EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.5.2020

COM(2020) 505 final

Priporočilo

PRIPOROČILO SVETA

v zvezi z nacionalnim reformnim programom Nemčije za leto 2020 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Nemčije za leto 2020

Priporočilo

PRIPOROČILO SVETA

v zvezi z nacionalnim reformnim programom Nemčije za leto 2020 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Nemčije za leto 2020

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik 1 in zlasti člena 5(2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij 2 in zlasti člena 6(1) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,

ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno zaščito,

ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Komisija je 17. decembra 2019 sprejela letno strategijo za trajnostno rast, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2020. Pri tem je ustrezno upoštevala evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Komisija je 17. decembra 2019 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Nemčijo opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja.

(2)Poročilo o državi za Nemčijo 3 za leto 2020 je bilo objavljeno 26. februarja 2020. V njem so bili ocenjeni napredek Nemčije pri izvajanju priporočil za posamezno državo, ki jih je Svet sprejel 9. julija 2019 4 , nadaljnje ukrepanje glede priporočil, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, ki so bili prav tako objavljeni 26. februarja 2020. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da v Nemčiji obstajajo makroekonomska neravnotežja. Visok presežek na tekočem računu zlasti odraža omejene naložbe glede na prihranke in je pomemben tudi čezmejno.

(3)Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 uradno razglasila izbruh COVID-19 za svetovno pandemijo. Gre za hude izredne razmere v javnem zdravju za državljane, družbe in gospodarstva. Nacionalni zdravstveni sistemi so zaradi pandemije pod hudim pritiskom, prihaja pa tudi do motenj v svetovnih dobavnih verigah, volatilnosti na finančnih trgih, šokov v povpraševanju potrošnikov ter negativnih učinkov v različnih sektorjih. Pandemija ogroža delovna mesta in dohodke ljudi ter poslovanje podjetij. Povzročila je velik gospodarski šok, ki že ima resne posledice v Evropski uniji. Komisija je 13. marca 2020 sprejela sporočilo 5 , v katerem je pozvala k usklajenemu gospodarskemu odzivu na krizo, ki vključuje vse akterje na nacionalni ravni in na ravni Unije.

(4)Več držav članic je razglasilo izredne razmere ali uvedlo izredne ukrepe. Vsi izredni ukrepi bi morali biti strogo sorazmerni, potrebni, časovno omejeni ter skladni z evropskimi in mednarodnimi standardi. Zanje bi morala veljati demokratični nadzor in neodvisni sodni nadzor.

(5)Komisija je 20. marca 2020 sprejela sporočilo o uporabi splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast 6 . Klavzula, kot je določena v členih 5(1), 6(3), 9(1) in 10(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 ter členih 3(5) in 5(2) Uredbe (ES) št. 1467/97, olajšuje usklajevanje proračunskih politik v času resnega upada gospodarske aktivnosti. Komisija se je v svojem sporočilu strinjala s Svetom, da glede na pričakovani resni upad gospodarske aktivnosti zaradi izbruha COVID-19 sedanje razmere dovoljujejo uporabo klavzule. Ministri za finance držav članic so se 23. marca 2020 strinjali z oceno Komisije. Uporaba splošne odstopne klavzule omogoča začasni odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, če to srednjeročno ne ogroža vzdržnosti javnih financ. Poleg tega se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči, da za korektivni del sprejme revidirano fiskalno usmeritev. Splošna odstopna klavzula ne pomeni začasne prekinitve postopkov Pakta za stabilnost in rast. Državam članicam omogoča, da odstopajo od proračunskih zahtev, ki bi se sicer uporabljale, Komisiji in Svetu pa, da sprejmeta potrebne ukrepe za usklajevanje politik v okviru Pakta.

(6)Potrebno je nadaljnje ukrepanje za omejitev širjenja in nadziranje pandemije, okrepitev odpornosti nacionalnih zdravstvenih sistemov, ublažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije s podpornimi ukrepi za podjetja in gospodinjstva ter zagotovitev ustreznih zdravstvenih in varnostnih pogojev na delovnem mestu, da bi se ponovno vzpostavila gospodarska aktivnost. Unija bi morala v celoti izkoristiti različna orodja, ki so ji na voljo za podporo prizadevanjem držav članic na teh področjih. Hkrati bi morale države članice in Unija sodelovati pri pripravi ukrepov, potrebnih za vrnitev v normalno delovanje naših družb in gospodarstev ter trajnostne rasti, med drugim vključno z zelenim in digitalnim prehodom ter ob upoštevanju vseh spoznanj, pridobljenih med krizo.

(7)Kriza zaradi COVID-19 je razkrila prožnost, ki jo enotni trg omogoča za prilagajanje na izredne okoliščine. Da pa bi se zagotovil hiter in neoviran prehod v fazo okrevanja ter prosti pretok blaga, storitev in delavcev, je treba izredne ukrepe, ki ovirajo normalno delovanje enotnega trga, odpraviti takoj, ko ne bodo več nujno potrebni. Trenutna kriza je pokazala na potrebo po načrtih za pripravljenost na krize v zdravstvenem sektorju, ki vključujejo zlasti boljše nabavne strategije, diverzificirane dobavne verige in strateške zaloge osnovne opreme. To so ključni elementi za razvoj širših načrtov za pripravljenost na krize.

(8)Zakonodajalec Unije je že spremenil ustrezna zakonodajna okvira 7 , da bi lahko države članice za ublažitev izrednih učinkov pandemije COVID-19 uporabile vsa neporabljena sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Te spremembe bodo zagotovile dodatno prožnost ter poenostavljene in racionalizirane postopke. Za zmanjšanje pritiskov na denarni tok lahko države članice v obračunskem letu 2020–2021 uporabijo tudi 100-odstotno stopnjo sofinanciranja iz proračuna Unije. Nemčija je pozvana, da v celoti izkoristi navedene možnosti za pomoč posameznikom in sektorjem, ki so jih opisani izzivi najbolj prizadeli.

(9)Socialno-ekonomske posledice pandemije bodo zaradi različne specializacije po vsej verjetnosti neenakomerno porazdeljene po sektorjih in regijah. To pomeni tveganje poglabljanja razlik v Nemčiji. V povezavi s tveganjem začasne prekinitve procesa konvergence med državami članicami sedanje razmere zahtevajo ciljno usmerjene odzive politike.

(10)Nemčija je 20. aprila 2020 predložila nacionalni reformni program za leto 2020, 30. aprila 2020 pa program stabilnosti za leto 2020. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(11)Za Nemčijo trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter pravilo glede dolga.

(12)V programu stabilnosti za leto 2020 vlada načrtuje, da se bo nominalni saldo poslabšal s presežka v višini 1,4 % BDP v letu 2019 na primanjkljaj v višini 7,25 % BDP v letu 2020. Glede na program stabilnosti za leto 2020 naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP po zmanjšanju na 59,8 % BDP v letu 2019 povečal na 75,25 % BDP v letu 2020. Na makroekonomske in fiskalne obete vpliva velika negotovost zaradi pandemije COVID-19.

(13)Nemčija je v odziv na pandemijo COVID-19 in v okviru usklajenega pristopa Unije sprejela proračunske ukrepe za povečanje zmogljivosti svojega zdravstvenega sistema, zajezitev pandemije ter zagotovitev pomoči posameznikom in sektorjem, ki so bili še posebej prizadeti. Glede na program stabilnosti za leto 2020 navedeni proračunski ukrepi v letu 2020 znašajo 7,2 % BDP. Ukrepi vključujejo likvidnostno podporo podjetjem, ciljno usmerjeno pomoč v obliki nepovratnih sredstev in posojil za mala podjetja in samozaposlene ter lažji dostop do shem skrajšanega delovnega časa za ohranitev delovnih mest. Poleg tega je Nemčija napovedala ukrepe, ki ne bodo imeli neposrednega proračunskega učinka, vendar bodo prispevali k podpiranju likvidnosti podjetij ter so v programu stabilnosti za leto 2020 ocenjeni na 24,9 % BDP. Te ukrepe sestavljajo jamstva za posojila, ki jih v glavnem zagotavljata razvojna banka v državni lasti KfW in novi sklad za ekonomsko stabilizacijo, ki je bil ustanovljen v odziv na pandemijo COVID-19. V nasprotju s programom stabilnosti za leto 2020 se odlogi plačila davka in proračunska nadomestila za znižanje davčnih prihodkov zaradi upada gospodarske rasti v ocenah Komisije ne obravnavajo kot diskrecijski ukrepi s proračunskim učinkom. Ukrepi, ki jih je sprejela Nemčija, so na splošno v skladu s smernicami iz sporočila Komisije o usklajenem gospodarskem odzivu na izbruh COVID-19. Polno izvajanje navedenih ukrepov in nato preusmeritev fiskalnih politik v doseganje preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev, če gospodarske razmere to dopuščajo, bosta srednjeročno prispevala k ohranitvi vzdržnosti javnih financ.

(14)Glede na pomladansko napoved Komisije 2020 in ob predpostavki nespremenjenih politik naj bi saldo sektorja država Nemčije v letu 2020 znašal –7,0 % BDP, v letu 2021 pa –1,5 % BDP. Delež dolga sektorja država naj bi dosegel 75,6 % BDP v letu 2020 in 71,8 % v letu 2021.

(15)Komisija je 20. maja 2020 izdala poročilo, pripravljeno v skladu s členom 126(3) Pogodbe, ker naj bi Nemčija v letu 2020 presegla prag primanjkljaja v višini 3 % BDP. V celoti gledano analiza kaže, da merilo glede primanjkljaja, kakor je opredeljeno v Pogodbi in Uredbi (ES) št. 1467/1997, ni izpolnjeno.

(16)V Nemčiji je bila prva okužba zabeležena 27. januarja 2020, število primerov COVID-19 pa se je marca 2020 začelo eksponentno povečevati. Nemški organi so se nato odzvali z ukrepi za omejitev izhoda, da bi zajezili širjenja virusa, na primer z zaprtjem vseh trgovin z nenujnim blagom, restavracij, zabaviščnih kompleksov, kulturnih ustanov, športnih objektov, šol in univerz. Prepovedano je bilo kakršno koli zbiranje več kot dveh oseb, ljudje pa so bili pozvani, naj čim bolj omejijo socialne stike. Ukrepi za omejitev izhoda niso izrecno veljali za proizvodnjo, vendar so bile glavne tovarne zaradi motene zunanje trgovine in upada povpraševanja več tednov zaprte. Gospodarski obeti so se zelo poslabšali, pri čemer naj bi se glede na pomladansko napoved Komisije BDP v letu 2020 zmanjšal za 6,5 %. Čeprav razširitev sheme skrajšanega delovnega časa (Kurzarbeit) pomaga podjetjem, da obdržijo delavce, se povišanje brezposelnosti zdi neizogibno. Glede na napoved naj bi se brezposelnost v letu 2020 povišala na 4 %, v letu 2021 pa znižala na 3,5 %.

(17)Nemška vlada se je hitro odzvala in sprejela daljnosežne ukrepe za ublažitev gospodarskih posledic. Pomoč v višini do 50 milijard EUR se zagotavlja v obliki takojšnje pomoči (neposredna nepovratna sredstva) za mala podjetja, samozaposlene in samostojne delavce. S pomočjo novega sklada za ekonomsko stabilizacijo in razvojne banke KfW je vlada povečala obseg in dostop do posojil za podjetja različnih velikosti, ki pokrivajo od 80 % do 90 % (v nekaterih posebnih primerih pa tudi do 100 %) kreditnega tveganja banke upnice, pri čemer so bila v ta namen zagotovljena javna jamstva v vrednosti vsaj 822 milijard EUR (24 % BDP). Sklad za finančno stabilizacijo lahko podpira tudi velika podjetja, in sicer tako, da začasno zagotavlja dodaten lastniški kapital. Za večjo likvidnost podjetij so bile sprejete prilagoditve za odlog plačila davkov, predplačila in kazni. Pravila o insolventnosti so bila spremenjena, da bi se izognili tehničnim postopkom v primeru insolventnosti. Posamezne dežele (Länder) dopolnjujejo zvezne ukrepe z lastnimi podpornimi programi. Pri oblikovanju in izvajanju teh ukrepov je treba upoštevati odpornost bančnega sektorja. Kriza zaradi COVID-19 bo verjetno še naprej izvajala pritisk na že tako nizko dobičkonosnost nemškega bančnega sektorja. Zato se zdi upravičeno dodatno znižati stroške, da bi lahko nemške banke povečale dobičkonosnost ter sprostile sredstva za naložbe v informacijsko tehnologijo in organsko ustvarjanje kapitala. V zvezi s tem bi bila v pomoč tudi nadaljnja konsolidacija.

(18)Po dobrih rezultatih na začetku leta so se razmere na trgu dela zaradi pandemije COVID-19 in s tem povezanih ukrepov za omejitev izhoda poslabšale. Da bi vlada ublažila zaposlitvene in socialne učinke krize, je zagotovila znatno podporo v okviru sheme skrajšanega delovnega časa (Kurzarbeit). Omilila je pogoje za dostop do sheme, jo retroaktivno razširila na delavce, zaposlene pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, in povečala podporo v okviru nje. To pomaga ohraniti delovna mesta in zaščititi dohodke gospodinjstev. Delodajalci prejemajo finančno pomoč v smislu, da jim ni treba plačevati prispevkov za socialno varnost za izgubljeni delovni čas. Lažji dostop do minimalne dohodkovne podpore (na podlagi zvezka II nemškega zakonika o socialni varnosti (Sozialgesetzbuch/SGB)) pomaga pri izgubi dohodka. Družine z nizkimi dohodki prejemajo podporo v obliki lažjega dostopa do otroških dodatkov in minimalnega dohodka. Poleg tega so najemniki, ki se soočajo z izgubo dohodka, začasno zaščiteni pred prisilno izselitvijo. Čeprav se je Nemčija dobro odrezala pri pregledu socialnih kazalnikov, ki podpirajo evropski steber socialnih pravic, lahko vrzeli v pokritosti, če ne bodo odpravljene, v trenutni krizi privedejo do znižanja dohodka za ranljive skupine.

(19)Nemčija je pri reševanju zdravstvenih posledic izkoristila svoj univerzalni zdravstveni sistem, ki zagotavlja dostop do visokokakovostne oskrbe, pri čemer je uspela hitro povečati njegove zmogljivosti za testiranje in intenzivno nego. Vendar trenutna kriza zaradi COVID-19 izpostavlja dejstvo, da je treba stalno krepiti odpornost zdravstvenega sistema. Razpoložljivost medicinskih sester in privlačnost tega poklica sta še vedno problematični. Kljub razmeroma velikemu številu medicinskih sester na prebivalca bolnišnice vse pogosteje poročajo o nezapolnjenih delovnih mestih za medicinske sestre. Usklajevanje med ponudniki zdravstvenih storitev pri primarnem zdravstvenem varstvu in bolnišnični oskrbi ter med zdravstvenim in socialnim varstvom bi bilo mogoče izboljšati in podpreti tudi z digitalnimi orodji. Infrastruktura za e-zdravje se pospešeno uvaja, vendar je uporaba spletnih zdravstvenih storitev in storitev oskrbe, e-receptov ter izmenjave zdravstvenih podatkov še vedno precej pod povprečjem EU. Nov zakon, ki je bil sprejet marca 2020, prispeva k ublažitvi gospodarskih posledic COVID-19 predvsem za bolnišnice in zasebne zdravnike. Kljub temu bo treba zagotoviti dolgoročno financiranje zdravstvenih ustanov, da se ohrani oskrba na vseh področjih, saj so se finančni prihodki ustanov v zdravstvenem sektorju zmanjšali zaradi preložitve nenujnih operacij, razpoložljiva sredstva pa se uporabljajo za nakup prednostnih testov in opreme. Nemčija lahko zaradi svoje močne raziskovalne baze sodeluje pri posebnih raziskovalnih in inovacijskih ukrepih za odziv na krizo zaradi COVID-19, vključno z razvojem cepiv in terapevtskega zdravljenja ter razvojem raziskovalnega omrežja za povezovanje in krepitev raziskovalnih dejavnosti nemških medicinskih fakultet, ter zagotavlja podporo koaliciji za inovacije na področju pripravljenosti na epidemije.

(20)Za pospešitev okrevanja gospodarstva bo pomembno dajati prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbujati zasebne naložbe. Javne in zasebne naložbe so se v letu 2019 še naprej močno povečevale, vendar so zaostajale za naložbenimi potrebami. Na občinski ravni so javne naložbe so pod nadomestitveno stopnjo, pri čemer so zaostanki pri naložbah še vedno visoki in znašajo 4 % BDP, naložbe pa še naprej ovirajo omejitve zmogljivosti in načrtovanja. Prednost bi se lahko dala že načrtovanim naložbam v zelene tehnologije in energijo, kot so na primer projekti na področju prenove stavb in obnovljivih virov energije. Kljub nedavnim pobudam je doseganje kratkoročnih in dolgoročnih ciljev glede razogljičenja ter ciljev glede podnebne nevtralnosti do leta 2050 še naprej izziv. To velja tudi za okoljske cilje in cilje glede energijske učinkovitosti, saj cenovne spodbude, zlasti ker nizke cene nafte, ki so posledica trenutne krize zaradi COVID-19, odvračajo od podnebju in okolju prijaznega ravnanja. Za preobrazbo Nemčije v podnebno nevtralno gospodarstvo bodo potrebne obsežne zasebne in javne naložbe v daljšem obdobju na področjih, kot so energija iz obnovljivih virov, infrastruktura za električno energijo, energijska učinkovitost, krožno gospodarstvo in trajnostni promet. Poleg tega je nemški zvezni revizijski urad kritiziral stroškovno učinkovitost ukrepov, povezanih s prehodom na zeleno energijo. Da bi se izkoristile prednosti popolnoma integriranega sistema trajnostne energije in usklajenih cenovnih signalov, so potrebna večja prizadevanja in trajne naložbe v energetska omrežja. Čista mobilnost se lahko spodbuja z ustreznimi regulativnimi ukrepi ter večjimi in hitrejšimi naložbami v trajnostno prometno infrastrukturo in rešitve za čisto mobilnost. Dodatne naložbe v raziskave in razvoj so bistvene za spodbujanje okrevanja ter prehoda na bolj trajnostno in konkurenčno gospodarstvo. Odhodki za izobraževanje in raziskave so leta 2018 ostali pri 9,1 % BDP in tako niso dosegli nacionalnega cilja v višini 10 % BDP. Zasebne naložbe v raziskave in razvoj so vse bolj skoncentrirane v velikih podjetjih. Ponudba stanovanj je kljub ukrepom politike še vedno precej pod letnim ciljem, da se v obdobju 2017–2021 zgradi 375 000 novih stanovanj. S politikami, ki spodbujajo naložbe v nova stanovanja, bi se odpravilo to neravnotežje in izboljšala cenovna dostopnost stanovanj. Načrtovanje programov Sklada za pravični prehod za obdobje 2021–2027 bi Nemčiji lahko pomagalo obravnavati nekatere izzive, ki jih prinaša prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, zlasti na območjih iz Priloge D k poročilu o državi. To bi Nemčiji omogočilo, da navedeni sklad čim bolje izkoristi.

(21)Sodobna digitalna infrastruktura in digitalne storitve so v času omejene mobilnosti bistvenega pomena. Naložbe v digitalno infrastrukturo in javne storitve lahko podprejo okrevanje gospodarstva in pripomorejo k zmanjšanju še vedno velike vrzeli v pokritosti z zelo visokozmogljivimi omrežji med Nemčijo in drugimi državami. V Nemčiji je ta pokritost v letu 2019 znašala 32,7 % (povprečje EU: 44 %), medtem ko je pokritost z optičnimi priključki znašala 10,5 %, kar je precej pod povprečjem EU, ki znaša 33,5 %. Kriza zaradi COVID-19 je izpostavila pomen povezanih digitalnih storitev. Vrzeli v povezljivosti so glavna ovira za naložbe v digitalizacijo, zlasti za mala in srednja podjetja (MSP), ki še vedno prepočasi uvajajo digitalne tehnologije. Na področju digitalnih javnih storitev je Nemčija kljub izboljšanju teh storitev za podjetja še vedno premalo uspešna v primerjavi z drugimi državami članicami. Spletna interakcija med javnimi organi in širšo javnostjo je zelo šibka. Izvajanje zakona o spletnem dostopu napreduje počasi, pri čemer bo težko do leta 2022 doseči cilj glede digitalizacije vseh 575 storitev. Za znatno izboljšanje digitalne javne uprave bi morali zakon izvajati vsi udeleženi javni organi, tj. zvezni, državni in lokalni.

(22)Pomembno je, da je regulativno in upravno breme pri izvajanju podpornih in drugih ukrepov majhno. Z ohranjanjem minimalnega upravnega bremena pri dostopu do podpornih ukrepov bi se moralo zagotoviti, da manjša podjetja od posrednikov prejmejo enako podporo kot večja podjetja. Z zmanjšanjem upravnega bremena tudi pri drugih ukrepih, na primer z uporabo prožnosti za nebistvene birokratske postopke, se lahko zagotovi dodatna pomoč za MSP.

(23)Tehnološki napredek je povzročal spremembe trga dela že pred krizo zaradi COVID-19, pri čemer je bilo potrebnih več sredstev za izobraževanje, vključno z usposabljanjem, preusposabljanjem ter izboljšanjem digitalnih spretnosti in znanj. S krizo zaradi COVID-19 se je ta potreba še povečala, zlasti kar zadeva delavce, ki so zaposleni v sektorjih, na katere bi lahko omejevanje socialnih stikov vplivalo dalj časa, ali tiste, za katere obstaja nevarnost, da postanejo brezposelni. Nenaden prehod na bolj digitalizirano družbo in izobraževanje na domu je lahko poseben izziv za ranljive učence, dijake in študente, ki doma nimajo dostopa do digitalnih rešitev in podpore. To vključuje tudi učence, dijake in študente invalide. Posebno pozornost je treba nameniti temu, da vsi učenci, dijaki in študenti pridobijo ključna znanja in spretnosti, ki so določeni v učnem načrtu, ter da zaradi večmesečnih motenj zaradi COVID-19 ne bodo dolgoročno prikrajšani. Že obstoječe neenakosti pri osnovnih znanjih in spretnostih, ki so povezane z družbeno-ekonomskim in migrantskim ozadjem, se lahko še povečajo. Kriza je izpostavila pomen nadaljnjega razvoja izobraževalnega sistema za spodbujanje pametnega in vključujočega okrevanja ter za napredek pri zelenem in digitalnem prehodu.

(24)Medtem ko se letošnja priporočila za posamezne države osredotočajo na blažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije in spodbujanje gospodarskega okrevanja, so priporočila iz leta 2019, ki jih je Svet sprejel 9. julija 2019, zajemala tudi reforme, ki so bistvene za reševanje srednje- do dolgoročnih strukturnih izzivov. Lanska priporočila še vedno veljajo in se bodo še naprej spremljala skozi celoten cikel evropskega semestra v prihodnjem letu. To velja tudi za priporočila glede gospodarskih politik v zvezi z naložbami. Ta bi bilo treba upoštevati pri strateškem načrtovanju programov kohezijske politike po letu 2020, vključno z ukrepi za ublažitev posledic krize in izhodnimi strategijami v zvezi z njo.

(25)Evropski semester določa okvir za nadaljnje usklajevanje ekonomskih politik in politike zaposlovanja v Uniji, ki lahko prispeva k trajnostnemu gospodarstvu. Države članice so v svojih nacionalnih reformnih programih za leto 2020 ocenile napredek pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja OZN. Z zagotavljanjem polnega izvajanja spodaj navedenih priporočil bo Nemčija prispevala k napredku pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in k skupnim prizadevanjem za zagotovitev konkurenčne trajnostnosti v Uniji.

(26)Tesno sodelovanje med gospodarstvi v ekonomski in monetarni uniji je ključno za hitro okrevanje od gospodarskih posledic COVID-19. Nemčija bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in ob upoštevanju političnih smernic Euroskupine poskrbeti, da bodo njene politike še naprej skladne s priporočili za euroobmočje in usklajene s politikami drugih držav članic euroobmočja.

(27)V okviru evropskega semestra za leto 2020 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Nemčije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2020. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2020, nacionalni reformni program za leto 2020 in ukrepanje po priporočilih, ki jih je Nemčija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije tako, da se prispevek na ravni Unije vključi v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri svoji oceni ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Nemčiji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(28)Svet je ob upoštevanju navedene ocene preučil program stabilnosti za leto 2020, njegovo mnenje 8 pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(29)Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni reformni program za leto 2020 in program stabilnosti za leto 2020. Letošnja priporočila upoštevajo potrebo po spoprijemanju s posledicami pandemije in spodbujanju okrevanja gospodarstva kot prvi korak, ki je potreben, da se dovoli prilagoditev neravnotežij. Priporočila, ki neposredno obravnavajo makroekonomska neravnotežja, ki jih je opredelila Komisija na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011, so izražena v priporočilu 2 spodaj –

PRIPOROČA, da Nemčija v letih 2020 in 2021 ukrepa tako, da:

1.v skladu s splošno klavzulo o izstopu sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovit odziv na pandemijo, ohranitev gospodarstva in podporo okrevanju, ki bo sledilo; če gospodarske razmere to omogočajo, izvaja fiskalne politike, namenjene doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju vzdržnosti dolga ob krepitvi naložb; mobilizira ustrezna sredstva in okrepi odpornost zdravstvenega sistema, vključno z uporabo storitev e-zdravja;

2.daje prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbuja zasebne naložbe za pospešitev okrevanja gospodarstva; osredotoči naložbe na zeleni in digitalni prehod, zlasti na trajnostni promet, čiste, učinkovite in integrirane energetske sisteme, digitalno infrastrukturo ter digitalne spretnosti in znanja, stanovanja, izobraževanje ter raziskave in inovacije; izboljša digitalne javne storitve na vseh ravneh in spodbuja digitalizacijo malih in srednjih podjetij; zmanjša regulativno in upravno breme ovir za podjetja. 

V Bruslju,

(1)    UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

(2)    UL L 306, 23.11.2011, str. 25.

(3)    SWD(2020) 504 final.

(4)    UL C 301, 5.9.2019, str. 117.

(5)    COM(2020) 112 final.

(6)    COM(2020) 123 final.

(7)    Uredba (EU) 2020/460 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 508/2014 glede posebnih ukrepov za mobilizacijo naložb v zdravstvenih sistemih držav članic in v drugih sektorjih njihovih gospodarstev v odziv na izbruh COVID-19 (Naložbena pobuda v odziv na koronavirus) (UL L 99, 31.3.2020, str. 5) ter Uredba (EU) 2020/558 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013 in (EU) št. 1303/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev izredne prožnosti pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh COVID-19 (UL L 130, 24.4.2020, str. 1).

(8)    V skladu s členom 5(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97.