU bo še naprej sodelovala s partnerskimi državami na področju kibernetske odpornosti. Zlasti je bistven funkcionalen in izvršljiv okvir za boj proti kibernetski kriminaliteti, ki ima za izhodišče Budimpeško konvencijo Sveta Evrope.
Nadaljnje sodelovanje partnerskih držav in mehanizma EU na področju civilne zaščite ter med samimi partnerskimi državami bo ključno za boljše preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter pripravljenost in odzivanje nanje. Poleg tega razvoj v regiji še naprej ovirajo nerešeni konflikti. V skladu z dogovorjenimi pogajalskimi okviri in procesi je EU zavezana k spodbujanju mirnega reševanja teh konfliktov. Ob zavedanju, kakšen učinek lahko ima to na gospodarski in družbeni razvoj, se bo okrepila vloga žensk in mladih pri graditvi miru, in sicer prek skupnih ukrepov za razširjanje politične zaveze EU k izvajanju agende o ženskah, miru in varnosti 11 na regionalni in mednarodni ravni. EU si bo zlasti prizadevala podpirati preprečevanje konfliktov, vzpostavljanje zaupanja in lažje izvajanje izpogajanih mirnih rešitev konfliktov. Prav tako bo še naprej zagotavljala pomoč prebivalstvu, ki so ga prizadeli konflikti, da bi povečala njegovo odpornost. Okrepljeni bodo tudi varnostni dialogi in praktično sodelovanje na področju skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), da se podprejo prispevki partnerskih držav k evropskim civilnim ter vojaškim misijam in operacijam. EU bo razmislila o tem, da bi partnerskim državam zagotovila priložnosti za usposabljanje in razvoj zmogljivosti, po potrebi tudi na področju preprečevanja hibridnih groženj.
4.3 Skupaj okoljski odpornosti in odpornosti proti podnebnim spremembam naproti
Evropski zeleni dogovor jasno določa, da morajo EU in partnerske države v zvezi z okoljskimi in podnebnimi izzivi nujno ukrepati. Posodobitev gospodarstev in trgovinskih vzorcev bo pripomogla k zmanjšanju tveganja selitve virov CO2. To je potrebno tudi zaradi dosežkov na področju gospodarskega povezovanja in spreminjajočih se preferenc potrošnikov v EU in vzhodnem partnerstvu. EU bo hkrati s preoblikovanjem svojega gospodarstva partnerske države še naprej povezovala z vse bolj kompleksnimi in naprednimi gospodarskimi vrednostnimi verigami. EU bo tudi pomagala partnerskim državam izpolniti njihove nacionalno določene prispevke k Pariškemu sporazumu in posodobiti njihova gospodarstva, kar pomeni zmanjšanje ogljičnega odtisa in prehod na podnebno nevtralnost ob priznavanju naložbenih izzivov. V zvezi s tem so partnerske države v različnih forumih izrazile podporo celostnemu pristopu za spremembe, predstavljenem v evropskem zelenem dogovoru. Enako pomembna sta izvajanje Sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč in povečevanje prizadevanj na področju prilagajanja podnebnim spremembam.
EU si bo skupaj s partnerskimi državami prizadevala regijo preoblikovati v pravične in uspešne družbe s sodobnimi, z viri gospodarnimi, čistimi, krožnimi in konkurenčnimi gospodarstvi, hkrati pa doseči povečanje njihove okoljske odpornosti in odpornosti proti podnebnim spremembam, tudi z bolj trajnostno rabo naravnih virov. Pomen okoljske in podnebne agende v regiji se veča. Vse večje so zahteve javnosti po: (i) izboljšanju kakovosti zraka in vode, (ii) učinkovitem ravnanju z odpadki ter gospodarjenju z zemljišči in vodnimi viri ter (iii) odzivanju na ekstremne vremenske dogodke ter nezakonito sečnjo in krčenje gozdov. To je tudi pomembna priložnost za spodbujanje dejavnosti v inovativnih sektorjih. Več partnerskih držav je sprejelo akcijske načrte in dolgoročne strategije za zeleno gospodarstvo, ki jih želijo pospešiti. Podobno partnerji iz zasebnega sektorja vse bolj razmišljajo o priložnostih bolj zelenega, krožnega gospodarstva in želijo obravnavati tveganja, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Partnerske države lahko že uporabljajo podatke in storitve programa Copernicus, ki so brezplačno in brez omejitev na voljo v podporo informiranemu odločanju v regiji.
Vzhodno partnerstvo bo zato moralo: (i) okrepiti ukrepe na področjih, ki so bistvenega pomena za zdravje in dobro počutje ljudi, (ii) okrepiti z viri gospodarna gospodarstva, (iii) razviti nova zelena delovna mesta in gospodarske priložnosti, povezane z zelenim prehodom, (iv) razviti lokalne in obnovljive vire energije ter (v) gospodariti z naravnimi viri tako, da se zagotovi čim večja trajnostnost. EU bo podprla ta prehod, pri čemer bo ustrezno upoštevala globalne izzive ter okoljske in podnebne razmere v partnerskih državah in se najprej osredotočila na cilje, ki jih ni težko doseči.
4.3.1 Koristi za zdravje in dobro počutje ljudi
Za kakovost življenja, ki je povezana z okoljem, so potrebna večja prizadevanja za bolj trajnosten razvoj mest in nadaljnje izboljšanje zagotavljanja okoljskih storitev, kot so oskrba z vodo in sanitarna ureditev, ravnanje z odpadki, zelena območja in urbana mobilnost. EU bo podprla ukrepe in razvoj politike, katerih cilj je preprečiti in zmanjšati onesnaževanje ter s tem zmanjšati negativne vplive zlasti onesnaženosti zraka, vode in tal ter strupenih snovi na zdravje, pri čemer bo vodilo njen cilj ničelnega onesnaževanja. EU bo okrepila podporo za povečanje energijske učinkovitosti stavb, ki je bistvenega pomena za odpravljanje energijske revščine in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Za doseganje višjih stopenj prenove stavb s privabljanjem zasebnega financiranja bi se lahko uporabili inovativni finančni instrumenti, kot so pogodbeno zagotavljanje prihranka energije, financiranje prek davkov in financiranje prek računov . EU bo podprla razvoj obnovljivih virov energije, zlasti kot način za pospešitev zmanjšanja uporabe premoga, ki je bistvenega pomena za zmanjšanje onesnaževanja zraka. EU bo še naprej uvajala orodja in skupaj z mednarodnimi finančnimi institucijami izvajala pobudo na visoki ravni za energijsko učinkovitost, da bi posodobila energetsko zakonodajo in vzpostavila pametni regulativni okvir, ki spodbuja energijsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov, in sicer s shemami zelenega financiranja ter udeležbo zasebnega sektorja. Določeni bodo ukrepi za preobrazbo najbolj onesnaženih mest ali regij.
Na področju javnega zdravja bo EU podprla partnerske države pri posodobitvi zdravstvenih objektov, e-zdravju, usposabljanju zdravstvenega osebja in zagotavljanju cenovno dostopne zdravstvene oskrbe ter spodbujanju dostopa do te oskrbe za ljudi v celotni družbi. To bo vključevalo podporo za boljše obravnavanje nalezljivih in nenalezljivih bolezni kot v primeru koronavirusne bolezni (COVID-19).
4.3.2 Krožno gospodarstvo
Glavni cilj ukrepanja bo olajšanje prehoda na z viri gospodarna in krožna gospodarstva. Zmanjšanje potratne proizvodnje je ključno izhodišče za povečanje konkurenčnosti ob sorazmerno nizkih stroških. Kar zadeva nove gospodarske priložnosti in konkurenčnost, bo EU spodbujala zeleno in krožno gospodarstvo na podlagi rezultatov nedavnega dialoga o politikah. EU bo podpirala podjetja in stike med podjetji na tem področju. Obiski na terenu v zvezi s krožnim gospodarstvom bodo potekali na zahtevo držav. Nadaljevalo se bo delo v zvezi s spodbujanjem politik za trajnostne izdelke, ekoinovacijami, razširjeno odgovornostjo proizvajalca, drugimi načini za preprečevanje in zmanjšanje odpadkov, ravnanjem z odpadki, zelenimi javnimi naročili in boljšim obveščanjem potrošnikov. EU bo sodelovala s partnerskimi državami pri reformiranju številnih sektorjev, ki zahtevajo veliko virov, kot sta sektorja plastike in tekstila ali gradbeništvo. Skrbno bodo opredeljene priložnosti za zelena delovna mesta. Za ključne sektorje bo na voljo analiza možnih ukrepov za spodbujanje zaposlovanja in konkurenčnosti z zelenim, krožnim gospodarstvom.
4.3.3 Naravni viri – osnova gospodarstva
Zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti bo eden od glavnih ciljev sodelovanja. To vključuje boj proti krčenju gozdov in dezertifikaciji, uvajanje ukrepov za zaščito posameznih vrst ter razširitev in učinkovito upravljanje zavarovanih območij. Vključuje tudi sodelovanje z drugimi sektorji pri zmanjševanju negativnega vpliva človekovih dejavnosti na biotsko raznovrstnost. EU bo z namenom ohranjanja naravnih virov, ki so osnova gospodarstev, še naprej sodelovala s partnerskimi državami, da bi obravnavala kakovost in razpoložljivost vode ter izboljšala nadzor in spremljanje ribolovnih dejavnosti, da se odpravi prekomerno izkoriščanje. Načrtovanje upravljanja povodij se bo razširilo na vsa povodja. Še naprej bomo sodelovali pri izkoriščanju potenciala sektorja surovin, da se prispeva k ciljem trajnostnega razvoja, boju proti krčenju gozdov in izboljšanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, tudi kot z dolgoročnimi možnostmi za shranjevanje ogljikovega dioksida in nadomestki fosilnih goriv. Prizadevali si bomo za zmanjšanje nezakonite sečnje in sledljivost lesa. EU bo s prenosom znanja in inovacijami podpirala trajnostno kmetijstvo in ribištvo ter varnost hrane, zlasti v sektorjih z velikimi dobički. Prav tako bo še naprej krepila položaj kmetov in ribičev v vrednostni verigi, hkrati pa izboljševala kakovost življenja na podeželskih in morskih obalnih območjih.
4.3.4 Politike in upravljanje v podporo bolj zeleni rasti
Da bi uspele, bodo morale partnerske države še naprej vlagati v: (i) okoljsko upravljanje, (ii) dobro načrtovanje politik in naložb, (iii) upravne zmogljivosti za izvajanje in izvrševanje zakonodaje, (iv) večji dostop javnosti do informacij, ozaveščenost in udeležbo ter (v) bolj prilagojene in učinkovitejše mehanizme financiranja. Za to sta potrebna tesen dialog o politikah in boljše obveščanje vseh deležnikov, tudi ustreznih parlamentarnih odborov. Prav tako bo pomembno ozaveščanje, tudi s povezovanjem s civilno družbo. EU bo okrepila podporo državam članicam in partnerskim državam pri njihovih voditeljskih vlogah v zvezi s specifičnimi vprašanji na posebnih področjih, da bi spodbudila hitrejše izvajanje sodobnih politik in praks ter povečala odgovornost držav. Skupna pomorska agenda za Črno morje 12 bo delovala kot regionalni upravljavski okvir.
4.3.5 Krepitev energetske in jedrske varnosti
Za okrepitev energetske varnosti je potrebna diverzifikacija mešanice virov energije, zlasti prek obnovljivih virov energije. Partnerske države so pristojne za odločanje o svoji mešanici virov energije, da bi dosegle podnebne cilje. Da bi dosegle te cilje, bodo nekatere države morda v mešanico virov energije vključile jedrsko energijo kot nizkoogljičen vir energije. V tem okviru bo EU še naprej prispevala h krepitvi mednarodne jedrske varnosti. Pionirska vloga EU na področju zavezujoče jedrske zakonodaje bo podlaga za nadaljnje dvostranske izmenjave. Še naprej bomo organizirali medsebojne strokovne izredne varnostne preglede in dejavnosti nadaljnjega ukrepanja. EU bo tudi delila svoje izkušnje na področjih razgradnje, ravnanja z radioaktivnimi odpadki in varstva pred sevanjem. Ključnega pomena je tudi sodelovanje partnerskih držav pri ureditvah EU za spremljanje stanja okolja – EURDEP – in za izmenjavo informacij v primeru radioloških ali jedrskih izrednih dogodkov – ECURIE.
4.3.6 Pospeševanje prehoda na trajnostno in pametno mobilnost
Promet mora postati bolj trajnosten, prometne politike v vzhodnem partnerstvu pa bi bilo treba prenoviti, da se zagotovi zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Zato bo EU vse bolj sodelovala s partnerskimi državami na področju zelenih prometnih rešitev, tako da bo pomagala pri gradnji v prihodnost usmerjenih pametnih mest z oblikovanjem načrtov urbane mobilnosti, da se različni načini prevoza vključijo v mestna območja. Pri prevozu na dolge razdalje bo to vključevalo optimizacijo prometa, tudi z digitalizacijo.
4.4 Skupaj za odporno digitalno preobrazbo
Kot je navedeno v strategiji o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope 13 , bo močna digitalna prisotnost v sosedstvu EU omogočila rast in spodbujala trajnostni razvoj. Zato bo EU še naprej vlagala v digitalno preobrazbo partnerskih držav v skladu z zakonodajo EU in najboljšimi praksami. Cilj delovanja na tem področju po letu 2020 bo razširiti koristi enotnega digitalnega trga na partnerske države in podpreti polno izvajanje zavez partnerskih držav iz pridružitvenih sporazumov in drugih dvostranskih sporazumov. Delo bo temeljilo na uspehu pobude politike za harmonizacijo digitalnih trgov v vzhodnem partnerstvu in operativnih programih, ki se izvajajo pod znamko EU4Digital.
4.4.1 Digitalna infrastruktura
Sodobno gospodarstvo, ki temelji na podatkih, se lahko v celoti uresniči le, če imajo državljani in podjetja dostop do visokokakovostne elektronske komunikacijske infrastrukture in storitev po dostopnih cenah. EU bo še naprej podpirala krepitev neodvisnosti regulativnih organov, kjer je to primerno, in vzpostavitev potrebnih regulativnih pooblastil, da se omogoči ustrezno delovanje trgov elektronskih komunikacij v partnerskih državah. Še naprej bo tudi podpirala, zlasti s tehnično pomočjo in izmenjavo najboljših praks, razširitev varne in zelo visokozmogljive gigabitne širokopasovne infrastrukture v partnerskih državah, zlasti na oddaljenih ali redkeje poseljenih območjih, in spodbujala njeno uporabo. Zagotavljanje storitev po dostopnih cenah bo pomembno, da se doseže čim večji učinek za prebivalce vzhodnega partnerstva. V zvezi s tem bo EU podpirala izvajanje sporazumov o gostovanju in spektru med partnerskimi državami in po potrebi z EU.
4.4.2 E-upravljanje
EU bo še naprej podpirala krepitev e-upravljanja v regiji vzhodnega partnerstva, da bi povečala učinkovitost, preglednost in odgovornost javnih uprav ter olajšala reforme. V zvezi s tem bo podpirala sprejetje pravnih okvirov za sheme elektronske identifikacije in storitve zaupanja v okviru vzhodnega partnerstva, skladno z zakonodajo EU in najboljšimi praksami, da bi omogočila sklepanje sporazumov o vzajemnem priznavanju med partnerskimi državami in z EU. Zagotovljena bo podpora za standardizirane interoperabilne platforme za e-storitve.
4.4.3 Digitalno gospodarstvo in inovacije
EU bo podprla vlade držav vzhodnega partnerstva pri razvoju programov za digitalne inovacije in razširitev zelo inovativnih digitalnih zagonskih podjetij v regiji vzhodnega partnerstva, in sicer z razširitvijo pobude za digitalne inovacije in razširitev podjetij na partnerske države. Zlasti bo pomagala digitalnim zagonskim podjetjem in MSP, da izboljšajo svoj dostop do financiranja in trgov EU ter okrepijo povezave z inovacijskimi ekosistemi EU. Vesoljski podatki in storitve EU vodilnih programov Copernicus in Galileo so že na voljo brezplačno in brez omejitev. EU bo z državami vzhodnega partnerstva sodelovala pri spodbujanju njihove uporabe, da se ustvarijo ustrezni pogoji za inovativna zagonska podjetja in MSP ter olajša čezmejno sodelovanje podjetij.
EU bo partnerske države še naprej podpirala pri odpravljanju vrzeli v digitalnih spretnostih in znanjih s posebnim poudarkom na enakosti spolov in socialni vključenosti.
4.4.4 Kibernetska odpornost
EU bo še naprej podpirala kibernetsko odpornost partnerskih držav in jim nudila pomoč na tem področju. Še naprej bo podpirala razvoj trdnih pravnih, političnih in operativnih okvirov za kibernetsko varnost v partnerskih državah na podlagi zakonodaje EU in najboljših praks, vključno s certifikacijskim okvirom EU za kibernetsko varnost.
4.5 Skupaj za odporne, pravične in vključujoče družbe
Pregledne, na državljane osredotočene in odgovorne javne uprave ter svobodne in poštene volitve so bistvenega pomena za demokracijo ter predstavljajo ključne sestavine odpornih, pravičnih, vključujočih in demokratičnih družb, skupaj z dejavno civilno družbo, svobodnimi, pluralnimi in neodvisnimi mediji ter varstvom pravic državljanov.
Sodelovanje s partnerskimi državami na teh področjih bo ključna prednostna naloga EU. Dostop do informacij, ki temeljijo na dokazih, podpira demokratične sisteme in ljudem omogoča, da se ozaveščeno odločajo. Ker je tudi obravnava migracijskih izzivov skupna prednostna naloga, bo EU še naprej sodelovala s partnerskimi državami, da bi zagotovila mobilnost in medosebne stike v varnem in dobro upravljanem okolju ter podporo ranljivim migrantom in beguncem.
4.5.1 Reforma javne uprave in državljanska udeležba
Za reformo javne uprave je nadaljnja politična volja partnerskih držav bistvena za zagotavljanje, da bodo organi državljane vključevali v odločanje. EU bo podprla vključujoč in na dokazih temelječ razvoj politike ter dobro javnofinančno upravljanje, da bi se izboljšale storitve za ljudi in podjetja. Partnerske države morajo profesionalizirati svoje javne službe in povečati odgovornost na vseh ravneh upravljanja. Reforma javne uprave, vključno z vprašanji, povezanimi s preglednostjo, je tudi ključno gonilo gospodarske rasti in lahko zmanjša tveganja korupcije, na primer z rešitvami e-uprave. Poleg tega bodo EU in partnerske države razmislile o okrepitvi vrstniškega učenja, tudi prek šole vzhodnega partnerstva za javno upravo. Spremljanje izvajanja reform je še naprej ključnega pomena, civilna družba pa bi morala imeti pri tem večjo vlogo.
4.5.2 Civilna družba in udeležba mladih
EU bo na podlagi inovativnih ukrepov in dosedanjih prizadevanj še naprej podpirala zmogljivosti organizacij civilne družbe, zlasti lokalnih organizacij, da bi te lahko tvorno sodelovale pri oblikovanju politik in dialogu o politikah, ter spodbujala reforme in javno odgovornost. Razvila bo nadaljnja strateška partnerstva s ključnimi organizacijami, da bi nadgradila sodelovanje, krepila bo vodstvene sposobnosti aktivistov civilne družbe in sodelovala s socialnimi partnerji (sindikati in organizacijami delodajalcev). Podpirala bo tudi socialne inovacije in socialno podjetništvo. Ključno bo sodelovanje s partnerskimi državami pri spodbujanju ugodnega okolja za civilno družbo. Forum civilne družbe vzhodnega partnerstva bo še naprej ključni partner pri uveljavljanju vloge civilne družbe v dialogu o politikah.
EU se bo vse bolj osredotočala tudi na udeležbo in vodilni položaj mladih. Programa Erasmus+ in evropska solidarnostna enota bosta poskrbela za opolnomočenje mlade generacije s prispevanjem k vzpostavitvi vključujoče in na dokazih temelječe mladinske politike, razvojem znanj in spretnosti, podpiranjem prostovoljstva ter projekti sodelovanja. Okrepila se bosta program štipendij za civilno družbo in pobuda za mlade evropske ambasadorje, da bi se izboljšala pomoč mladim pri razvoju ključnih kompetenc ter znanj in spretnosti, vključno z ozaveščanjem o tem, da je treba obravnavati razlike med spoloma, dejavno udeležbo mladih v demokratičnem življenju ter spodbujanjem državljanske udeležbe. Forum mladih vzhodnega partnerstva bo imel še pomembnejšo vlogo in bo bolje vključen v strukturiran dialog o mladinski politiki v mreži mladinskih svetov vzhodnega partnerstva, ki je oblikovan po vzoru notranjega strukturiranega dialoga EU z mladimi.
4.5.3 Neodvisni mediji in informacije, ki temeljijo na dejstvih
V dobro delujočem medijskem okolju lahko neodvisni novinarji, civilna družba in posamezniki zagotovijo sistem nadzora in ravnotežja ter terjajo odgovornost vlad. Zagotavljanje dostopa vsem do točnih informacij, ki temeljijo na dejstvih, omogoča posameznikom in posameznicam, da sprejemajo informirane odločitve in dejavno sodelujejo v demokratičnem procesu. EU bo podpirala neodvisne medijske hiše, ki ustvarjajo visokokakovostno in raznoliko vsebino. EU je s sprejetjem Akcijskega načrta proti dezinformacijam 14 decembra 2018 vzpostavila trden okvir za boj proti grožnjam dezinformiranja znotraj in zunaj EU. V prihodnosti bi morali vsi zadevni akterji, vključno z institucijami EU, državami članicami EU, partnerskimi državami, industrijo in civilno družbo, še naprej sodelovati pri razširitvi neodvisnih storitev preverjanja dejstev in spodbujanju medijske pismenosti. Ključnega pomena bo tudi krepitev sodelovanja s civilno družbo za boj proti dezinformacijam.
4.5.4 Varstvo človekovih pravic
EU bo še naprej podpirala partnerske države pri spodbujanju človekovih pravic, vključno z zagotavljanjem, da lahko vsakdo v celoti uživa državljanske in politične, pa tudi ekonomske, socialne in kulturne pravice. EU bo okrepila ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije, vključno z diskriminacijo zaradi spola, rase ali narodnosti, verskega ali drugega prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. EU bo podprla partnerske države pri izvajanju Konvencije ZN o pravicah invalidov ter pri razvoju dostopnih proizvodov in storitev. Še naprej bo tudi podpirala partnerske države pri zagotavljanju spoštovanja že uveljavljenih pravic za osebe, ki pripadajo manjšinam, zagotavljanju spoštovanja prebivalstva, ki ga je prizadel konflikt, ter pri zagotavljanju spodbujanja enakosti spolov.
Da bi se zagotovila visoka raven varstva temeljnih pravic na področju zasebnosti in varstva podatkov, bo EU še naprej sodelovala z državami vzhodnega partnerstva pri spodbujanju nadaljnjega zbliževanja s standardi EU in mednarodnimi standardi za varstvo podatkov, da bi se olajšale trgovinske izmenjave in sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.
4.5.5 Mobilnost
Za zagotovitev mobilnosti in medosebnih stikov v varnem in dobro upravljanem okolju sta bistvenega pomena uspešno izvajanje obstoječih sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu ter stalno izpolnjevanje ustreznih meril za liberalizacijo vizumskega režima. Preučila se bo možnost za začetek novih dialogov o liberalizaciji vizumskega režima s preostalimi državami, katerih državljani potrebujejo vizume za potovanje v EU, če bodo vzpostavljeni dobro upravljani in varni pogoji za mobilnost, vključno z zadovoljivim izvajanjem sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu. To bodo dopolnjevala uravnotežena in vzajemno koristna partnerstva za mobilnost, ki bodo zagotavljala trajno sodelovanje. Obravnavane bodo pobude na področju delovnih migracij med partnerskimi državami ter med državami vzhodnega partnerstva in državami EU, katerih cilj je vzpostaviti partnerstva za spodbujanje zakonitih migracij in mobilnosti, in sicer s krepitvijo sodelovanja in medsebojnega bogatenja znanj in spretnosti ter kompetenc, ob upoštevanju vpliva bega možganov na človeški kapital partnerskih držav. Za lažje čezmejno gibanje oseb in blaga se bo okrepilo tehnično in upravno sodelovanje v okviru integriranega upravljanja meja.
5.Strateško komuniciranje, upravljanje in izvajanje
5.1 Strateško komuniciranje
Strateško komuniciranje je ključno za krepitev odpornosti in je temeljna naloga oblikovalcev politik v službi državljanov. V vzhodnem partnerstvu je bil poziv k odločnejšemu in bolj strateškemu pristopu h komuniciranju v zadnjih letih deležen velike politične pozornosti, tudi zaradi širjenja dezinformacij, usmerjenih proti vrednotam EU. Cilj skupnega dela služb Evropske komisije in Evropske službe za zunanje delovanje je zato okrepiti komunikacijo EU v partnerskih državah z jasnim, prilagojenim sporočanjem na podlagi zgodb in ozaveščanjem o pozitivnem vplivu politik in ukrepov EU na ljudi po vsej regiji, pri čemer je glavno sporočilo „skupaj smo močnejši“. EU je tudi sprejela ključne ukrepe za spodbujanje boljše prepoznavnosti EU, in sicer tako, da se je oddaljila od projektnega komuniciranja in se odločila za nacionalno in bolj tematsko komuniciranje na podlagi kampanj, da bi se izognila razdrobljenosti znamčenja. Dejavnosti EU se sistematično znamčijo pod poimenovanjem „EU4“ (npr. EU4Energy, EU4Business, EU4Digital in EU4Georgia). Razvoj znamčenja je omogočil tudi prožnost pri pozicioniranju posameznih držav (npr. skupaj naprej v Ukrajini). Poudarek je na obveščanju ključnih multiplikatorjev, kot so mladi, da bi pomagali promovirati vrednote in ukrepe EU v partnerskih državah. Pobuda za mlade evropske ambasadorje na primer vključuje 740 mladih, ki v svojih lokalnih skupnostih širijo pozitivna sporočila o EU. Ta okrepljen in usklajen pristop je privedel do boljšega razumevanja in večje verodostojnosti EU med državljani v vzhodnem partnerstvu 15 .
Strukturirano posvetovanje o prihodnosti vzhodnega partnerstva je pokazalo široko soglasje in pričakovanje deležnikov ter državljank in državljanov za nadaljnje prizadevanje za uspešne pobude ter njihovo krepitev, da bi bilo komuniciranje EU bolj strateško in učinkovito v boju proti vse večji količini dezinformacij proti vrednotam EU.
Komunikacija o Evropski uniji in njenih odnosih s partnerskimi državami bi se morala izvajati z lastno in skupno odgovornostjo ter biti namenjena državljanom in državljankam tako držav članic EU kot tudi partnerskih držav. V tem okviru bi morale države EU, vlade partnerskih držav, lokalne uprave, izvajalski partnerji projektov, ki jih financira EU, in institucije EU (vključno z delegacijami EU) sodelovati pri komuniciranju o koristih sodelovanja na podlagi skupnih prednostnih nalog politik in splošnega promoviranja EU v regiji. To komuniciranje bi moralo biti umeščeno v okvir skupne evropske zgodbe, ki temelji na skupnih vrednotah in koristih, ki jih sodelovanje prinaša za življenja ljudi.
Okrepiti bi bilo treba sodelovanje z ljudmi na lokalni ravni, v nacionalnih in manjšinskih jezikih ter ruščini, da bi izboljšali razumevanje vrednot, političnih prednostnih nalog in ukrepov EU. Obveščanje bo osredotočeno na ključne multiplikatorje in oblikovalce javnega mnenja (med drugim na lokalne organe, verske voditelje in učitelje, prek študijskih obiskov, lokalnih forumov za razpravo in usposabljanj), da bi bilo sporočilo EU v regijah prepoznavno.
Doseglo bo več mladih, na primer s spodbujanjem poučevanja in učenja o Evropski uniji na različnih stopnjah izobraževanja. Podprlo se bo vključevanje informacij, povezanih z EU, v izobraževalne programe v šolah.
5.2 Upravljanje in izvajanje
Spremenjena večstranska struktura vzhodnega partnerstva, sprejeta na srečanju na vrhu leta 2017, je koristen okvir za izmenjave in sodelovanje, in sicer prek rednih srečanj in izmenjav. Kot je potrdila večina deležnikov v posvetovanju, je sedanji okvir ustrezen in bi se moral nadaljevati s potrebnimi prilagoditvami, da se uskladi z glavnimi cilji politike po letu 2020, opredeljenimi v tem skupnem sporočilu. Poudarek bo na povečanju učinkovitosti obstoječih struktur. Ena od prvih nalog platform in okroglih miz v okviru strukture vzhodnega partnerstva bo oblikovati prihodnje cilje na podlagi prednostnih nalog iz tega skupnega sporočila.
Te naloge bodo prav tako podlaga za prihodnje načrtovanje programov za pomoč EU za obdobje 2021–2027, in sicer ob skupnih dokumentih EU in partnerskih držav, ki določajo skupne prednostne naloge (npr. prednostne naloge partnerstva in pridružitveni načrti). EU in partnerske države si bodo v okviru prenovljene politike še naprej prizadevale za skupna prizadevanja in ukrepe, po potrebi pa jim bodo zagotovljene podpora, krepitev zmogljivosti in izmenjava znanja o posebnih ciljih in politikah. Regionalni programi se bodo na terenu izvajali s finančno in logistično podporo mednarodnih finančnih institucij. Zagotoviti bi bilo treba skladnost in dopolnjevanje med vsemi ukrepi EU ter jasno povezavo med politiko in načrtovanjem programov, vključno s prihodnjim programom Interreg NEXT in drugimi programi teritorialnega sodelovanja.
Organizacije civilne družbe so bistvenega pomena za širjenje pozitivnih sporočil o EU zunaj glavnih mest ter zagotavljanje trajnih rezultatov in boljših storitev za ljudi na terenu. EU je v okviru svojega novega pristopa k civilni družbi v partnerskih državah sklenila okvirne sporazume o partnerstvu s ključnimi organizacijami civilne družbe, da bi bolje usmerjala podporo in povečala njen učinek. Z večjim obsegom dodeljevanja nepovratnih sredstev naprej prek teh ključnih partnerjev bi se moralo dodatno povečati obveščanje na vzhodu, vključno z manjšimi lokalnimi organizacijami, ki delujejo v lokalnih jezikih.
EU bo bolj sistematično sodelovala z možganskimi trusti, ki pokrivajo vzhodno partnerstvo. S tem bo zagotovljena podpora za izobraževalne pobude in pobude za ozaveščanje v teh državah ter omogočena boljša informiranost ljudi, zaradi česar bo bolj verjetno, da bodo ti podpirali razvojne reforme.
EU namerava nadalje okrepiti svoje partnerstvo z mednarodnimi finančnimi institucijami z večjo uporabo možnosti, ki jih ponujajo jamstva EFSD, da bi okrepila odpornost naših partnerskih držav in spodbudila zasebni sektor, hkrati pa ohranila zaveze, ki izhajajo iz pridružitvenih sporazumov in drugih dvostranskih sporazumov.
EU bo poleg tega okrepila skupno odgovornost in partnerstvo med državami EU, da bi bolje podprla ambiciozen načrt reform. Partnerske države lahko na ta način izkoristijo strokovno znanje in izkušnje EU.
6.Sklep in naslednji koraki
Nedavno strukturirano posvetovanje je jasno poudarilo, da bo nadaljnji uspeh vzhodnega partnerstva odvisen od povečanja skupne odgovornosti, krepitve ambicioznega načrta reform in reševanja skupnih izzivov. Države članice EU, partnerske države in civilna družba so skupaj odgovorne za zagotavljanje trdnega in ustreznega partnerstva, ki koristi celotni družbi. Skupna zaveza k temu novemu pristopu bo koristila ljudem v vseh partnerskih državah in bo prispevala k izgradnji močnejše Evrope v svetu.
V tem skupnem sporočilu je kot poglavitni cilj predlagana krepitev odpornosti, pri čemer si EU, njene države članice in partnerske države skupaj prizadevajo za izpolnjevanje dolgoročnih ciljev politik za vzhodno partnerstvo po letu 2020:
·skupaj za odporna, trajnostna in povezana gospodarstva,
·skupaj za odgovorne institucije, pravno državo in varnost,
·skupaj okoljski odpornosti in odpornosti proti podnebnim spremembam naproti,
·skupaj za odporno digitalno preobrazbo,
·skupaj za odporne, pravične in vključujoče družbe.
Evropski svet, Evropski parlament in Svet so pozvani, da potrdijo to skupno sporočilo, ki bo predloženo tudi Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. O njem se bo razpravljalo tudi s partnerskimi državami pred vrhom vzhodnega partnerstva, ki bo junija 2020.
Na vrhu vzhodnega partnerstva bo potrjen mandat za razvoj novega sklopa oprijemljivih ciljev, ki izhajajo iz sedanjega načrta, da bi se priporočila iz tega dokumenta udejanjila v praksi. Oblikovanje prihodnjih ciljev za obdobje po letu 2020 bo zato ključna naloga v drugi polovici leta 2020.
