Mnenje Evropskega odbora regij – Čezmejne javne storitve v Evropi

(2021/C 106/04)

Poročevalec: Pavel BRANDA (ECR/CZ), podžupan občine Rádlo

I.   SPLOŠNE UGOTOVITVE

Skoraj tretjina državljanov EU živi in dela v evropskih obmejnih regijah. Meje neposredno in posredno vplivajo na njihova življenja. Ljudje, ki živijo v obmejnih regijah, se pogosto srečujejo s posebnimi izzivi, na primer pri iskanju zaposlitve ali dostopu do zdravstvenega varstva in drugih javnih storitev, pri vsakodnevnem prevozu na delo in pri administrativnih zadevah. Čezmejno sodelovanje se je izkazalo za najučinkovitejše orodje za odpravo učinka ovir in ločevanja, ki ga imajo meje, ter za krepitev teritorialne kohezije obmejnih regij.

Dostop do javnih storitev v obmejnih regijah, zlasti v zelo redko poseljenih, je pomemben dejavnik kakovosti življenja, vendar je v primerjavi z osrednjimi regijami in regijami glavnih mest pogosto bolj omejen, še težji pa je v regijah, ki se poleg tega soočajo z demografskimi izzivi. Zagotavljanje čezmejnih javnih storitev ne bi bilo le v interesu državljanov, temveč tudi bolj dobičkonosno, saj bi te storitve postale širše dostopne in stroškovno učinkovitejše.

Uspešno izvajanje čezmejnih javnih storitev bi lahko privedlo tudi do boljšega razumevanja med sosednjimi državami in vzpostavitve zelo potrebnega zaupanja. Take storitve bi neposredno vplivale na to, kako državljani dojemajo Evropsko unijo, kar bi prispevalo h krepitvi evropske identitete.

Širši dostop do čezmejnih javnih storitev bi lahko pripomogel k zmanjšanju negativnih učinkov, ki jih imajo meje, in izboljšanju kakovosti življenja državljanov, ki živijo v obmejnih regijah. EU bi z ustreznim obravnavanjem obstoječe potrebe po javnih storitvah na svojih notranjih in zunanjih mejah dokazala, da ima jasno dodano vrednost za milijone državljanov, ki bi imeli koristi od takih storitev.

Kakovostna ciljno usmerjena analiza Evropskega omrežja za spremljanje prostorskega razvoja in kohezije (ESPON) (1) je prvi pregled vprašanja čezmejnih javnih storitev. V njej je predstavljeno trenutno stanje, vsebuje pa tudi nekaj priporočil. V zapletenih razmerah, s katerim se soočamo in v katerih so potrebni usklajeni odzivi na izzive, bi moral OR zdaj prevzeti politično pobudo in s tem mnenjem vprašanju čezmejnih javnih storitev zagotoviti večjo vidnost, pripraviti politična priporočila z vidika lokalnih in regionalnih oblasti ter opredeliti nadaljnje ukrepe, ki bi jih morale sprejeti institucije EU in drugi deležniki, da bi bile čezmejne javne storitve v prihodnosti bolj učinkovite in bolj razširjene.

II.   POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

meni, da so za uspešno, učinkovito in širše izvajanje čezmejnih javnih storitev bistvena tri orodja/pogoji: pravni okvir, strukture in financiranje. Glede na evropsko naravo teh storitev bi morala EU imeti dejavno in vodilno vlogo pri zagotavljanju teh orodij/pogojev. Potrebno je sodelovanje nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti v skladu z načelom partnerstva, da se odpravijo ali zmanjšajo stroški v čezmejnem okviru;

Pravni okvir EU

Dodana vrednost pravnega okvira EU

2.

poudarja, da je potreben pravni okvir EU, s katerim bi omogočili učinkovito vzpostavitev in upravljanje čezmejnih javnih storitev, ki bi ustrezale potrebam državljanov v obmejnih regijah. To bi pomenilo jasno dodano vrednost EU, saj sedanji okviri pogosto ustvarjajo preveliko upravno breme in stroške, zaradi katerih številne lokalne in regionalne oblasti opustijo svoje načrte;

3.

v tem smislu močno podpira predlog evropskega čezmejnega mehanizma, ki je trenutno blokiran v Svetu Evropske unije. Zato poziva portugalsko predsedstvo, naj pospeši njegovo sprejetje;

4.

meni, da sta v skladu z načelom subsidiarnosti čezmejno sodelovanje in zagotavljanje čezmejnih javnih storitev evropski vprašanji ter da ju je mogoče najučinkoviteje obravnavati na ravni EU v tesnem sodelovanju z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi (načelo partnerstva);

Izvajanje prava EU ob upoštevanju čezmejnih vprašanj

5.

poziva Evropsko komisijo kot institucijo, pristojno za spremljanje izvajanja zakonodaje EU, ter predvsem države članice in regije z zakonodajnimi pooblastili, naj usklajujejo prenos direktiv s sosednjimi državami in regijami, da zaradi neusklajenosti ne bi nastale nove pravne ovire in upravne razlike; hkrati poziva države članice in regije z zakonodajnimi pooblastili, naj preučijo učinek svojih nacionalnih ali regionalnih pravnih okvirov na obmejna območja;

6.

poudarja, da lahko ocene učinka omogočijo odličen vpogled v učinke zakonodaje EU, in poziva Evropsko komisijo, države članice ter regije z zakonodajnimi pooblastili, naj opredelijo metode, ki bi omogočile učinkovite ocene čezmejnega učinka;

Čezmejne kontaktne točke v generalnih direktoratih Evropske komisije

7.

poziva Evropsko komisijo, naj pri oblikovanju svojih politik medresorsko obravnava razmere obmejnih regij in naj v vseh generalnih direktoratih imenuje čezmejne kontaktne točke, ki bi lahko obravnavale čezmejna vprašanja, zlasti na področjih okolja, reševalnih služb, upravljanja tveganj, prometa, zdravstvenega varstva, izobraževanja, prostorskega načrtovanja, digitalizacije, komunikacije, kulture, turizma, gospodarskega razvoja in zaposlovanja (2). V novi in revidirani zakonodaji EU bi bilo treba upoštevati zagotavljanje čezmejnih javnih storitev na teh pomembnih področjih, da bi podprli njihovo izvajanje;

Nacionalne čezmejne kontaktne točke

8.

poziva države članice in regije z zakonodajnimi pooblastili, naj vzpostavijo trdne in trajne nacionalne čezmejne kontaktne točke med različnimi vrstami organov, ki bi si izmenjevale izkušnje in razpravljale o izzivih, s katerimi se srečujejo lokalne in regionalne oblasti na določeni meji, usklajevale izvajanje zakonodaje EU in si prizadevale za sistematično odpravo ovir, ki jih predstavljajo meje (tudi v povezavi z vzpostavitvijo in zagotavljanjem čezmejnih javnih storitev). Te kontaktne točke bi lahko bile isti organi, kot so predlagani v uredbi o evropskem čezmejnem mehanizmu, če se uvedejo v zadevni regiji, vendar bi imeli širše pristojnosti. V kontaktnih točkah bi bilo treba imenovati odgovorno osebo, ki obvlada uradne jezike v obmejnih regijah. Delo teh kontaktnih točk bi moralo privesti do odprave ovir, ki so jih opredelili lokalni in regionalni akterji. Ti bi lahko ocenili razmere v obmejnih regijah ter predlagali skupne pristope in ukrepe, ki bi privedli do boljših storitev za državljane z optimiziranjem razpoložljivih virov na obeh straneh meje in opredelitvijo mehanizmov usklajevanja s čezmejnimi programi in drugimi pobudami EU. Kontaktna točka EU za meje bi morala zagotavljati usklajevanje in metodološko podporo ter spodbujati izmenjavo primerov dobre prakse med obmejnimi regijami v Evropi;

9.

poziva države članice, naj pokažejo več prožnosti v zvezi z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, ki želijo izvajati čezmejne javne storitve, saj lahko prožnost, ad hoc rešitve in hitri odzivi ustreznih državnih akterjev za izvajanje čezmejnih javnih storitev in njihovo vzdrževanje ponudijo kratkoročne rešitve, za katere pa je treba najti tudi dolgoročne in trajnostne rešitve. Zagotavljanje čezmejnih javnih storitev bi bilo mogoče spodbuditi tudi z medvladnimi sporazumi, kot je nedavno podpisana Aachenska pogodba;

Kontaktna točka za meje (GD REGIO)

10.

poudarja svojo podporo kontaktni točki GD REGIO za meje in poziva k večji kadrovski podpori za ta ukrep, da bi lahko generalni direktorat v skladu s svojo morebitno novo vlogo usklajeval nacionalne kontaktne točke in kontaktne točke v različnih generalnih direktoratih;

Evropski čezmejni mehanizem

11.

meni, da bi morala EU, kar zadeva izvajanje zakonodaje EU, podpirati usklajen pristop v zvezi z mejnimi vprašanji. V primerih, ko ta ni uspešen in če nacionalna zakonodaja ne omogoča sodelovanja, bi morala EU opredeliti evropsko rešitev/okvir, ki bi ga lahko uporabili ponudniki čezmejnih javnih storitev;

12.

zato močno poudarja, da je treba sprejeti nov instrument, ki ga je predlagala Evropska komisija, in sicer evropski čezmejni mehanizem (3), kot pravni instrument od spodaj navzgor, ki bi se verjetno izkazal za ustrezno rešitev za premagovanje pravnih in upravnih ovir ter vzpostavitev ustreznega pravnega okvira za konkretno izvajanje čezmejnih javnih storitev;

13.

ponovno poudarja, da analiza obstoječih mejnih ovir, ki jo je izvedla Evropska komisija v okviru pregleda čezmejnega sodelovanja, in posledični projekti b-solutions (b-rešitve) jasno dokazujejo, da je na terenu potreben tak pravni instrument. V več kot tretjini od 43 analiziranih primerov b-solutions (4) bi bil evropski čezmejni mehanizem primerno orodje, ki bi pomagalo odpraviti ovire, zlasti v primerih, ko bi bila za predlagano rešitev potrebna sprememba trenutno veljavnega pravnega ali upravnega okvira na eni strani meje;

14.

v zvezi s tem poziva lokalne in regionalne deležnike, naj okrepijo svoje zmogljivosti, da bodo v okviru predlaganega evropskega čezmejnega mehanizma lahko imeli močnejšo in učinkovitejšo vlogo „pobudnikov“ rešitev. Za pravilno izvajanje mehanizma morajo lokalne in regionalne oblasti v zadostni meri razumeti ovire ter tako biti zmožne jasno opredeliti izvedljive pravne ali upravne rešitve;

15.

ugotavlja, da je predlagana uredba o evropskem čezmejnem mehanizmu lahko ključnega pomena ne le za čezmejne javne storitve, temveč tudi za prihodnost čezmejnega sodelovanja na splošno, saj bi lahko pripomogla k odpravi obstoječih ovir in sprostitvi celotnega gospodarskega potenciala obmejnih regij EU (5);

16.

poziva Evropski svet, naj ponovno začne razpravo o uredbi o evropskem čezmejnem mehanizmu in nemudoma sprejme stališče o predlogu, da bo uredba lahko hitro sprejeta;

17.

poziva države članice, naj na dnevni red vrhunskih srečanj med sosednjimi državami in vseh drugih forumov za čezmejno sodelovanje na visoki ravni uvrstijo razpravo o mehanizmu za premagovanje pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru. Analiza instrumenta, ki ga predlaga Evropska komisija, v forumih odločanja bi morala prepričati države članice o njegovi koristnosti pri premagovanju številnih preostalih pravnih in upravnih ovir na mejah EU in s tem pri vzpostavljanju čezmejnih javnih storitev;

18.

predlaga Evropski komisiji, zainteresiranim državam članicam, regijam z zakonodajnimi pooblastili in čezmejnim strukturam na lokalni in regionalni ravni, naj preskusijo uporabo načel in postopkov predlaganega evropskega čezmejnega mehanizma pri konkretnih projektih, da bi bolje razumeli, kako bi se lahko ta instrument uporabljal za specifične okoliščine in bil koristen pri premagovanju obstoječih pravnih in upravnih ovir. Številna čezmejna območja so v preteklosti delovala kot laboratoriji čezmejnega sodelovanja in prinesla pozitivne rezultate pri reševanju čezmejnih vprašanj;

Čezmejne strukture

19.

ugotavlja, da je analiza ESPON pokazala, da je bilo treba pri večini čezmejnih javnih storitev vzpostaviti nove čezmejne strukture ali ustanoviti organ, večinoma brez nove pravne osebnosti. Zelo pogosto so bile uporabljene ali prilagojene že obstoječe strukture. Kadar so bile vzpostavljene nove čezmejne strukture, je bilo to narejeno na podlagi obstoječih meddržavnih sporazumov, notranje zakonodaje ali uredbe o evropskem združenju za teritorialno sodelovanje;

20.

poudarja prednosti stalnih čezmejnih struktur z lastnim osebjem in proračunom ter edinim namenom spodbujanja čezmejnega sodelovanja, kot so evroregije, delovne skupnosti in podobne strukture, za učinkovit razvoj čezmejnih javnih storitev;

21.

poudarja prednosti in delno neizkoriščen potencial evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (EZTS) (6), ki bi se lahko uporabljala kot idealni organi za upravljanje čezmejnih javnih storitev, zlasti kadar je potreben skupen proračun in je treba zaposlovati skupno osebje ter ko so glavni ponudniki javni organi. Prizadevanja platforme OR za EZTS na področju ozaveščanja bi bilo treba okrepiti in jih osredotočiti zlasti na uporabo EZTS za zagotavljanje čezmejnih javnih storitev;

22.

poudarja, da EZTS, čeprav so se izkazala za zelo koristna pri čezmejnem sodelovanju, zaradi nekaterih pravnih omejitev ne morejo v celoti izkoristiti potenciala za okrepljeno čezmejno sodelovanje. To je zlasti očitno pri čezmejnih javnih storitvah in infrastrukturnih projektih. Ta evropski instrument bi se lahko uporabljal v veliko večji meri, če bi se izboljšal omenjeni pravni okvir;

Finančni instrumenti

23.

poziva, naj se razvoj čezmejnih javnih storitev navede kot upravičena dejavnost v kohezijski politiki, natančneje v programu Interreg (brez zmanjšanja drugih postavk v programu), pa tudi v drugih finančnih instrumentih, predvidenih v naslednjem večletnem finančnem okviru, in v instrumentu za okrevanje po pandemiji COVID-19 Next Generation EU. Da bi bili programi financiranja privlačnejši, je treba tudi zmanjšati upravno breme pri vlaganju vlog za pridobitev finančne pomoči in zahtevkov za izplačilo;

24.

poziva vse organe upravljanja v obmejnih regijah, naj financirajo čezmejne dejavnosti/ukrepe/projekte v okviru svojih glavnih regionalnih programov (ESRR in ESS), da bi dopolnili in poglobili ukrepe v okviru programov Interreg;

25.

poudarja, kako pomemben je bil v zadnjih 30 letih program Interreg za čezmejne regije. Podpiral je sodelovanje, ki je omogočilo zbliževanje in dialog med organi javne uprave in oblastmi različnih čezmejnih regij, premikal meje čezmejnega sodelovanja in podpiral projekte, ki so neposredno vplivali na vzpostavitev čezmejnih javnih storitev;

26.

želi omeniti zelo dobre izkušnje s projekti b-rešitve Evropske komisije, katerih namen je bil odpravljanje ovir, ki jih predstavljajo meje, med drugim tudi na področju čezmejnih javnih storitev. Ti projekti so pokazali, da je mogoče tudi z omejenimi finančnimi sredstvi doseči zelo dobre rezultate;

27.

ponovno izraža veliko razočaranje nad predlaganim proračunom za program Interreg v predlogih za naslednjo finančno perspektivo, ki ne zadostuje za potrebe evropskega teritorialnega sodelovanja nasploh, zlasti pa za potrebe čezmejnega sodelovanja, ki je eden ključnih elementov kohezijske politike in evropskega povezovanja. Zaradi manjšega proračuna programa Interreg bo zamujenih veliko priložnosti, saj je bil proračun tudi v prejšnjem obdobju financiranja večinoma nezadosten;

28.

državam članicam priporoča, naj del svojih dodatnih sredstev v okviru pobude REACT-EU skupaj namenijo programom čezmejnega sodelovanja, v katerih sodelujejo, ter tako omogočijo učinkovit ponovni zagon in krepitev čezmejnega sodelovanja po krizi zaradi COVID-19, vključno s podporo za razvoj čezmejnih javnih storitev ali zdravstvenih koridorjev. Pri tem bi bilo treba tudi preučiti sinergije, ki jih je mogoče doseči s skupno uporabo reševalnih služb;

29.

odločno podpira pilotni program Čezmejne regije, ki se spopadajo s pandemijo COVID-19: priložnost za oživitev skupnega odzivanja na krize in sorazvoj, o katerem je Evropski parlament glasoval na novembrskem plenarnem zasedanju, da bi s podporo bolj povezanim in funkcionalnim čezmejnim območjem izboljšali življenje državljanov v obmejnih regijah. Ta pilotni projekt bo obmejnim regijam pomagal pri boljšem soočanju s prihodnjimi krizami in spodbujanju novega modela oblikovanja javnih politik, vključno z javnimi storitvami, v obmejnih regijah na podlagi sorazvoja in izboljšanega upravljanja na več ravneh. Pilotni projekt zato združuje kratkoročni in srednjeročni pristop, da bi strokovnjakom in nosilcem odločanja zagotovili konkretna orodja in metode, ki jih je mogoče neposredno uporabiti v praksi in na vseh evropskih mejah ter so oprijemljivi za državljane;

30.

ugotavlja, da EU s svojimi programi sicer podpira vzpostavitev nekaterih čezmejnih javnih storitev, vendar dolgoročno financiranje ni vzdržno. Države članice ter lokalne in regionalne oblasti bi morale preučiti dodatne možnosti zadostnega dolgoročnega financiranja, kot so nacionalni ali regionalni viri in javno-zasebna partnerstva, katerih vzpostavitev in delovanje bi bilo treba spodbujati tudi v čezmejni obliki, vsaj znotraj EGP;

E-storitve

31.

poudarja, da proces digitalizacije, sredi katerega smo, v obmejnih regijah poteka s trojnega vidika, in sicer z vidika proizvodne strukture, z vidika uprav in javnih organov, ki zagotavljajo storitve državljanom, ter z vidika državljanov samih. V tem okviru bi se z e-storitvami lahko odprlo zelo zanimivo področje razvoja za čezmejno zagotavljanje javnih storitev. Z uporabo vmesnika za strojno prevajanje bi lahko na primer odpravili eno od prvih ovir, tj. jezikovno, za čezmejno sodelovanje na splošno, pa tudi konkretno za čezmejno zagotavljanje javnih storitev. Poleg tega bi bila uvedba elektronskih kartic, ki bi državljanom v obmejnih regijah omogočale dostop do čezmejnih javnih storitev, pomemben korak k izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev v teh regijah. Večja uporaba e-postopkov bo privedla do potrebne uskladitve upravnih določb, s čimer bo odpravljen še en precejšen sklop ovir. Poleg tega bi razvoj sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci, lahko dodatno spodbudil zagotavljanje storitev po vsej Evropi;

Vloga zasebnega sektorja

32.

poziva nosilce odločanja, naj posebno pozornost namenijo lokalnim malim in srednje velikim ponudnikom. Zasebni subjekti so ključni akterji pri zagotavljanju nekaterih storitev in/ali v nekaterih državah. Skupni čezmejni podvigi malih in srednje velikih ponudnikov, na primer v obliki evropske družbe (7), bi bili lahko primernejši za zagotavljanje čezmejnih javnih storitev;

Čezmejna povezljivost

33.

poziva k podpori za čezmejno povezljivost. V nekaterih obmejnih regijah se državljani soočajo s težavami pri prehajanju meje bodisi zaradi naravnih omejitev (gor ali rek) in pomanjkanja povezovalne infrastrukture med obema stranema, kot so ceste ali mostovi, bodisi zaradi pomanjkanja ustreznih in rednih storitev javnega prevoza. Omogočanje lažje povezljivosti bi povečalo izmenjave, kar bi bolj povezalo državljane v obmejnih regijah;

34.

poziva institucije EU in države članice, naj obnovijo razpravo o uvedbi potnega lista za storitve (e-izkaznica), ki bi malim in srednjim podjetjem omogočil čezmejno opravljanje storitev, ne da bi jim tuji regulatorji naložili dodatna upravna bremena;

Boljša promocija in spremljanje čezmejnih javnih storitev

35.

poudarja, da se velika večina vseh evidentiranih čezmejnih javnih storitev (64 %) (8) izvaja ob mejah med starimi državami članicami EU, zelo malo pa med novimi državami članicami;

36.

poziva Evropsko komisijo, pa tudi države članice, naj skupaj z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter OR izvedejo informacijsko kampanjo v državah članicah, da bi prikazali prednosti in potencial čezmejnih javnih storitev. Ti deležniki bi morali tudi več vlagati v spremljanje in promocijo obstoječih čezmejnih javnih storitev, saj so številne od njih širši javnosti neznane (na primer tako, da bi pripravili kataloge čezmejnih javnih storitev);

37.

je pripravljen prevzeti večjo vlogo pri spremljanju in promociji čezmejnih javnih storitev v Evropi, saj ima zelo dobre izkušnje s spremljanjem in promocijo EZTS prek platforme OR za EZTS. Ker nekatera EZTS že zagotavljajo čezmejne javne storitve, bi morala tudi platforma EZTS spremljati razvoj čezmejnih javnih storitev in jih skupaj z EZTS promovirati kot primerno orodje za njihovo izvajanje;

38.

poziva obmejne regije, zlasti evroregije, delovne skupnosti, EZTS in druge čezmejne strukture, naj se s svojimi državljani posvetujejo o storitvah, za katere menijo, da jih v njihovi regiji primanjkuje ali bi se lahko izboljšale, naj odgovorijo na te potrebe in eventualno vzpostavijo nove ali boljše čezmejne storitve skupnega interesa;

Čezmejne javne storitve na zunanjih kopenskih in morskih mejah EU

39.

opozarja na izkušnje z uredbo o EZTS, ki so pokazale, da je mogoče vzpostaviti plodno in bolje strukturirano sodelovanje s tretjimi državami, kot se je pokazalo zlasti v primeru Švice in Ukrajine;

40.

poudarja, da se 17 % vseh evidentiranih čezmejnih javnih storitev izvaja med državami članicami EU in tretjimi državami, kar kaže na potrebo in potencial za tako sodelovanje onkraj zunanjih kopenskih in morskih meja EU. Zakonodajni okvir, strukture in financiranje bi morali omogočati vzpostavitev takih storitev s tretjimi državami, kar bi bilo v interesu državljanov teh obmejnih regij;

Izkušnje, pridobljene med krizo zaradi COVID-19: zaprtje meja ali sodelovanje?

41.

ponovno opozarja na priložnosti, ki so jih države članice zamudile med pandemijo COVID-19, ko so nagonsko in enostransko zaprle meje, ne da bi pomislile na združevanje prizadevanj na notranjih mejah EU ter zagotovile zdravstveno varstvo in nujne storitve državljanom, ki živijo v obmejnih regijah. S sodelovanjem ter izmenjavo strokovnega znanja in virov bi lahko krizo bolje prebrodili. To bi morali šteti za nauk, ki znova kaže na potrebo po čezmejnih javnih storitvah in usklajenem evropskem pristopu k skupnim težavam. Pri tem je treba poudariti, da je čezmejno sodelovanje na področju zdravja in reševalnih služb tudi v nekriznih razmerah zelo pomembno za dobro oskrbo prebivalstva in bi ga bilo treba še posebej spodbujati;

42.

poudarja, da je imelo zapiranje meja brez usklajevanja in posvetovanja s sosednjimi državami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi v obmejnih regijah uničujoče posledice za obstoječe čezmejno sodelovanje, predvsem pa je zelo negativno vplivalo na življenje državljanov, ki živijo v obmejnih regijah, saj ni bilo dogovorjenih protokolov za zagotavljanje izjemnega pretoka ljudi in blaga, kar je med drugim negativno vplivalo na zagotavljanje čezmejnih javnih storitev;

43.

meni, da je treba določiti osnovno najnižjo raven čezmejnega sodelovanja, ki jo bo treba ohranjati tudi v kriznih časih, da bi poskrbeli za zagotavljanje čezmejnih javnih storitev, zlasti tistih, povezanih s kriznim upravljanjem;

44.

pozdravlja partnerstvo med OR, Evropsko komisijo in vodilnimi združenji, ki se ukvarjajo s čezmejnimi vprašanji (MOT, AEBR in CESCI), vzpostavljeno med krizo zaradi COVID-19. Te izkušnje so privedle do oblikovanja evropskega čezmejnega zavezništva državljanov;

45.

poudarja, da so številne obmejne regije in mesta kljub zaprtim mejam v teh težkih časih našli načine za sodelovanje in skupno uporabo virov. To je znova dokazalo, da je za ljudi, ki živijo v teh regijah, čezmejno sodelovanje samoumevno in smiselna pot naprej za njihove skupnosti;

Priporočila za prihodnost

46.

izjavlja, da je pripravljen upoštevati izkušnje obmejnih regij in oblikovati celovita priporočila za čezmejno sodelovanje v okviru svojega prispevka h konferenci o prihodnosti Evrope;

47.

v zvezi s tem načrtuje pripravo konkretnih priporočil konferenci o dveh vprašanjih: — prvo se nanaša na dolgoročno vizijo prihodnosti čezmejnega sodelovanja v Evropski uniji, ki bo osredotočena na konkretne predloge, OR in obmejne regije pa bodo pozvali, naj bodo ti predlogi uresničeni do leta 2050. Del te vizije bodo čezmejne javne storitve; — drugi del je poziv k zakonodaji, ki bi zagotovila minimalne standarde za čezmejno sodelovanje v primeru kriz na ravni EU in/ali lokalnih kriz, da bi ohranili zadostno raven javnih storitev, državljanom, ki živijo v obmejnih regijah, omogočili opravljanje dejavnosti, zagotovili neprekinjeno delovanje enotnega trga in ohranili zagon evropskega povezovanja.

---

(1)  Ciljno usmerjena analiza ESPON z dne 14. januarja 2019 o čezmejnih javnih storitvah.

(2)  V skladu z analizo ESPON se na teh področjih politik izvaja največ čezmejnih javnih storitev.

(3)  Predlog uredbe COM(2018) 373 final – 2018/0198 (COD).

(4)  https://www.b-solutionsproject.com

(5)  V sporočilu Komisije z naslovom Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU je navedeno, da bi se, „[č]e bi […] odstranili le 20 % obstoječih ovir, […] BDP v obmejnih regijah še vedno povišal za 2 % […], saj bi lahko ustvarili več kot 1 milijon delovnih mest“ (COM(2017) 534, str. 4).

(6)  Uredba (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) (UL L 210, 31.7.2006, str. 19).

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE) (UL L 294, 10.11.2001, str. 1).

(8)  Ciljno usmerjena analiza ESPON z dne 14. januarja 2019 o čezmejnih javnih storitvah.