EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 26.6.2020

COM(2020) 288 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN RAČUNSKEMU SODIŠČU

KONSOLIDIRANI ZAKLJUČNI RAČUN EVROPSKE UNIJE ZA LETO 2019

KAZALO

PREDGOVOR    

POLITIČNI IN FINANČNI OKVIR, UPRAVLJANJE IN ODGOVORNOST EVROPSKE UNIJE    

IZJAVA, PRILOŽENA KONSOLIDIRANEMU ZAKLJUČNEMU RAČUNU    

POUDARKI ZA PRORAČUNSKO LETO 2019    

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI IN POJASNILA    

BILANCA STANJA    

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA    

IZKAZ DENARNIH TOKOV    

IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH    

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM    

RAZPRAVA O RAČUNOVODSKIH IZKAZIH IN NJIHOVA ANALIZA    

POROČILA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA IN POJASNILA    

GLOSAR    

SEZNAM KRATIC    

PREDGOVOR

Veseli me, da vam lahko predstavim zaključni račun Evropske unije za leto 2019. V njem je predstavljen popoln pregled financiranja EU in izvrševanja proračuna EU v prejšnjem letu, vključno s podatki o pogojnih obveznostih, finančnih obveznostih in drugih obveznostih Unije. Zaradi večletne narave dejavnosti Unije vsebuje tudi pojasnila o ključnih finančnih podatkih in njihovem gibanju. Konsolidirani zaključni račun Evropske unije je del celovitega svežnja finančnih poročil in poročil o odgovornosti Komisije in bistven del našega visoko razvitega sistema finančne odgovornosti.

Proračun EU je znova dokazal, da prinaša dodano vrednost za državljane, podjetja in regije. Kljub omejenim sredstvom, ki predstavljajo približno 2 % celotne javne porabe v Uniji, dopolnjuje nacionalne proračune in podpira naše skupne politične prednostne naloge.

Proračun za leto 2019 je bil predzadnji proračun sedanjega večletnega finančnega okvira. Izvajanje skoraj vseh programov je bilo v polnem teku, z izjemo novih programov, kot je evropski program za razvoj obrambne industrije, ali ukrepov, za katere je bil zakonodajni postopek končan pred kratkim. Izvrševanje proračuna EU je znašalo skupaj 178,8 milijarde EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 159,1 milijarde EUR v odobritvah plačil.

V skladu s predlogom Evropske komisije iz maja 2018 je bil velik del proračuna za leto 2019 namenjen programom za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest, zlasti za mlade, ter pospeševanje rasti, strateških naložb in konvergence. EU je poleg tega še naprej podpirala prizadevanja za učinkovito obravnavo izzivov migracij, tako znotraj kot tudi zunaj EU.

Skoraj polovica odobrenih sredstev je bila namenjena ukrepom za podporo gospodarske rasti in zmanjšanje gospodarskih vrzeli med regijami. V okviru financiranja EU se je prispevalo 12,4 milijarde EUR za raziskave in inovacije v okviru programa Obzorje 2020, vključno na področju evropskega visokozmogljivostnega računalništva. Proračun je bil pomemben tudi na drugih področjih, ki predstavljajo naložbo v prihodnost: povečali so se odhodki za izobraževanje in usposabljanje, in sicer za Erasmus+ za 20 % glede na leto 2018, za Instrument za povezovanje Evrope, ki spodbuja prometno in digitalno infrastrukturo, pa za 37 %. Podpora kmetijstvu in podeželskim območjem je ostala stabilna pri 57,9 milijarde evrov in je prispevala tudi k boju proti podnebnim spremembam in spodbujanju trajnostne rasti.

V proračunu za leto 2019 je bila zagotovljena potrebna prožnost za obravnavanje notranjega vidika migracij, in sicer skupaj 1,2 milijarde EUR iz Sklada za azil, migracije in vključevanje, skupaj s 533 milijoni EUR za upravljanje meja in varnost iz Sklada za notranjo varnost. Za vzpostavitev novega Evropskega javnega tožilstva, namenjenega pregonu kaznivih dejanj zoper proračun EU, kot so goljufije, pranje denarja in korupcija, je bilo skupaj dodeljenih 5 milijonov EUR.

Proračun EU za leto 2019 je že pred koronavirusno krizo pokazal, kako pomemben je delujoč večletni finančni okvir, ki zagotavlja potrebna sredstva in prožnost za ukrepanje in odzivanje na prihajajoče izzive. Ta prožnost bo pomembna tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru, ki je v središču načrta okrevanja za Evropo.

Konsolidirani zaključni račun Evropske unije se pripravi v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi za javni sektor. Da bi Komisija zaščitila te standarde, stalno izboljšuje svoja pravila in postopke, organizacijsko strukturo in prožnost. Dosledno in učinkovito poročanje zagotavlja skladnost z zakonodajo ter povečuje odgovornost porabe EU. Pomaga tudi pri vključevanju državljanov in drugih deležnikov ter ohranjanju njihovega zaupanja v Evropsko unijo.

Johannes Hahn

Komisar za proračun in človeške vire

POLITIČNI IN FINANČNI OKVIR, UPRAVLJANJE IN ODGOVORNOST EVROPSKE UNIJE

Evropska unija (EU) je unija, na katero so države članice prenesle pristojnosti za uresničevanje skupnih ciljev. Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne državam članicam v družbi, v kateri prevladujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.

1.POLITIČNI IN FINANČNI OKVIR

EU uresničuje cilje iz Pogodbe s številnimi orodji, med katerimi je tudi proračun EU. Druga so na primer skupni zakonodajni okvir ali skupne politične strategije.

6 GLAVNIH CILJEV

Prejšnja Komisija se je osredotočila na deset prednostnih nalog, ki jih je določil nekdanji predsednik Jean-Claude Juncker in so bile v skladu z dolgoročno strategijo EU za rast Evropa 2020:

·nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe;

·povezan enotni digitalni trg;

·trdna energetska unija s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost;

·bolj povezan in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo;

·bolj poglobljena in pravičnejša ekonomska in monetarna unija (EMU);

·uravnotežena in progresivna trgovinska politika za izkoriščanje globalizacije;

·območje pravosodja in temeljnih pravic, zasnovano na medsebojnem zaupanju;

·v smeri nove migracijske politike;

·Evropa kot močnejši svetovni akter;

·Unija demokratičnih sprememb

Glavni viri financiranja EU so prihodki iz lastnih sredstev EU, ki jih dopolnjujejo drugi prihodki. Obstajajo tri vrste lastnih sredstev: tradicionalna lastna sredstva (kot so carine in prelevmani na sladkor), lastna sredstva iz naslova davka na dodano vrednost (DDV) in lastna sredstva iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND). Drugi prihodki, ki se ustvarijo pri dejavnostih EU (npr. globe zaradi kršitev pravil konkurence), običajno predstavljajo manj kot 10 % skupnih prihodkov. Skupni znesek lastnih sredstev, potreben za financiranje proračuna, se določi tako, da se od skupnih odhodkov odštejejo drugi prihodki. V sedanjem večletnem finančnem okviru skupni znesek lastnih sredstev ne sme presegati 1,20 % vsote bruto nacionalnega dohodka (BND) držav članic.

·Deljeno upravljanje: velik del proračuna se upravlja v okviru sistema deljenega upravljanja Komisije v sodelovanju z državami članicami, zlasti na področju strukturnih skladov in kmetijstva.

·Neposredno upravljanje: Komisija upravlja programe tudi sama in lahko za izvajanje posebnih programov pooblasti tudi izvajalske agencije.

·Posredno upravljanje: odločitve glede odhodkov se lahko posredno upravljajo tudi prek drugih organov znotraj ali zunaj EU. V finančni uredbi in/ali sporazumih o prenosu pooblastil so določeni potrebni mehanizmi nadzora in poročanja, ki jih morajo uporabljati ti subjekti, ter nadzor Komisije, kadar se naloge izvrševanja proračuna zaupajo nacionalnim agencijam, skupini Evropske investicijske banke, tretjim državam, mednarodnim organizacijam (npr. Svetovni banki ali Združenim narodom) in drugim subjektom (npr. decentraliziranim agencijam EU, skupnim podjetjem).

2.UPRAVLJANJE IN ODGOVORNOST

2.1.INSTITUCIONALNA STRUKTURA

EU ima institucionalni okvir, katerega namen je uveljavljati njene vrednote, uresničevati njene cilje, služiti njenim interesom, interesom njenih državljanov in interesom držav članic ter zagotoviti doslednost, učinkovitost in kontinuiteto njenih politik in ukrepov. Njeno organizacijsko strukturo sestavljajo institucije, agencije in drugi organi EU, ki so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze EU, če so izpolnjena merila za konsolidacijo iz finančne uredbe in veljavnih računovodskih pravil (glej pojasnilo 9 za seznam subjektov, vključenih v obseg konsolidacije).

Evropski parlament skupaj s Svetom opravlja zakonodajno in proračunsko funkcijo. Komisija politično odgovarja Evropskemu parlamentu. Svet prav tako opravlja funkcije usklajevanja politik in usklajevanja v okviru splošne politične usmeritve in prednostnih nalog Unije, ki jih je določil Evropski svet.

Komisija je odgovorna za načrtovanje, pripravo in predlaganje zakonodaje, upravljanje politik EU, vključno s spremljanjem izvajanja zakonodaje EU in zagotavljanjem njenega izvrševanja, dodeljevanje sredstev EU in upravljanje programov financiranja ter zastopanje EU na mednarodni ravni.

Komisija izvršuje proračun, v veliki meri v sodelovanju z državami članicami 4 . Skupaj zagotavljajo, da se odobrena proračunska sredstva porabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja. Uredbe določajo obveznosti držav članic v zvezi z revizijo in nadzorom pri deljenem izvrševanju proračuna in nastalih obveznostih. Za vsako institucijo EU določajo tudi obveznosti in podrobna pravila, ki se nanašajo na njene odhodke.

2.2.UPRAVLJAVSKA STRUKTURA KOMISIJE

Komisija ima edinstven sistem upravljanja z jasnim razlikovanjem med političnimi strukturami in strukturami za upravni nadzor ter jasno omejeno pristojnostjo in finančno odgovornostjo 5 .

Notranje delovanje Komisije temelji na več ključnih načelih, na katera se opira dobro upravljanje: jasnih vlogah in odgovornostih, močni zavezanosti upravljanju smotrnosti in skladnosti s pravnim okvirom, jasnih mehanizmih odgovornosti, visokokakovostnem in vključujočem regulativnem okviru, odprtosti in preglednosti ter visokih standardih etičnega ravnanja.

Komisija izvaja svoje funkcije pod vodstvom kolegija komisarjev, ki določa prednostne naloge in prevzema splošno politično odgovornost za delo Komisije. Predsednik odloča o notranji organizaciji Komisije, s čimer zagotavlja, da deluje usklajeno, učinkovito in kot kolegij. Notranje ureditve ustvarjajo strukturo trdnih kontrol in orodij za upravljanje, ki kolegiju komisarjev omogočajo, da prevzema politično odgovornost za delo Komisije, in sicer za odločitve, ki jih sprejema, ter za funkcije usklajevanja, izvrševanja in upravljanja, kot so določene v Pogodbah.

Kolegij delegira operativno izvrševanje proračuna in finančno poslovodenje generalnim direktorjem in vodjem služb, ki vodijo upravno strukturo Komisije 6 . Ta decentralizirani pristop ustvarja upravno kulturo, ki uradnike spodbuja k prevzemanju odgovornosti za dejavnosti, ki jih nadzirajo, in od njih zahteva dajanje zagotovil glede dejavnosti, za katere so odgovorni.

Osrednje službe podpirajo generalne direktorje in vodje služb pri izvajanju njihovih odgovornosti. Zlasti interni upravni odbor zagotavlja usklajevanje, nadzor, svetovanje in strateške usmeritve glede vprašanj korporativnega upravljanja na področjih, ki vključujejo upravljanje finančnih in človeških virov, obvladovanje tveganj, upravljanje smotrnosti, upravljanje IT, kibernetsko in fizično varnost, neprekinjeno poslovanje, obveščanje in upravljanje informacij 7 .

Ta sistem upravljanja temelji na Pogodbah in se je razvijal skozi čas, da se je prilagajal spreminjajočemu se okolju in ostal v skladu z dobrimi praksami, določenimi v ustreznih mednarodnih standardih 8 . Pri nadaljnji racionalizaciji in okrepitvi ureditev, uvedenih leta 2018 9 , sta se upoštevala revizijsko delo Evropskega računskega sodišča 10 in Komisijine Službe za notranjo revizijo. Kot se zahteva v finančni uredbi (člen 247), letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU vključuje informacije o ključnih ureditvah upravljanja v Komisiji.

2.3.OKVIR SMOTRNOSTI PRORAČUNA EU

Izvajanje trdnih okvirov smotrnosti je nujno za zagotovitev močne usmerjenosti v rezultate, evropske dodane vrednosti in dobrega upravljanja programov EU. Okvir smotrnosti za proračun EU je zelo razvit in pri standardnem indeksu okvirov za smotrnostno pripravo proračuna dosega boljše rezultate kot katera koli posamezna država, ki jo je ocenila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

V zvezi z okvirom smotrnosti proračuna EU se poroča o več vrstah in ravneh strateških ciljev ter kazalnikov. Upošteva se tudi dopolnjevanje in vključevanje politik (kot so obravnavanje podnebnih sprememb ali enakost spolov) in programov ter ključno vlogo držav članic pri izvrševanju proračuna EU.

·Cilji in kazalniki so del pravne podlage programov, Komisija pa vsako leto poroča o njih v poročilih o programih, priloženih predlogu proračuna. V slednjih so zagotovljene informacije, potrebne za razumevanje izvajanja programov in merjenje njihove smotrnosti; to vključuje dolgoročne finančne obveznosti v okviru večletnega finančnega okvira, izhodiščne scenarije za smotrnost programov (izhodišča za ukrepe politike), cilje (ki jih je treba doseči ob koncu večletnega programskega obdobja) in vmesne mejnike.

·Da bi Komisija zagotovila, da se sredstva dodelijo prednostnim nalogam ter da je vsak ukrep kar najbolj smotrn in prinese visoko dodano vrednost, spodbuja kulturo smotrnosti. Poleg tega je v preteklih letih razvila pristop, ki spodbuja boljše ravnotežje med skladnostjo s pravili in smotrnostjo.

·Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU vsebuje celovit pregled smotrnosti, upravljanja in zaščite proračuna EU. Prav tako je v njem pojasnjeno, kako proračun EU podpira politične prednostne naloge Evropske unije, rezultate, dosežene s proračunom EU, in vlogo Komisije pri zagotavljanju in spodbujanju najvišjih standardov upravljanja proračuna in finančnega poslovodenja.

Zaradi teh elementov lahko proračunski organ med letnim proračunskim postopkom dobro upošteva informacije o smotrnosti.

2.4.FINANČNO POSLOVODENJE KOMISIJE

V Komisiji so vloge in pristojnosti na področju finančnega poslovodenja jasno opredeljene (npr. v finančni uredbi in notranjih pravilih 11 ) in se ustrezno izvajajo. Generalni direktorji in vodje služb Komisije so kot odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil odgovorni za dobro finančno upravljanje virov EU, upoštevanje določb finančne uredbe, obvladovanje tveganj in vzpostavitev ustreznega okvira notranje kontrole.

Odredbodajalci so odgovorni za celotno upravljanje od določanja, kaj je treba narediti za uresničitev ciljev politik, ki jih je zastavila institucija, do upravljanja dejavnosti z operativnega vidika in vidika dobrega finančnega poslovodenja. Naloge se lahko nadalje prenesejo na direktorje, vodje enot in druge, ki tako postanejo odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil. Vsak odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil lahko ima enega ali dva direktorja, odgovorna za obvladovanje tveganj in notranjo kontrolo, za pomoč pri nadzorovanju in spremljanju izvajanja sistemov notranje kontrole.

Osrednje službe Komisije zagotavljajo smernice in nasvete ter spodbujajo dobre prakse, tudi prek dela internega upravnega odbora.

Finančna uredba zahteva, da vsak odredbodajalec pripravi letno poročilo o dejavnostih v zvezi s tem, kaj je bilo doseženo, ter o notranji kontroli in finančnem poslovodenju med letom. Letno poročilo o dejavnostih vključuje izjavo, da so bila sredstva porabljena na podlagi načel dobrega finančnega poslovodenja in da so vzpostavljeni kontrolni postopki, ki zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti povezanih transakcij. Na ravni Komisije je letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU glavni instrument, s katerim kolegij komisarjev prevzame politično odgovornost za finančno upravljanje proračuna EU.

Računovodja Komisije je na centralni ravni odgovoren za upravljanje zakladnice, postopke izterjave, določanje računovodskih pravil na podlagi mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor in metod, potrjevanje računovodskih sistemov ter pripravo zaključnega računa Komisije in konsolidiranega zaključnega računa EU. Poleg tega mora računovodja podpisati zaključni račun z izjavo, da v vseh pomembnih vidikih pošteno predstavlja finančno stanje, rezultate poslovanja in denarne tokove Unije. Zaključni račun sprejme kolegij komisarjev. Funkcija računovodje je neodvisna funkcija in ima veliko odgovornost pri finančnem poročanju Komisije.

Tudi funkcija notranjega revizorja Komisije je centralizirana in neodvisna, pri čemer notranji revizor zagotavlja neodvisne nasvete, mnenja in priporočila v zvezi s kakovostjo in delovanjem sistemov notranje kontrole v Komisiji, agencijah EU in drugih neodvisnih organih. 

Odbor za spremljanje poteka revizij zagotavlja neodvisnost notranjega revizorja ter spremlja kakovost notranjih revizij in nadaljnje ukrepanje Komisije na podlagi priporočil notranje in zunanje revizije ter ugotovitev in priporočil Evropskega računskega sodišča v zvezi z razrešnico glede zanesljivosti letnega konsolidiranega zaključnega računa EU. S svetovalno vlogo odbor prispeva k splošnemu nadaljnjemu izboljšanju uspešnosti in učinkovitosti Komisije pri doseganju njenih ciljev ter olajšuje nadzor kolegija nad praksami Komisije na področju upravljanja, obvladovanja tveganja in notranje kontrole.

2.5.FINANČNO POROČANJE

Poročanje o proračunu EU poteka prek celovitega svežnja finančnih poročil in poročil o odgovornosti, ki združuje izčrpne informacije o izvrševanju, smotrnosti, rezultatih, finančnem poslovodenju in zaščiti proračuna EU. To zajema konsolidirani zaključni račun EU, letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU (ki vključuje oceno financ Unije na podlagi doseženih rezultatov), letno poročilo o opravljenih notranjih revizijah, dolgoročno napoved prihodnjih prilivov in odlivov za naslednjih pet let ter poročilo o nadaljnjih ukrepih v zvezi z razrešnico. S celovitim svežnjem finančnih poročil in poročil o odgovornosti se javnosti vsako leto zagotovi celovit pregled nad finančnim in poslovnim stanjem proračuna EU.

Konsolidirani zaključni račun EU vsebuje finančne informacije o dejavnostih institucij, agencij in drugih organov EU, in sicer z vidika računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka in z vidika proračuna. Ta zaključni račun ne vključuje zaključnih računov držav članic.

Konsolidirani zaključni račun EU zajema dva ločena, a povezana dela:

·konsolidirane računovodske izkaze ter

·poročila o izvrševanju proračuna, ki vsebujejo zbirno evidenco izvrševanja proračuna.

Poleg tega je konsolidiranemu zaključnemu računu EU priložen dokument z naslovom „Razprava o računovodskih izkazih in njihova analiza“, v katerem so povzeti bistvene spremembe in trendi v računovodskih izkazih ter pojasnjena pomembna tveganja in negotovosti, s katerimi se sooča EU, ter prihodnje potrebe.

Poročanje in prevzemanje odgovornosti na Komisiji:

2.6.POSTOPEK ZUNANJE REVIZIJE IN RAZREŠNICE

V skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja je treba sredstva upravljati na uspešen, učinkovit in gospodaren način. Vzpostavljen je okvir odgovornosti, ki temelji na celovitem poročanju, zunanji reviziji in političnem nadzoru, da se zagotovi razumno zagotovilo, da se sredstva EU porabijo dobro in ustrezno.

Evropsko računsko sodišče vsako leto na podlagi sistematičnega in temeljitega pristopa preuči zanesljivost računovodskih izkazov, ali so bili vsi prihodki prejeti in ali so vsi odhodki nastali na zakonit in pravilen način ter ali so bili finančno poslovodenje in kvalitativni vidiki oblikovanja proračuna, vključno z vidikom smotrnosti, dobri. Objava letnega poročila Evropskega računskega sodišča je izhodišče za postopek razrešnice. Revizorji pripravijo tudi posebna poročila o posebnih področjih porabe ali politike ali zadevah v zvezi s proračunom ali upravljanjem.

Evropski parlament se po priporočilu Sveta odloči, ali bo Komisiji za način, kako je izvrševala proračun EU v zadevnem letu, dal končno odobritev (podelitev razrešnice). Letni postopek razrešnice zagotavlja, da je Komisija politično odgovorna za izvrševanje proračuna EU.

Sklep o razrešnici temelji tudi na celovitem finančnem poročanju Komisije in poročanju Komisije o odgovornosti, zaslišanjih komisarjev in odgovorih na pisna vprašanja, naslovljena na Komisijo.

IZJAVA, PRILOŽENA KONSOLIDIRANEMU ZAKLJUČNEMU RAČUNU

Konsolidirani zaključni račun Evropske unije za leto 2019 je bil pripravljen na podlagi podatkov, ki so jih predložile institucije in organi v skladu s členom 246(2) finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije. Izjavljam, da je bil pripravljen v skladu z naslovom XIII navedene finančne uredbe ter računovodskimi načeli, pravili in metodami iz pojasnil k računovodskim izkazom.

Od računovodij teh institucij in organov, ki potrjujejo zanesljivost poslanih podatkov, sem pridobila vse potrebne podatke za pripravo zaključnega računa, ki prikazuje sredstva in obveznosti Evropske unije ter izvrševanje proračuna.

Potrjujem, da sem na podlagi teh podatkov in preverjanj, ki so bila po mojem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa Evropske komisije, pridobila razumno zagotovilo, da zaključni račun v vseh pomembnih vidikih pošteno predstavlja finančno stanje, rezultate poslovanja in denarne tokove Evropske unije.

Rosa ALDEA BUSQUETS

Računovodja Evropske komisije

18. junij 2020

POUDARKI ZA PRORAČUNSKO LETO 2019

Izvrševanje proračuna Unije za leto 2019

Proračun EU ima pomembno vlogo pri podpori izvajanju politik in prednostnih nalog Unije. Kljub omejenim sredstvom, ki predstavljajo približno 2 % celotne javne porabe v Uniji, dopolnjuje nacionalne proračune in je jasno usmerjen v naložbe in dodano vrednost. Je ključno orodje v širokem naboru politik in regulativnih instrumentov na evropski ravni za izvajanje političnih prednostnih nalog, o katerih so se dogovorile vse države članice EU, preoblikovanih v večletni finančni okvir, ki vsebuje različne programe in najvišje zgornje meje odhodkov.

Proračun EU za leto 2019, ki je bil sprejet 12. decembra 2018, potrjuje, da EU usmerja denar tja, kjer obstajajo potrebe. V letu 2019 je bil v skladu s predlogom Evropske komisije iz maja 2018 največji del proračuna EU namenjen spodbujanju ustvarjanja delovnih mest, zlasti za mlade, in pospeševanju rasti, strateških naložb in konvergence. EU je poleg tega še naprej podpirala prizadevanja za učinkovito obravnavo izzivov migracij, tako znotraj kot tudi zunaj EU.

Za leto 2019 sprejeti proračun je prispeval k trdnosti in odpornosti evropskega gospodarstva ter spodbujanju solidarnosti in varnosti znotraj in zunaj evropskih meja. Proračun za leto 2019 je bil predzadnji proračun sedanjega večletnega finančnega okvira. Izvajanje skoraj vseh programov je bilo v polnem teku, z izjemo novih programov, kot je evropski program za razvoj obrambne industrije, ali ukrepov, za katere je bil zakonodajni postopek končan pred kratkim.

Izvrševanje proračuna EU v letu 2019 je znašalo skupaj 178,8 milijarde EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 159,1 milijarde EUR v odobritvah plačil. Tako izvrševanje se lahko šteje za zadovoljivo, saj so tekom leta bile potrebne le manjše prilagoditve. Po zneskih, prenesenih v leto 2020, je bilo pri izvrševanju doseženih 99,4 % odobritev za prevzem obveznosti in 99,5 % odobritev plačil.

Skoraj polovica odobrenih sredstev je bila namenjena ukrepom za podporo gospodarske rasti in zmanjšanje gospodarskih vrzeli med regijami. V okviru financiranja EU se je prispevalo 12,4 milijarde EUR za raziskave in inovacije v okviru programa Obzorje 2020, vključno na področju evropskega visokozmogljivostnega računalništva. Povečal se je proračun za izobraževanje in usposabljanje (20 % več za Erasmus+ kot leta 2018) ter za prometno in digitalno infrastrukturo (37 % več sredstev za Instrument za povezovanje Evrope). Podpora kmetijstvu in podeželskim območjem je ostala stabilna pri 57,9 milijarde evrov in je prispevala tudi k boju proti podnebnim spremembam in spodbujanju trajnostne rasti.

V proračunu za leto 2019 je bila zagotovljena potrebna prožnost za obravnavanje notranjega vidika migracij, in sicer skupaj 1,2 milijarde EUR iz Sklada za azil, migracije in vključevanje, skupaj s 533 milijoni EUR za upravljanje meja in varnost iz Sklada za notranjo varnost. Za vzpostavitev novega Evropskega javnega tožilstva, namenjenega pregonu kaznivih dejanj zoper proračun EU, kot so goljufije, pranje denarja in korupcija, je bilo skupaj dodeljenih 5 milijonov EUR.

Računovodski izkazi – glavni poudarki

Bilanca stanja

·V okviru opredmetenih osnovnih sredstev so štirje sateliti, izstreljeni leta 2018, leta 2019 uspešno prestali testiranje v orbiti. Operativni konstelaciji so bili dodani v letu 2019, tako da jih je zdaj 26 – glej pojasnilo 2.2.

·Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so se povečala za 3,0 milijarde EUR, in sicer zaradi nadaljnjega financiranja jamstvenih skladov EFSI in EFSD ter finančnih instrumentov v okviru programa Obzorje 2020. Posojila so se zmanjšala za 1,3 milijarde EUR zaradi odplačila plačilnobilančnih posojil s strani Romunije in Latvije, kar se je nekoliko izravnalo z novimi odobrenimi posojili v okviru makrofinančne pomoči – glej pojasnilo 2.4.

·Predhodno financiranje (tj. predplačila, izplačana upravičencem do sredstev EU) se je nekoliko zvišalo, za 1,5 milijarde EUR, in znaša 51,4 milijarde EUR – glej pojasnilo 2.5.

·Na splošno je skupna vrednost terjatev in izterljivih zneskov ostala na podobni ravni kot lani, in sicer pri 24,0 milijardah EUR – glej pojasnilo 2.6.

·Znižanje dolgoročne obrestne mere, ki se uporablja za določanje vrednosti obveznosti za zaslužke zaposlencev (tako imenovana diskontna mera), ki je prvič postala negativna, je povzročilo znatno povečanje obveznosti ob koncu leta, in sicer za 17,2 milijarde EUR – glej pojasnilo 2.9.

·Odplačilo najetih plačilnobilančnih posojil v višini 1,5 milijarde EUR je povzročilo zmanjšanje finančnih obveznosti, kar se je nekoliko izravnalo z novimi najetimi posojili v zvezi z odobrenimi posojili za makrofinančno pomoč – glej pojasnilo 2.11.

·Obveznosti iz poslovanja in aktivne časovne razmejitve so ostale na podobni ravni kot leta 2018, pri skupaj 94,1 milijarde EUR – glej pojasnili 2.12 in 2.13.

Izkaz poslovnega izida

·Na strani prihodkov je bilo za 3,0 milijarde EUR več prihodkov iz naslova BND po prilagoditvah za pretekle zneske (večinoma za leta od 2012 do 2017), saj so bile osnove BND posodobljene z dejanskimi podatki. Prihodki od glob so leta 2019 znašali 4,3 milijarde EUR – glej pojasnilo 3.1/3.4.

·Odhodki, nastali v okviru deljenega upravljanja, so se povečali za 4,8 milijarde EUR, kar je posledica boljšega izvajanja programov v okviru ESRR in kohezijskega sklada v tekočem večletnem finančnem okviru – glej pojasnilo 3.9.

Pogojne obveznosti

·Proračunska jamstva so se povečala za 2,7 milijarde EUR zaradi podpisa novih operacij v okviru EFSI in zunanjega mandata EIB leta 2019, za katere jamči proračun EU – glej pojasnilo 4.1.1.

EVROPSKA UNIJA

PRORAČUNSKO LETO 2019

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI IN POJASNILA

Zaradi zaokroževanja na milijon eurov lahko nastane vtis, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v spodnjih razpredelnicah ne izidejo.

KAZALO

BILANCA STANJA    

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA    

IZKAZ DENARNIH TOKOV    

IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH    

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM    

1.    POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE    

2.    POJASNILA K BILANCI STANJA    

3.    POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA    

4.    POGOJNE OBVEZNOSTI IN SREDSTVA    

5.    PRORAČUNSKE IN PRAVNE OBVEZNOSTI    

6.    OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ    

7.    RAZKRIVANJE POVEZANIH STRANK    

8.    DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA    

9.    OBSEG KONSOLIDACIJE    

BILANCA STANJA

*    Evropski parlament je 4. decembra 2019 sprejel proračun, ki določa, da se kratkoročne obveznosti Unije plačajo iz lastnih sredstev, ki jih poberejo države članice ali se od njih vpokličejo v letu 2020. Poleg tega v skladu s členom 83 kadrovskih predpisov (Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968, kakor je bila spremenjena) države članice skupno jamčijo za obveznost plačila pokojnin.

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

IZKAZ DENARNIH TOKOV

IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

1.POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE

2.PRAVNA PODLAGA IN RAČUNOVODSKA PRAVILA

Računovodstvo EU se vodi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

Evropska unija v skladu s členom 80 finančne uredbe pripravi računovodske izkaze na temelju pravil računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka, ki so izpeljana iz mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor (MRSJS). Računovodska pravila, ki jih je sprejel računovodja Komisije, morajo uporabljati vse institucije in organi EU, ki spadajo v obseg konsolidacije, da je zagotovljena notranja usklajenost konsolidiranih računovodskih izkazov EU.

Uporaba novih in spremenjenih računovodskih pravil Evropske unije (European Union accounting rules – EAR)

Nova EAR, ki veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje

Nova EAR, ki jih je sprejel računovodja Komisije, so postala obvezna za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje:

·EAR št. 20 „Združitve v javnem sektorju“, ki temelji na MRSJS 40 „Združitve v javnem sektorju“, določa zahteve za razvrščanje, priznavanje in merjenje združitev v javnem sektorju, tj. združevanja ločenih dejavnosti v enem subjektu javnega sektorja.

Standard razlikuje med dvema vrstama združitev javnega sektorja: spojitvami in prevzemi. Spojitev je združitev v javnem sektorju, pri kateri nobena stranka v združitvi ne pridobi nadzora nad eno ali več operacijami, če pa ena od strank v združitvi pridobi nadzor, obstajajo dokazi, da ima združitev ekonomsko vsebino spojitve (standard določa več kazalnikov v zvezi s preučitvijo in postopkom odločanja, ki omogočajo to oceno). Prevzem je združitev v javnem sektorju, pri kateri ena stranka v združitvi pridobi nadzor nad eno ali več operacijami, in obstajajo dokazi, da združitev ni spojitev.

Združitve v javnem sektorju, ki so razvrščene kot spojitve, se obračunavajo z uporabo modificirane metode združevanja deležev, ki zahteva, da mora nastali subjekt pripoznati opredeljiva sredstva, obveznosti in vse neobvladujoče deleže, ki so predmet združitve, po njihovi knjigovodski vrednosti z ustreznim povečanjem ali zmanjšanjem čistih sredstev (tj. brez nastanka dobrega imena).

Združitve v javnem sektorju, ki so razvrščene kot prevzemi, se obračunavajo z uporabo prevzemne metode, ki zahteva, da se opredeljiva pridobljena sredstva in prevzete obveznosti pripoznajo po njihovi pošteni vrednosti na datum prevzema, vsi neobvladujoči deleži v pridobljeni operaciji pa se pripoznajo po sorazmernem deležu opredeljivih čistih sredstev pridobljenih operacij. V nasprotju s spojitvijo pri prevzemu nastane dobro ime (merjeno kot presežek prenesenega nadomestila in vseh neobvladujočih deležev nad razliko med zneskom pridobljenih opredeljivih sredstev in zneskom prevzetih obveznosti na datum prevzema).

Standard predvideva zahteve po ločenem razkritju, da se uporabnikom računovodskih izkazov EU omogoči, da ocenijo naravo in finančne učinke spojitve ali prevzema, pa tudi finančne učinke prilagoditev, pripoznanih v tekočem poročevalskem obdobju v zvezi s takimi transakcijami, do katerih je prišlo v tem ali prejšnjih poročevalskih obdobjih.

   Ker v poročevalskem obdobju ni bilo nobene združitve v javnem sektorju, novi standard ne vpliva na računovodske izkaze za leto 2019.

Nova EAR, ki so bila sprejeta, vendar 31. decembra 2019 še niso veljala

Novih EAR, ki bi bila sprejeta, vendar 31. decembra 2019 še ne bi veljala, ni.

3.RAČUNOVODSKA NAČELA

Namen računovodskih izkazov je zagotoviti podatke o finančnem stanju, smotrnosti in denarnih tokovih posameznega subjekta, ki so koristni za širok krog uporabnikov. Pri EU kot osebi javnega prava je njihov namen zlasti zagotoviti podatke, koristne za odločanje, in prikazati, kako odgovorno oseba javnega prava ravna s sredstvi, ki so ji zaupana. Ta dokument je bil pripravljen ob upoštevanju teh ciljev.

Splošna izhodišča (tj. računovodska načela), ki se uporabijo pri pripravi računovodskih izkazov, so določena v računovodskem pravilu EU št. 1 „Računovodski izkazi“ in so enaka tistim, ki so opisana v MRSJS 1: pošteno predstavljanje, računovodenje na podlagi nastanka poslovnega dogodka, časovna neomejenost delovanja, doslednost predstavljanja, pomembnost, združevanje, pobotanje in primerjalne informacije.

Kvalitativne značilnosti finančnega poročanja so ustreznost, pošteno predstavljanje (zanesljivost), razumljivost, pravočasnost, primerljivost in preverljivost.

4.KONSOLIDACIJA

Obseg konsolidacije

Konsolidirani računovodski izkazi EU zajemajo vse pomembne nadzorovane subjekte, skupne aranžmaje in pridružene subjekte. Popoln seznam subjektov, vključenih v konsolidacijo, je naveden v pojasnilu 9. Zdaj zajema 52 nadzorovanih subjektov in 1 pridruženi subjekt. Med nadzorovanimi subjekti so institucije EU (vključno s Komisijo, ne pa Evropsko centralno banko) in agencije EU (razen tistih iz nekdanjega drugega stebra, tj. skupne in zunanje varnostne politike). Tudi za Evropsko skupnost za premog in jeklo v likvidaciji (ESPJ v l.) velja, da je nadzorovani subjekt. Edini pridruženi subjekt EU je Evropski investicijski sklad (EIS).

Subjektov, ki spadajo v obseg konsolidacije, vendar niso pomembni za konsolidirani zaključni račun EU kot celoto, ni treba konsolidirati ali o njih poročati po kapitalski metodi, če bi to povzročilo pretirano porabo časa ali pretirane stroške za EU. Ti subjekti so navedeni kot „manjši subjekti“ in so posebej navedeni v pojasnilu 9. Leta 2019 je bilo med take manjše subjekte razvrščenih 7 subjektov.

Nadzorovani subjekti

Za določitev obsega konsolidacije se uporablja koncept nadzora. Nadzorovani subjekti so subjekti, za katere je Evropska unija izpostavljena različnim koristim od svoje udeležbe ali ima pravice do njih lahko vpliva na naravo in znesek teh koristi prek svoje pristojnosti nad drugim subjektom. Ta pristojnost mora biti izvršljiva takoj in se mora nanašati na zadevne dejavnosti subjekta. Nadzorovani subjekti so v celoti vključeni v konsolidacijo, ki se začne s prvim dnem obstoja nadzora in konča, ko takega nadzora ni več.

Najpogostejši kazalniki nadzora znotraj EU so: ustanovitev subjekta na podlagi ustanovnih pogodb ali sekundarne zakonodaje, financiranje subjekta iz proračuna EU, obstoj glasovalnih pravic v upravnih organih, revizija, ki jo izvaja Evropsko računsko sodišče, in razrešnica, ki jo podeli Evropski parlament. Vsak subjekt posebej se oceni, da se ugotovi, ali za sprožitev nadzora zadostuje eno ali vsa zgornja merila.

Vsi pomembni medsebojni posli in stanja med nadzorovanimi subjekti EU se izločijo, medtem ko so neiztrženi dobički in izgube iz takšnih poslov neznatni ter zato niso izločeni.

Skupni aranžmaji

Skupni aranžma je aranžma, ki ga skupaj obvladujeta EU in ena ali več strank. Skupno obvladovanje je dogovorjena delitev obvladovanja aranžmaja z zavezujočim dogovorom, ki obstaja le, kadar je za odločitve o zadevnih dejavnostih potrebno soglasje strank, ki skupaj obvladujejo aranžma. Skupni aranžmaji so lahko skupna podjetja ali skupne dejavnosti. Skupno podjetje je skupni aranžma, strukturiran prek ločenega nosilca, v katerem imajo stranke, ki skupno obvladujejo aranžma, pravice do čistih sredstev aranžmaja. Deleži v skupnih podjetjih se obračunajo po kapitalski metodi (glej pojasnilo 1.5.4). Skupna dejavnost je skupni aranžma, pri čemer imajo stranke, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezanih z aranžmajem. Deleži v skupnih dejavnostih se obračunajo tako, da se v računovodskih izkazih EU pripoznajo njena sredstva, obveznosti, prihodki in odhodki ter njen delež sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov, ki jih ima v skupni posesti ali so nastali skupaj.

Pridruženi subjekti

Pridruženi subjekti so subjekti, na katere ima EU znaten neposreden ali posreden vpliv, vendar jih ne obvladuje sama ali z drugim subjektom. Obstoj znatnega vpliva se predpostavlja, če ima EU v njih neposredno ali posredno najmanj 20 % glasovalnih pravic. Deleži v pridruženih subjektih se obračunajo po kapitalski metodi (glej pojasnilo 1.5.4).

Subjekti, ki niso vključeni v konsolidacijo in katerih sredstva upravlja Komisija

Sredstva skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja za osebje EU, Evropskega razvojnega sklada in Jamstvenega sklada za udeležence v njihovem imenu upravlja Komisija, vendar teh subjektov EU ne nadzoruje in zato niso konsolidirani v njenih računovodskih izkazih.

5.PODLAGA ZA PRIPRAVO

Računovodski izkazi se predstavijo vsako leto. Obračunsko leto se začne 1. januarja in konča 31. decembra.

6.Valuta in osnova za preračunavanje

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so predstavljeni v milijonih eurov, razen če je navedeno drugače, saj je euro funkcijska valuta EU.

Posli in stanja

Posli v tujih valutah se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan teh poslov. Pozitivne in negativne tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi poslov v tujih valutah in pri preračunavanju denarnih sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, po deviznih tečajih ob koncu leta, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike pri nedenarnih finančnih instrumentih, ki so razvrščeni kot za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, so vključene v rezervo za pošteno vrednost.

Drugačne metode preračunavanja se uporabijo za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, ki ohranijo svojo vrednost v eurih po tečaju na dan, ko so bila nabavljena.

Stanja denarnih sredstev in obveznosti ob koncu leta, izražena v tujih valutah, se preračunajo v eure po deviznih tečajih Evropske centralne banke (ECB), ki veljajo na dan 31. decembra:

Devizni tečaj eura

7.Uporaba ocen

Računovodski izkazi v skladu z MRSJS in splošno sprejetimi računovodskimi načeli nujno vključujejo zneske, ki temeljijo na ocenah in predpostavkah poslovodstva na podlagi najzanesljivejših razpoložljivih podatkov. Pomembne ocene med drugim vključujejo zneske za obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih, finančno tveganje v zvezi s terjatvami in zneske, razkrite v pojasnilih v zvezi s finančnimi instrumenti, prehodno nezaračunane prihodke in vnaprej vračunane stroške, rezervacije, stopnjo oslabitve neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, čisto iztržljivo vrednost zalog, pogojna sredstva in obveznosti. Dejanski rezultati se lahko razlikujejo od navedenih ocen. Spremembe ocen se prikažejo v obdobju, v katerem postanejo znane, če sprememba vpliva samo na obdobje, ali v tem obdobju in prihodnjih obdobjih, če sprememba vpliva na oboje.

8.BILANCA STANJA

9.Neopredmetena sredstva

Neopredmeteno sredstvo je opredeljivo nedenarno sredstvo brez fizičnega obstoja. Sredstvo je opredeljivo, če ga je mogoče ločiti (tj. mogoče ga je ločiti ali oddeliti od subjekta, npr. s prodajo, prenosom, licenciranjem, najemom ali izmenjavo, posamično ali skupaj s povezano pogodbo, opredeljivim sredstvom ali obveznostjo, ne glede na to, ali namerava subjekt to storiti) ali pa izhaja iz zavezujočih ureditev (vključno s pravicami iz pogodb ali drugimi pravnimi pravicami), ne glede na to, ali je te pravice mogoče prenesti ali ločiti od subjekta ali od drugih pravic in obveznosti.

Pridobljena neopredmetena sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in izgube zaradi oslabitve. Notranje razvita neopredmetena sredstva so usredstvena, kadar so izpolnjena ustrezna merila iz računovodskih pravil EU za to, odhodki pa se nanašajo izključno na razvojno fazo sredstva. Stroški, ki jih je mogoče usredstviti, zajemajo vse neposredno pripisljive stroške, potrebne za ustvarjanje, proizvajanje in pripravo sredstva, da lahko deluje tako, kot je nameravalo poslovodstvo. Stroški, povezani z raziskovalnimi dejavnostmi, stroški razvoja, ki jih ni mogoče usredstviti, in stroški vzdrževanja se pripoznajo kot odhodki, ko nastanejo.

Neopredmetena sredstva se amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v ocenjeni dobi koristnosti (3 do 11 let). Ocenjena doba koristnosti neopredmetenih sredstev je odvisna od njihove specifične ekonomske ali pravne življenjske dobe, določene v sporazumu.

10.Opredmetena osnovna sredstva

Vsa opredmetena osnovna sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in izgube zaradi oslabitve. Nabavna vrednost vključuje odhodke, ki jih je mogoče neposredno pripisati pridobitvi, gradnji ali prenosu sredstva.

Poznejši stroški se vključijo v knjigovodsko vrednost sredstva ali pripoznajo kot ločeno sredstvo, kakor je primerno, le, kadar je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi ali storitvene zmožnosti, povezane s to postavko, pritekale v EU in je mogoče te stroške zanesljivo izmeriti. Stroški popravil in vzdrževanja se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida v proračunskem obdobju, v katerem so nastali.

Zemljišča se ne amortizirajo, ker se šteje, da imajo neomejeno dobo koristnosti. Sredstva v gradnji se ne amortizirajo, ker še niso na razpolago za uporabo. Amortizacija drugih sredstev se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, tako da se njihovi stroški odštejejo od njihove preostale vrednosti v ocenjeni dobi koristnosti:

Dobički ali izgube pri odtujitvah se določijo s primerjavo iztržka, zmanjšanega za odhodke za prodajo, s knjigovodsko vrednostjo odtujenega sredstva in so zajeti v izkazu poslovnega izida.

Najemi

Najem je pogodbeno razmerje, v katerem najemodajalec prenese na najemnika v zameno za plačilo ali niz plačil pravico do uporabe sredstva za dogovorjen čas. Najemi so razvrščeni kot finančni najemi ali poslovni najemi.

Finančni najemi so najemi, pri katerih se skoraj vsa tveganja in koristi, povezani z lastništvom, prenesejo na najemnika. Če ima subjekt vlogo najemnika v finančnem najemu, od začetka najema pripoznava sredstva, pridobljena na podlagi finančnega najema, kot sredstva, povezane obveze iz najema pa kot obveznosti. Sredstva in obveznosti se pripoznajo po zneskih, ki so enaki pošteni vrednosti najetega premoženja ali, če je ta nižja, sedanji vrednosti najmanjših plačil najemnine, pri čemer se obe določita na začetku najema. Med trajanjem najema se sredstva v finančnem najemu amortizirajo v dobi koristnosti sredstva ali v obdobju trajanja najema, pri čemer se upošteva krajše od obeh obdobij. Najmanjša plačila najemnine so razdeljena na finančni strošek (element obresti) in zmanjšanje neporavnane obveznosti (element kapitala). Finančni strošek se dodeli vsakemu obdobju med trajanjem najema, tako da se oblikuje stalna obrestna mera za preostali saldo obveznosti, ki se izkazuje kot kratkoročen/nekratkoročen, kakor je ustrezno. Pogojne najemnine se pripoznajo kot odhodki v obdobju, v katerem nastanejo.

Poslovni najem je najem, ki ni finančni najem, tj. najem, pri katerem najemodajalec zadrži skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva. Če ima subjekt vlogo najemnika v poslovnem najemu, med obdobjem trajanja najema plačila za poslovni najem časovno enakomerno pripoznava kot odhodke v izkazu poslovnega izida, pri čemer niti najetega sredstva niti obveznosti iz naslova zakupa ne prikazuje v izkazu finančnega položaja.

11.Oslabitev nefinančnih sredstev

Oslabitev pomeni izgubo prihodnjih gospodarskih koristi ali storitvene zmožnosti sredstva, ki presega sistematično pripoznanje izgube prihodnjih gospodarskih koristi ali storitvene zmožnosti sredstva z amortizacijo. Sredstva, ki imajo neomejeno dobo koristnosti, se ne amortizirajo, vendar se vsako leto preveri njihova oslabitev. Sredstva, ki so predmet amortizacije, se preverijo glede oslabitve, kadar na datum poročanja obstajajo znaki, da bi lahko bilo sredstvo oslabljeno. Izguba zaradi oslabitve se pripozna za znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, pri čemer se upošteva višja od obeh vrednosti.

Preostala vrednost in doba koristnosti neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev se preverita ter, kadar je to primerno, popravita vsaj enkrat na leto. Če razlogi za oslabitev, ki je bila pripoznana v prejšnjih letih, ne obstajajo več, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve ustrezno razveljavi.

12.Naložbe, ki se obračunajo po kapitalski metodi

Deleži v pridruženih subjektih in skupnih podjetjih

Naložbe, obračunane po kapitalski metodi, se na začetku pripoznajo po nabavni vrednosti, pri čemer se začetna knjigovodska vrednost naknadno poveča ali zmanjša, da se pripoznajo dodatni prispevki, delež EU v presežku ali primanjkljaju subjekta, v katerega se vlaga, oslabitve in dividende. Začetna nabavna vrednost skupaj z vsemi spremembami predstavlja knjigovodsko vrednost naložbe v računovodskih izkazih na datum bilance stanja. Delež EU v presežku ali primanjkljaju subjekta, v katerega se vlaga, se pripozna v izkazu poslovnega izida, delež v gibanju lastniškega kapitala subjekta, v katerega se vlaga, pa se pripozna v rezervah v čistih sredstvih. Znesek, dobljen iz razdelitve čistega dobička naložbe, zmanjša knjigovodsko vrednost sredstva.

Če je delež EU pri primanjkljajih naložbe, obračunan z uporabo kapitalske metode, enak ali večji od njenega deleža v naložbi, EU preneha pripoznavati svoj delež nadaljnjih izgub (v nadaljnjem besedilu: nepripoznane izgube). Potem ko se delež EU zmanjša na nič, se dodatne izgube opredelijo in obveznost se pripozna le v obsegu, za katerega ima EU pravno ali posredno obvezo ali je opravila plačila v imenu pridruženega podjetja.

V primeru znamenj oslabitve je potreben odpis do višine nižje nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost se določi, kakor je opisano v pojasnilu 1.5.3. Če razlog za oslabitev pozneje preneha obstajati, se izguba zaradi oslabitve razveljavi na knjigovodsko vrednost, ki bi bila določena, če ne bi bila priznana izguba zaradi oslabitve.

V primerih, ko ima EU najmanj 20-odstotni delež v skladu investicijskega kapitala, si ne prizadeva znatno vplivati na sklad. Taki skladi se zato obravnavajo kot finančni instrumenti in so razvrščeni kot za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

Pridruženi subjekti in skupna podjetja, razvrščeni kot manjši subjekti (glej pojasnilo 1.3), niso obračunani po kapitalski metodi. Prispevki EU za te subjekte se obračunajo kot odhodki v zadevnem obdobju.

13.Finančna sredstva

Razvrstitev

EU svoja finančna sredstva razvršča v kategorije „finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja“, „posojila in terjatve“, „finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo“ in „za prodajo razpoložljiva finančna sredstva“. Razvrstitev finančnih instrumentov se določi ob začetnem pripoznanju in se ponovno ovrednoti ob vsakem datumu bilance stanja.

(I)Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja

Finančno sredstvo se razvrsti v kategorijo „po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja“, če se pridobi predvsem za namene kratkoročne prodaje ali če ga kot tako določi subjekt. V tej kategoriji so izkazani tudi izvedeni finančni instrumenti. Sredstva iz te kategorije so razvrščena kot gibljiva sredstva, če se zanje pričakuje, da bodo odtujena v 12 mesecih od datuma bilance stanja.

(II)Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Nastanejo, ko EU zagotovi denarna sredstva, blago ali storitve neposredno dolžniku brez namena trgovanja s terjatvijo, ali v primeru, ko na EU s subrogacijo preidejo pravice prvotnega posojilodajalca po plačilu, ki ga je izvršila EU v skladu s pogodbo o jamstvu. Plačila, ki zapadejo pred ali v 12 mesecih po datumu bilance stanja, so razvrščena kot kratkoročna sredstva. Plačila, ki zapadejo po 12 mesecih po datumu bilance stanja, so razvrščena kot nekratkoročna sredstva. Posojila in terjatve vključujejo vezane vloge s prvotno zapadlostjo več kot tri mesece.

(III)Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo, ki jih EU namerava in zmore posedovati do zapadlosti. V tem proračunskem letu EU ni imela nobenih naložb iz te kategorije.

(IV)Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so neizvedena finančna sredstva, ki so označena za v to kategorijo ali niso razvrščena v nobeno od drugih kategorij. Razvrščena so kot kratkoročna ali kot nekratkoročna sredstva glede na časovno obdobje, v katerem jih namerava EU imeti v posesti. Naložbe v subjekte, ki niso niti zajeti v konsolidacijo niti se ne obračunavajo po kapitalski metodi, in druge lastniške naložbe (npr. posli rizičnega kapitala) so prav tako razvrščene kot za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

Začetno pripoznanje in merjenje

Nakup in prodaja finančnih sredstev, razvrščenih kot „po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja“, „v posesti do zapadlosti v plačilo“ ali „za prodajo razpoložljiva“ finančna sredstva, se pripoznata na datum trgovanja – datum, na katerega se EU zaveže, da bo kupila ali prodala sredstvo. Ustrezniki denarnih sredstev in posojila se pripoznajo, ko so denarna sredstva položena pri finančni ustanovi ali nakazana posojilojemalcem. Finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti. Za vsa finančna sredstva, ki niso izkazana po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, se stroški posla dodajo pošteni vrednosti ob začetnem pripoznanju. Finančna sredstva, izkazana po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, stroški posla pa so prikazani kot odhodki v izkazu poslovnega izida.

Poštena vrednost finančnega sredstva pri začetnem pripoznanju je običajno cena posla (tj. poštena vrednost prejetega plačila), razen če je poštena vrednost tega instrumenta razvidna iz primerjave z drugimi opazovanimi trenutnimi tržnimi posli z istim instrumentom ali temelji na tehniki ocenjevanja vrednosti, katere spremenljivke vključujejo le podatki z opazovanih trgov (npr. v primeru nekaterih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih). Kadar pa se odobri dolgoročno brezobrestno posojilo ali posojilo z obrestmi, nižjimi od tržnih, se lahko njegova poštena vrednost oceni kot sedanja vrednost vseh prihodnjih denarnih prejemkov, diskontirana po prevladujoči tržni obrestni meri za podoben instrument s podobno bonitetno oceno.

Odobrena posojila se izmerijo glede na nominalni znesek, ki se šteje kot poštena vrednost posojila. Razlogi za to so:

·„Tržno okolje“ za posojila, ki jih daje EU, je zelo posebno in se močno razlikuje od kapitalskega trga, na katerem se izdajajo podjetniške ali državne obveznice. Posojilodajalci na teh trgih lahko namreč izbirajo med alternativnimi naložbami in ta možnost se odraža v tržnih cenah. EU pa te možnosti izbire med alternativnimi naložbami nima, saj ne sme vlagati denarja na kapitalskih trgih; finančna sredstva si izposoja samo za dajanje posojil po isti obrestni meri. To pomeni, da za izposojene zneske nima možnosti alternativnega posojila ali naložbe. Tako ni oportunitetnih stroškov in s tem ni podlage za primerjavo s tržnimi obrestnimi merami. Dejansko posojila, ki jih daje EU, predstavljajo trg. V bistvu, ker ni mogoče določiti oportunitetnih stroškov, tržna cena ne odraža ustrezno bistva dajanja posojil EU. Zato ni primerno določati poštene vrednosti posojil EU glede na podjetniške ali državne obveznice.

·Prav tako ni delujočega trga ali podobnih poslov, ki bi se lahko uporabili za primerjavo, zato bi morala biti obrestna mera, ki jo EU uporablja pri oceni poštene vrednosti posojil, danih v okviru evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, plačilnobilančnih posojil in drugih takih posojil, dejansko zaračunana obrestna mera.

·Poleg tega prihaja v primeru tovrstnih posojil do izravnalnih učinkov med danimi in najetimi posojili, ker gre po naravi za vzajemne posle („back-to-back operations“). Tako so efektivne obresti za dano posojilo enake efektivni obrestni meri za najeta posojila, ki so z njimi povezana. Stroški posla, ki jih ima EU in se potem prenesejo v breme upravičenca do posojila, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.

Pripoznanje finančnih instrumentov se odpravi, kadar pravice do prejemanja denarnih tokov od naložb potečejo ali je EU prenesla večino vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, na drugo stranko.

Poznejše merjenje

a)Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja so pozneje izkazana po pošteni vrednosti. Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti kategorije „finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja“, so vključeni v izkaz poslovnega izida v obdobju, v katerem so nastali.

b)Posojila in terjatve so izkazani po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Kadar so posojila odobrena iz izposojenih finančnih sredstev, se za dana in najeta posojila uporablja ista efektivna obrestna mera, saj imajo ta posojila značilnosti „vzajemnih poslov“ in so razlike med pogoji dajanja in najemanja posojil ter zneski danih in najetih posojil neznatne. Stroški posla, ki jih ima EU in se potem prenesejo v breme upravičenca do posojila, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.

c)Sredstva v posesti do zapadlosti so izkazana po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. EU trenutno nima nobenih finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo.

d)Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so pozneje izkazana po pošteni vrednosti. Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, se pripoznajo v rezervi za pošteno vrednost, razen tečajnih razlik pri denarnih sredstvih, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Kadar se za sredstva, ki so razvrščena kot za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, pripoznanje odpravi ali so takšna sredstva oslabljena, se nabrani popravki poštene vrednosti, ki so bili prej pripoznani v rezervi za pošteno vrednost, pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Obresti na za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, izračunane po metodi efektivnih obresti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Dividende na za prodajo razpoložljive lastniške instrumente se pripoznajo, ko se ugotovi pravica EU do prejema plačila.

Poštene vrednosti naložb, ki kotirajo na delujočih trgih, temeljijo na trenutnih ponujenih nakupnih cenah. Če trg za finančno sredstvo (in za vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, in izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje zunaj organiziranega trga) ne deluje, EU določi pošteno vrednost z uporabo metod vrednotenja. Te obsegajo uporabo zadnjih poslov pod običajnimi tržnimi pogoji, sklicevanje na druge instrumente, ki imajo podobne bistvene značilnosti, analizo diskontiranih denarnih tokov, modele za določanje vrednosti opcij in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu.

Naložbe v sklade tveganega kapitala, razvrščene kot za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, ki nimajo objavljene tržne cene na delujočem trgu, se vrednotijo po pripisani čisti vrednosti sredstva, ki se šteje kot enakovredna njihovi pošteni vrednosti.

Kadar poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, ki nimajo objavljene tržne cene na delujočem trgu, ni mogoče zanesljivo izmeriti, se te naložbe vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za izgube zaradi oslabitve.

Oslabitev finančnih sredstev

Finančno sredstvo oslabi in izguba se pripozna samo takrat, ko obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi zaradi dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju sredstva, in ti škodni dogodki vplivajo na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti. EU ob vsakem datumu poročanja oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo oslabljeno.

(a)Sredstva, izkazana po odplačni vrednosti

Če obstajajo nepristranski dokazi, da je pri posojilih in terjatvah ali finančnih naložbah v posesti do zapadlosti v plačilo, izkazanih po odplačni vrednosti, nastala izguba zaradi oslabitve, se njen znesek izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo ocenjenih prihodnjih denarnih tokov (razen prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso nastale), diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša, znesek izgube pa se pripozna v izkazu poslovnega izida. Če ima posojilo ali finančna naložba v posesti do zapadlosti v plačilo spremenljivo obrestno mero, se kot diskontna stopnja za merjenje morebitne izgube zaradi oslabitve uporabi trenutna efektivna obrestna mera, določena s pogodbo. Izračun sedanje vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov finančnega sredstva, danega v varščino, odraža denarni tok, ki bo morda nastal iz zasega posesti, zmanjšan za stroške pridobitve in prodaje varščine, ne glede na to, ali je zaseg verjeten. Če se v poznejšem obdobju znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša in je mogoče to zmanjšanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se zgodi po pripoznanju oslabitve, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve razveljavi skozi izkaz poslovnega izida.

(b)Sredstva, izkazana po pošteni vrednosti

Kadar so kapitalske naložbe razvrščene kot za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, se pri ugotavljanju oslabitve vrednostnih papirjev upošteva znatno ali stalno (dolgotrajnejše) zmanjšanje poštene vrednosti vrednostnega papirja pod njegovo nabavno vrednost. Če obstajajo kakršni koli taki dokazi glede za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, se nabrana izguba, izmerjena kot razlika med nabavno vrednostjo in trenutno pošteno vrednostjo, zmanjšana za morebitne izgube zaradi oslabitve zadevnega finančnega sredstva, ki so bile prej pripoznane v izkazu poslovnega izida, črta iz rezerv in pripozna v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi oslabitve, pripoznane v izkazu poslovnega izida za lastniške instrumente, se ne razveljavijo skozi izkaz poslovnega izida. Če se v poznejšem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta, razvrščenega kot za prodajo razpoložljivega finančnega sredstva, poveča in je mogoče to povečanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se zgodi po pripoznanju izgube zaradi oslabitve, se izguba zaradi oslabitve razveljavi skozi izkaz poslovnega izida.

14.Zaloge

Zaloge so izkazane po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Nabavna vrednost se določi po metodi zaporednih cen (FIFO). Nabavna vrednost dokončanih proizvodov in nedokončane proizvodnje zajema stroške surovin in lastne delovne sile ter druge neposredno pripisljive stroške in z njimi povezane splošne proizvodne stroške (na podlagi običajne delovne zmogljivosti). Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena v rednem poslovanju, zmanjšana za stroške dokončanja in odhodke za prodajo. Kadar se zaloge hranijo za brezplačno distribucijo ali distribucijo po simbolični ceni, se izmerijo po nabavni vrednosti ali dnevni nadomestitveni vrednosti, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Dnevna nadomestitvena vrednost so stroški, ki bi jih imela EU za pridobitev sredstva na datum poročanja.

15.Zneski predhodnega financiranja

Predhodno financiranje je plačilo, katerega namen je upravičencu zagotoviti denarni predujem, tj. likvidna sredstva. Lahko je razdeljeno na več plačil v obdobju, ki je določeno v dani pogodbi, sklepu, sporazumu ali temeljnem pravnem aktu. Likvidna sredstva ali predujem se porabijo za namen, za katerega so bili zagotovljeni, v obdobju, določenem v sporazumu, ali se povrnejo. Če upravičenec nima upravičenih odhodkov, mora predujem v okviru predhodnega financiranja vrniti EU. Ker EU ohrani nadzor nad predhodnim financiranjem in je upravičena do nadomestila za neupravičeni del, je znesek izkazan kot sredstvo.

Predhodno financiranje se prvotno pripozna v bilanci stanja, ko se denarna sredstva prenesejo prejemniku. Meri se po znesku danega nadomestila. Predhodno financiranje se v poznejših obdobjih meri po prvotno pripoznanem znesku v bilanci stanja, zmanjšanem za upravičene odhodke (vključno z ocenjenimi zneski, kjer je to potrebno), nastale v obdobju.

Obresti na predhodno financiranje se pripoznajo, ko se obračunajo, v skladu z določbami ustreznega sporazuma. Ob koncu leta se na podlagi najzanesljivejših podatkov pripravi ocena prihodkov od natečenih obresti in se vključi v bilanco stanja.

Drugi predujmi državam članicam, ki izhajajo iz zneskov, ki so jih države članice plačale kot predujme svojim upravičencem in jih je EU povrnila (vključno s „finančni instrumenti v okviru deljenega upravljanja“), se pripoznajo kot sredstva in predstavijo v postavki „predhodno financiranje“. Drugi predujmi državam članicam se nato izmerijo po prvotno pripoznanem znesku v bilanci stanja, zmanjšanem za najboljšo oceno upravičenih stroškov, ki so nastali pri končnih upravičencih, izračunanih na podlagi razumnih in sprejemljivih predpostavk.

Tudi prispevki EU v skrbniške sklade Evropskega razvojnega sklada ali druge subjekte, ki niso zajeti v konsolidacijo, so razvrščeni kot predhodno financiranje, ker je njihov namen skrbniškemu skladu zagotoviti likvidna sredstva za financiranje posebnih ukrepov, določenih v ciljih skrbniškega sklada. Prispevki EU v skrbniške sklade se merijo po prvotnem znesku prispevka EU, zmanjšanem za upravičene stroške, vključno z ocenjenimi zneski, kjer je to potrebno, ki so nastali pri skrbniškem skladu v poročevalskem obdobju in so bili dodeljeni prispevku EU v skladu s temeljnim sporazumom.

16.Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski

Računovodska pravila EU zahtevajo ločeno izkazovanje menjalnih in nemenjalnih poslov. Za razlikovanje med obema kategorijama se za menjalne posle uporablja izraz „terjatve“, za „nemenjalne posle“, tj. ko EU prejme vrednost od drugega subjekta, ne da bi v zameno neposredno dala približno enako vrednost, pa se uporablja izraz „izterljivi zneski“ (npr. izterljivi zneski, ki jih dolgujejo države članice v zvezi z lastnimi sredstvi).

Terjatve iz menjalnih poslov ustrezajo opredelitvi finančnih instrumentov in so zato razvrščene kot posojila in terjatve ter se temu ustrezno merijo (glej pojasnilo 1.5.5). Razkritja v pojasnilih o finančnih instrumentih v zvezi s terjatvami iz menjalnih poslov vključujejo aktivne časovne razmejitve iz menjalnih poslov, ker te niso pomembne. Na podlagi preteklih izkušenj se opravi splošen odpis za neporavnane naloge za izterjavo, ki še niso zajeti v posebnem odpisu.

Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov so izkazani po pošteni vrednosti na datum prevzema (popravljenem za obresti in kazni), zmanjšani za odpis zaradi oslabitve. Odpis zaradi oslabitve izterljivih zneskov iz nemenjalnih poslov se ugotovi, kadar obstaja nepristranski dokaz, da EU ne bo mogla izterjati vseh zapadlih zneskov po prvotnih pogojih za izterljive zneske iz nemenjalnih poslov. Znesek odpisa je razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in njegovo nadomestljivo vrednostjo. Znesek odpisa se pripozna v izkazu poslovnega izida. Na podlagi preteklih izkušenj se opravi tudi splošen odpis za neporavnane naloge za izterjavo, ki še niso zajeti v posebnem odpisu. Glej pojasnilo 1.5.14 glede obravnave prehodno nezaračunanih prihodkov ob koncu leta. Zneski, prikazani in razkriti kot izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov, niso finančni instrumenti, ker ne izhajajo iz pogodbe, na podlagi katere bi nastala finančna obveznost ali lastniški instrument. Vendar so v pojasnilih k računovodskim izkazom izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov razkriti skupaj s terjatvami iz menjalnih poslov, kadar je to primerno.

17.Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so finančni instrumenti in zajemajo gotovino v blagajni, bančne vloge na odpoklic ali kratkoročne vloge ter druge kratkoročne visoko likvidne naložbe s prvotno zapadlostjo treh mesecev ali manj.

18.Prejemki zaposlenih

EU zaposlenim zagotavlja sklop prejemkov (prejemki in socialna varnost). Za računovodske namene jih je treba razvrstiti v kratkoročne in pozaposlitvene prejemke.

Kratkoročni prejemki zaposlenih

Kratkoročni prejemki zaposlenih so prejemki, ki jih je treba poravnati v 12 mesecih po koncu poročevalskega obdobja, v katerem so zaposleni opravili storitev, kot so plače, letni dopusti, plačana odsotnost z dela zaradi bolezni in druge kratkoročne pravice. Pripoznajo se kot odhodek, ko se opravi povezana storitev. Za znesek, ki bo po pričakovanjih plačan, se pripozna obveznost, če ima EU sedanjo pravno ali posredno obvezo za plačilo zaradi pretekle storitve, ki jo je opravil zaposleni, in če je obveznost mogoče zanesljivo oceniti.

Pozaposlitveni prejemki

EU zaposlenim zagotavlja sklop pozaposlitvenih prejemkov, ki vključujejo starostno, invalidsko in družinsko pokojnino v okviru pokojninskega sistema za evropske uradnike (PSEO) ter zdravstveno zavarovanje v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja (JSIS) (glej pojasnilo 2.9). Ti prejemki se zagotavljajo na podlagi enotnega programa (ki je sicer razdeljen na dva sistema) in jih je treba obravnavati podobno, da bi bilo stanje pošteno predstavljeno in da bi se odražala gospodarska stvarnost:

I.pokojninski sistem za evropske uradnike: prejemki, dodeljeni v okviru tega hipotetično financiranega 12 sistema, se nanašajo na delovno dobo, invalidnost, preživetje, družinske dodatke in smrt pred upokojitvijo za zaposlene, ki delajo ali so delali v institucijah, agencijah in drugih organih EU ali so preživeli družinski člani umrlih uradnikov ali upokojencev. Zaposleni prispevajo tretjino pričakovanih stroškov teh prejemkov od svojih plač;

II.skupni sistem zdravstvenega zavarovanja: EU v okviru tega sistema zagotavlja zdravstveno varstvo za osebje Evropske komisije, institucij, agencij in drugih organov EU s povračilom stroškov zdravstvene oskrbe. Prejemki, dodeljeni „nedejavnim osebam“ v okviru tega sistema (upokojencem, sirotam itd.), so razvrščeni kot „pozaposlitveni prejemki zaposlenih“.

EU zagotavlja pozaposlitvene prejemke članom institucij EU tudi prek ločenih pokojninskih sistemov. Ti so prikazani v postavki „Drugi pokojninski sistemi“. EU v okviru teh sistemov zagotavlja pokojninske prejemke članom Komisije, Sodišča, Splošnega sodišča, Računskega sodišča, Sveta, Evropskega parlamenta, evropskemu varuhu človekovih pravic, nadzorniku za varstvo podatkov in članom Sodišča za uslužbence. EU zagotavlja zdravstveno varstvo članom institucij EU prek skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja.

Navedeni pozaposlitveni prejemki se štejejo za obveznosti EU za določene prejemke in se izračunajo na vsak datum poročanja tako, da se oceni znesek prihodnjih prejemkov, ki so jih zaposleni zaslužili v tekočem in prejšnjih obdobjih, nato pa se ta znesek diskontira in od njega se odšteje poštena vrednost kakršnih koli sredstev sistemov. Obveznost za določene prejemke se vsako leto izračuna po metodi predvidenih kreditnih točk. Sedanja vrednost obveznosti za določene prejemke se določi z diskontiranjem ocenjenih prihodnjih denarnih odlivov po obrestnih merah za državne obveznice, ki so izražene v valuti, v kateri bodo pokojnine izplačane, in katerih roki zapadlosti so podobni rokom zapadlosti z njimi povezanih pokojninskih obveznosti.

Pozaposlitveni prejemki, zagotovljeni osebju EU, so vključeni v enotni program, ki zajema tako pokojninski sistem za evropske urednike kot tudi skupni sistem zdravstvenega zavarovanja, pri čemer je pravica do kritja v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja odvisna od pridobitve pravice do kritja v okviru pokojninskega sistema za evropske uradnike. V skladu s pogoji tega enotnega programa, kot so določeni v kadrovskih predpisih, se nekatere pravice, kot je pravica do odložene in zmanjšane pokojnine na podlagi pokojninskega sistema za evropske uradnike, pridobijo po 10 letih službovanja. Vendar so pravice, ki jih zaposleni na podlagi enotnega programa pridobi z nadaljnjim službovanjem, bistveno višje od teh začetnih pravic, kar se odraža v poznejših letnih pokojninskih pravicah.

Da bi se prikazala ekonomska vsebina osnovnega posla, kot to zahteva kvalitativna značilnost poštenega predstavljanja pri finančnem poročanju v skladu z EAR št. 1 in temeljnim okvirom v MRSJS, so nastali stroški službovanja časovno enakomerno razporejeni v predvidenem obdobju delovne aktivnosti zaposlenih, tj. v obdobju od datuma, ko službovanje zaposlenega najprej privede do prejemkov na podlagi programa (ne glede na to, ali so prejemki odvisni od nadaljnjega službovanja), do datuma, ko nadaljnje službovanje zaposlenega ne privede več do pomembnega zneska nadaljnjih prejemkov na podlagi načrta, razen do dodatnega povečanja plače. Ta pristop se dosledno uporablja za prejemke, zagotovljene na podlagi enotnega programa.

Ponovno merjenje čiste obveznosti za določene prejemke vključuje aktuarske dobičke in izgube ter donos sredstev programa ter se takoj pripozna v čistih sredstvih.

EU pripozna čiste odhodke za obresti (ali prihodke od obresti) in druge odhodke, povezane s programi z določenimi prejemki, v izkazu poslovnega izida pod naslovom „Stroški zaposlenih in pokojnin“.

Kadar se zagotovljeni prejemki spremenijo ali omejijo, se iz tega izhajajoča sprememba prejemkov, ki se nanaša na preteklo službovanje, ali dobiček ali izguba pri omejevanju takoj pripozna v izkazu poslovnega izida. Dobički in izgube pri poravnavi se pripoznajo, ko se izvede poravnava. Stroški preteklega službovanja se takoj pripoznajo v izkazu poslovnega izida, razen če so spremembe odvisne od tega, da morajo zaposleni ostati v delovnem razmerju določen čas.

19.Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, kadar ima EU sedanjo pravno ali posredno obvezo do tretjih oseb zaradi preteklih dogodkov, kadar je verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odliv sredstev, in kadar se lahko znesek zanesljivo oceni. Rezervacije se ne pripoznavajo za izgube iz prihodnjega poslovanja. Znesek rezervacij je najboljša ocena odhodkov, ki bodo po pričakovanjih potrebni za poravnavo sedanje obveze na datum poročanja. Kadar rezervacija zajema večje število postavk, se obveza oceni z ovrednotenjem vseh možnih izidov glede na z njimi povezane verjetnosti (metoda „pričakovane vrednosti“).

Rezervacije za kočljive pogodbe se merijo po sedanji vrednosti pričakovanih stroškov prekinitve pogodbe ali pričakovanih neto stroškov nadaljevanja pogodbe, odvisno od tega, kar je nižje.

20.Finančne obveznosti

Finančne obveznosti so razvrščene kot finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, finančne obveznosti, izkazane po odplačni vrednosti, ali obveznosti iz finančnih jamstev.

Najeta posojila sestavljajo posojila, najeta pri kreditnih institucijah, in dolgovi, dokazljivi s potrdili. Na začetku se pripoznajo po pošteni vrednosti, ki ustreza njihovemu čistemu prihodku (poštena vrednost prejetih plačil), brez nastalih stroškov posla, pozneje pa se izkažejo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti; morebitne razlike med prejetimi sredstvi, zmanjšanimi za stroške posla, in odkupno vrednostjo se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju najetih posojil po metodi efektivnih obresti. Za posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev, metode efektivnih obresti na podlagi premislekov o pomembnosti ni mogoče uporabljati za dana in najeta posojila. Stroški posla, ki jih ima EU in se potem prenesejo v breme upravičenca do posojila, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.

Finančne obveznosti, razvrščene po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, vključujejo izvedene finančne instrumente z negativno pošteno vrednostjo. Računovodsko se obravnavajo enako kot finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj; glej pojasnilo 1.5.5.

Obveznosti iz finančnih jamstev se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, tj. prejeti premiji. Pozneje se obveznosti iz finančnih jamstev izmerijo po najboljši oceni odhodkov, ki bodo po pričakovanjih potrebni za poravnavo obveznosti iz finančnih jamstev, ali prvotno pripoznanem znesku, ki se po potrebi zmanjša za nabrano amortizacijo, pri čemer se upošteva višja od obeh vrednosti. EU pripozna obveznost iz finančnih jamstev, ko prejme nadomestilo za zagotovitev jamstva pod tržnimi pogoji ali kadar je mogoče zanesljivo izmeriti pošteno vrednost jamstva. Kadar ni delujočega trga za neposredno enakovredno pogodbo o jamstvu, EU razkrije dano jamstvo kot pogojno obveznost (glej pojasnilo 1.7.2) ali pripozna rezervacijo (glej pojasnilo 1.5.11), kadar je verjetno, da bo za poravnavo obveznosti potreben odliv sredstev.

Finančne obveznosti so razvrščene kot nekratkoročne obveznosti, razen kadar je zapadlost manj kot 12 mesecev po datumu bilance stanja.

Skrbniški skladi EU, ki se obravnavajo kot del operativnih dejavnosti Komisije, so obračunani v računovodskih izkazih Komisije in nato konsolidirani v zaključnem računu EU. Zato prispevki drugih donatorjev v skrbniške sklade EU izpolnjujejo merila za prihodke iz nemenjalnih poslov pod pogoji in so prikazani kot finančne obveznosti, dokler se ne izpolnijo pogoji, na katere so vezani preneseni prispevki, tj. dokler ne nastanejo upravičeni stroški skrbniškega sklada. Skrbniški sklad mora financirati specifične projekte in ob prenehanju vrniti preostala sredstva. Na datum bilance stanja se neporavnane obveznosti pri prispevkih merijo po prejetih prispevkih, zmanjšanih za stroške, ki jih je imel skrbniški sklad, vključno z ocenjenimi zneski, kadar je to potrebno. Za namene poročanja so neto stroški dodeljeni prispevkom drugih donatorjev sorazmerno s čistimi prispevki, plačanimi do 31. decembra. Ta dodelitev prispevkov je zgolj okvirna. Ob prenehanju delovanja sklada njegov odbor odloči o dejanski porazdelitvi preostalih sredstev.

21.Obveznosti iz poslovanja

Znaten del obveznosti EU iz poslovanja so neplačani zahtevki za povračilo stroškov upravičencev do nepovratnih sredstev ali drugih sredstev EU (nemenjalni posli). Ko je prejet zahtevek za povračilo stroškov, se izkažejo kot obveznosti iz poslovanja za zahtevani znesek. Po preveritvi in priznanju upravičenih stroškov pa se obveznosti iz poslovanja vrednotijo po priznanem in upravičenem znesku.

Obveznosti iz poslovanja, ki izhajajo iz nabave blaga in storitev, se pripoznajo ob prejemu računa za prvotni znesek, ustrezni odhodki pa se vknjižijo v računovodske izkaze, ko je blago dobavljeno oziroma so storitve opravljene ter jih EU sprejme.

22.Aktivne in pasivne časovne razmejitve

Posli in dogodki se pripoznajo v računovodskih izkazih v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu leta, če račun še ni izdan, EU pa je že opravila zadevno storitev ali dobavila zadevno blago oziroma obstaja pogodbeni sporazum (npr. na podlagi sklicevanja na pogodbo), se v računovodskih izkazih pripoznajo ustrezni prehodno nezaračunani prihodki. Poleg tega se ob koncu leta, če je račun izdan, zadevne storitve pa še niso bile opravljene oziroma zadevno blago ni bilo dobavljeno, prihodki odložijo in pripoznajo v poznejšem obračunskem obdobju.

Tudi odhodki se obračunajo v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu obračunskega obdobja se vnaprej vračunani odhodki pripoznajo na podlagi ocenjenega zneska obveznosti prenosa za zadevno obdobje. Vnaprej vračunani odhodki se izračunajo v skladu s podrobnimi operativnimi in praktičnimi smernicami, ki jih je izdala Komisija in katerih namen je zagotavljati, da računovodski izkazi prikazujejo natančno sliko gospodarskih in drugih dogodkov, ki naj bi jih predstavljali. Po analogiji se odhodki odložijo in pripoznajo v poznejšem obračunskem obdobju, če je plačilo za storitve ali blago, ki še niso bili prejeti, izvršeno vnaprej.

23.IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

24.Prihodki

PRIHODKI IZ NEMENJALNIH POSLOV

Velika večina prihodkov EU se nanaša na nemenjalne posle.

Sredstva iz naslova BND in sredstva iz naslova DDV

Prihodki se pripoznajo za obdobje, za katero Komisija vpokliče sredstva od držav članic in zahteva njihove prispevke. Izmerijo se glede na vpoklicani znesek. Ker sredstva iz naslova DDV in BND temeljijo na ocenah podatkov za zadevno proračunsko leto, se lahko popravijo, kadar se pojavijo spremembe, dokler države članice ne izdajo končnih podatkov. Učinek spremembe ocene se vključi, ko se določa čisti presežek ali primanjkljaj za obdobje, v katerem se je pojavila sprememba.

Tradicionalna lastna sredstva

Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov in z njimi povezani prihodki se pripoznajo, ko so od držav članic prejeti ustrezni mesečni izkazi o računih A (ki vključujejo pobrane dajatve ter zapadle zneske, ki so zajamčeni in se ne izpodbijajo). Na datum poročanja se prihodki, ki jih države članice zberejo za zadevno obdobje, vendar še niso plačani Komisiji, ocenijo in pripoznajo kot prehodno nezaračunani prihodki. Četrtletni izkazi o računih B (vključno z nepobranimi in nezajamčenimi dajatvami ter zajamčenimi zneski, ki jih dolžnik izpodbija), prejeti od držav članic, se pripoznajo kot prihodki, zmanjšani za stroške zbiranja, do katerih so države članice upravičene. Poleg tega se pripozna zmanjšanje vrednosti za znesek ocenjene vrzeli pri izterjavah.

Globe

Prihodki od glob se pripoznajo, ko je sprejet sklep EU o naložitvi globe in se ta uradno sporoči naslovniku. Po sklepu o naložitvi globe lahko podjetja v dveh mesecih od datuma obvestila o zadevnem sklepu:

a)sprejmejo sklep in morajo v tem primeru plačati globo v za to določenem roku, EU pa dokončno pobere zadevni znesek; ali

b)zavrnejo sklep in vložijo pritožbo v skladu s pravom EU.

Vendar je treba tudi v primeru pritožbe globo plačati v predpisanem trimesečnem roku, saj pritožba nima odložilnega učinka (člen 278 PDEU). Prejeta denarna sredstva se uporabijo za poravnavo izterljivega zneska. Vendar lahko podjetje na podlagi privolitve računovodje Komisije namesto tega predloži bančno jamstvo za zadevni znesek. V tem primeru se globa še naprej obravnava kot izterljivi znesek. Če se ne prejmejo niti denarna sredstva niti bančno jamstvo in obstajajo dvomi glede plačilne sposobnosti podjetja, se pripozna zmanjšanje vrednosti upravičenosti.

Če se podjetje pritoži zoper sklep in je že začasno plačalo globo, se znesek razkrije kot pogojna obveznost, če se zdi verjetno, da Splošno sodišče ne bo odločilo v prid EU, pa se pripozna rezervacija za kritje tega tveganja. Če je bilo namesto tega dano jamstvo, se neporavnani izterljivi znesek ustrezno odpiše.

Skupne obresti, ki jih prejme Komisija na bančnih računih, na katere se nakazujejo prejeta plačila, se pripoznajo kot prihodki, morebitne pogojne obveznosti pa se ustrezno povečajo.

Od leta 2010 vse začasno plačane globe upravlja Komisija v posebej za to ustanovljenem skladu (sklad BUFI), v okviru katerega se vlagajo v finančne instrumente.

PRIHODKI IZ MENJALNIH POSLOV

Prihodki od prodaje blaga in storitev se pripoznajo, ko se večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom blaga, prenese na kupca. Prihodki, povezani s poslom, ki vključuje opravljanje storitev, se pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja.

Prihodki od obresti in odhodki za obresti

Prihodki od obresti in odhodki za obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti. To je metoda izračunavanja odplačne vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti in dodeljevanja prihodkov od obresti ali odhodkov za obresti v zadevnem obdobju. Pri izračunavanju efektivne obrestne mere EU oceni denarne tokove ob upoštevanju vseh pogodbenih pogojev finančnega instrumenta (na primer možnosti predčasnega plačila), ne upošteva pa prihodnjih kreditnih izgub. Izračun vključuje vse provizije in točke, plačane ali prejete med pogodbenicama, ki so sestavni del efektivne obrestne mere, stroške posla ter vse druge premije ali popuste.

Ko se finančno sredstvo ali skupina podobnih finančnih sredstev odpiše kot posledica izgube zaradi oslabitve, se prihodki od obresti pripoznajo po obrestni meri, ki se uporablja za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov za namene merjenja izgube zaradi oslabitve.

Prihodki od dividend

Prihodki od dividend in podobne razdelitve se pripoznajo, ko se ugotovi pravica do prejema plačila.

25.Odhodki

Večino odhodkov EU predstavljajo odhodki iz nemenjalnih poslov. Nanašajo se na prenose na upravičence in so lahko treh vrst: upravičenosti, prenosi po pogodbi ter nepovratna sredstva, prispevki in donacije po lastnem preudarku.

Prenosi se pripoznajo kot odhodki v obdobju, v katerem so nastali dogodki, ki so povzročili prenos, če obstaja uredba (finančna uredba, kadrovski predpisi ali druge uredbe), ki dovoljuje naravo prenosa, ali je podpisana pogodba, ki dovoljuje prenos, če upravičenec izpolnjuje morebitna merila za upravičenost in če je mogoče zadovoljivo oceniti znesek.

Kadar je prejet zahtevek za plačilo ali povračilo stroškov, ki izpolnjuje merila za pripoznanje, se pripozna kot odhodek za upravičen znesek. Ob koncu leta se nastali upravičeni odhodki, ki so dolgovani upravičencem, vendar še niso prikazani, ocenijo in izkažejo kot vnaprej vračunani odhodki.

Odhodki iz menjalnih poslov, ki nastanejo pri nabavi blaga in storitev, se pripoznajo, ko so dobave opravljene in jih EU sprejme. Vrednotijo se po njihovi nabavni vrednosti. Poleg tega se na datum bilance stanja odhodki, povezani s storitvami, zagotovljenimi v danem obdobju, za katere račun še ni bil prejet ali sprejet, ocenijo in pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

26.POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI

27.Pogojna sredstva

Pogojno sredstvo je možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom EU. Pogojno sredstvo se razkrije, ko je pritok gospodarskih koristi ali storitvenih zmožnosti verjeten.

28.Pogojne obveznosti

Pogojna obveznost je možna obveznost, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom EU; ali sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker ni verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitveno zmožnost, ali (v redkih okoliščinah) kadar zneska obveze ni mogoče izmeriti dovolj zanesljivo. Pogojna obveznost se razkrije, razen če je verjetnost odtoka dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali možne storitve, zelo majhna.

29.IZKAZ DENARNIH TOKOV

Podatki o denarnih tokovih se uporabljajo kot osnova za oceno sposobnosti EU, da ustvari denarna sredstva in njihove ustreznike, ter za oceno njenih potreb po uporabi teh denarnih tokov.

Izkaz denarnih tokov se pripravi po posredni metodi. To pomeni, da se poslovni izid za zadevno proračunsko leto popravi glede na vpliv nedenarnih poslov, morebitne časovne razmejitve preteklih ali prihodnjih denarnih prejemkov ali plačil iz poslovanja in prihodkovne ali odhodkovne postavke, povezane z denarnimi tokovi pri naložbenju.

Denarni tokovi, ki nastanejo pri poslih v tuji valuti, se izkazujejo v predstavitveni valuti EU (euro); znesek v tuji valuti se preračuna po menjalnem tečaju med eurom in to tujo valuto na dan nastanka denarnega toka.

Izkaz denarnih tokov prikazuje denarne tokove v zadevnem obdobju, in sicer razčlenjene na denarne tokove pri poslovanju in naložbenju (EU nima dejavnosti financiranja).

Poslovanje zajema dejavnosti EU, ki ne vključujejo naložbenja. To pomeni večino izvajanih dejavnosti. Posojila, odobrena upravičencem (in z njimi povezana najeta posojila, če obstajajo), ne štejejo kot naložbenje (ali financiranje), saj so del splošnih ciljev in s tem vsakodnevnih poslov EU.

Naložbenje je pridobitev in odtujitev neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev ter drugih naložb, ki niso vključene med denarne ustreznike. Ne vključuje posojil, odobrenih upravičencem. Cilj tega dela je prikazati dejanske naložbe EU.

30.POJASNILA K BILANCI STANJA

SREDSTVA

31.NEOPREDMETENA SREDSTVA

Zgornji zneski se nanašajo predvsem na računalniško programsko opremo.

32.OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Kategorija „vesoljska sredstva“ vključuje operativna osnovna sredstva, povezana z vesoljskima programoma EU: globalnim satelitskim navigacijskim sistemom (GNSS), ki zajema Galileo in EGNOS, ter evropskim programom za opazovanje Zemlje Copernicus; sredstva za vesoljske sisteme, ki še ne delujejo, so vključena v postavko „sredstva v gradnji“.

V okviru Galilea so štirje sateliti, izstreljeni leta 2018, uspešno prestali testiranje v orbiti. V letu 2019 so bili dodani operativni konstelaciji, kar je skupno število satelitov dvignilo na 26. Operativna osnovna sredstva Galileo, ki zajemajo tako satelite kot zemeljske objekte, so na dan 31. decembra 2019 znašala 2 489 milijonov EUR, in sicer brez nabrane amortizacije (leta 2018: 2 410 milijonov EUR). Preostala sredstva v gradnji skupaj znašajo 1 361 milijonov EUR (leta 2018: 1 324 milijonov EUR). Razvoj sistema Galileo se bo nadaljeval, dokler sistem ne bo dosegel polne operativne zmogljivosti. Ko bo dokončan, bo konstelacijo sistema Galileo sestavljalo 30 satelitov (vključno s šest rezervnimi).

V zvezi s programom Copernicus leta 2019 niso začeli delovati nobeni novi sateliti. Skupna vrednost operativnih osnovnih sredstev programa Copernicus je 1 153 milijonov EUR (leta 2018: 1 455 milijonov EUR), in sicer brez nabrane amortizacije. Dodatnih 1 453 milijonov EUR, povezanih s sateliti Copernicus, je pripoznanih kot sredstva v gradnji (leta 2018: 1 207 milijonov EUR).

Osnovna sredstva, povezana z zemeljsko infrastrukturo skupne evropske geostacionarne navigacijske storitve (EGNOS), v višini 37 milijonov EUR (leta 2018: 52 milijonov EUR) so prav tako vključena v postavko „Vesoljska sredstva“. Poleg tega sredstva v gradnji za EGNOS znašajo 238 milijonov EUR (leta 2018: 130 milijonov EUR).

Sredstva, povezana z vesoljskima programoma EU, se gradijo s pomočjo Evropske vesoljske agencije (ESA).

Opredmetena osnovna sredstva

33.NALOŽBE, KI SE OBRAČUNAJO PO KAPITALSKI METODI

Delež EU, ki jo zastopa Komisija, v Evropskem investicijskem skladu (v nadaljnjem besedilu: EIS) se obravnava kot delež v pridruženem subjektu z uporabo kapitalske metode obračunavanja. EIS je finančna institucija EU, specializirana za zagotavljanje rizičnega kapitala in jamstev za mala in srednja podjetja. Sedež ima v Luksemburgu in deluje kot javno-zasebno partnerstvo, katerega članice so Evropska investicijska banka (EIB), EU in skupina finančnih institucij. Na dan 31. decembra 2019 je imela EU v lastniškem kapitalu EIS 29,7-odstotni lastniški delež (leta 2018: 29,7 %) in 29,7 % glasovalnih pravic (leta 2018: 29,7 %). EIS mora v skladu s svojim statutom v statutarno rezervo dodeliti vsaj 20 % svojega letnega čistega rezultata, dokler skupna rezerva ne znaša 10 % vpisanega kapitala. Ta rezerva ni na voljo za razdeljevanje.

EU je na podlagi njene udeležbe mogoče pripisati naslednje knjigovodske vrednosti:

Po uskladitvi zgoraj povzetih finančnih podatkov s knjigovodsko vrednostjo deleža v EIS so vrednosti naslednje:

EU, ki jo zastopa Komisija, je na dan 31. decembra 2019 vplačala 20 % svojega vpisanega deleža v kapitalu EIS, pri čemer je nevpoklicani znesek, kot sledi:

34.FINANČNA SREDSTVA

35.Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Od za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev v skupni vrednosti 18 407 milijonov EUR jih ima EU za 14 998 milijonov EUR v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (npr. obveznic)(leta 2018: 13 993 milijonov EUR), za 2 801 milijonov EUR v obliki lastniških instrumentov (leta 2018: 1 365 milijonov EUR) in za 608 milijonov EUR v obliki naložb v sklade denarnega trga (kot je enotni sklad EIB)(leta 2018: 85 milijonov EUR).

Naložbe sklada BUFI

Začasno plačane globe v zadevah na področju konkurence se dodelijo v namenski sklad (sklad BUFI – sklad „Budget Fines“ (proračunske globe)), Komisija pa jih vlaga v dolžniške instrumente, ki so razvrščeni kot za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

ESPJ v likvidaciji

Kar zadeva zneske Evropske skupnosti za premog in jeklo v likvidaciji (ESPJ v l.), so vsa za prodajo razpoložljiva finančna sredstva dolžniški vrednostni papirji, ki so denominirani v eurih in kotirajo na delujočih trgih.

Evropska banka za obnovo in razvoj

EU ima finančno naložbo v kapitalu Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), v kateri je imela na dan 31. decembra 2019 90 044 delnic (leta 2018: 90 044 delnic), ki pomenijo 3 % skupnega vpisanega osnovnega kapitala. EU je vpisala skupni znesek osnovnega kapitala v višini 900 milijonov EUR, od tega je 713 milijonov EUR zdaj nevpoklicanih. V skladu s sporazumom o ustanovitvi EBRD veljajo za delničarje nekatere pogodbene omejitve, kot je dejstvo, da delnice niso prenosljive, zgornja meja za njihov odkup pa je največja izvirna nakupna vrednost.

EU meri naložbo v EBRD po pošteni vrednosti. Šteje se, da izvirna nakupna vrednost pomeni najboljšo oceno poštene vrednosti, zlasti zaradi zgoraj navedenih pogodbenih omejitev. Čeprav delnice EBRD ne kotirajo na nobeni borzi, nedavni posli v zvezi z lastniškim kapitalom subjekta, v katerega se vlaga (izdaja kapitala po nominalni vrednosti), kažejo, da v tem primeru nabavna vrednost pomeni najboljšo oceno poštene vrednosti.

JAMSTVENA SKLADA ZA PRORAČUNSKA JAMSTVA

Jamstveni sklad EFSI

Na podlagi uredbe o EFSI (Uredba (EU) 2015/2017) je bil ustanovljen Jamstveni sklad EFSI za zagotavljanje likvidnostne rezerve za morebitne izgube, ki bi jih imela EIB pri svojih poslih financiranja in naložb, ki so upravičeni do jamstva EU v okviru EFSI v skladu s sporazumom o EFSI – glej pojasnilo 4.1.1. Jamstveni sklad EFSI se financira s prispevki iz proračuna EU. Financira se tudi z donosi na vložena sredstva jamstvenega sklada, prihodki, ki jih je EU prejela kot nadomestilo za jamstvo v skladu s sporazumom o EFSI, ter zneski, ki jih EIB izterja od dolžnikov, ki niso poravnali obveznosti, v zvezi s prejšnjimi unovčitvami jamstva. Konec leta 2019 so sredstva jamstvenega sklada EFSI skupaj znašala 6 688 milijonov EUR (leta 2018: 5 452 milijonov EUR), od tega je bilo 6 654 milijonov EUR vloženih v za prodajo razpoložljiva finančna sredstva (2018: 5 000 milijonov EUR), za dodatnih 1 879 milijonov EUR (leta 2018: 2 688 milijonov EUR) pa je bilo prevzetih obveznosti, kar pa še ni bilo vplačano v sklad in je vključeno v znesek neporavnanih proračunskih obveznosti (RAL) in prav tako razkrito kot neporavnane obveznosti, ki še niso izkazane kot odhodki, v pojasnilu 5.1. Rezervacije za sklad se bodo zagotavljale postopoma in bodo sčasoma dosegle 9,1 milijarde EUR, tj. za 35 % vseh obveznosti jamstva EU v okviru EFSI.

Jamstveni sklad za zunanje ukrepe

Jamstveni sklad za zunanje ukrepe krije posojila, zajamčena s proračunom EU, zlasti posojila EIB zunaj EU, financirana iz lastnih sredstev EIB, in posojila v okviru makrofinančne pomoči ter posojila Euratom zunaj EU – glej pojasnilo 4.1.1. Sklad upravlja EIB, njegov cilj pa je kriti vsa neodplačana posojila, za katera jamči EU. Sklad se financira s plačili iz proračuna EU, prihodki od obresti na naložbe iz sredstev sklada in zneski, izterjanimi od dolžnikov, ki niso poravnali obveznosti in za katere je moral sklad aktivirati svoje jamstvo. Sredstva Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe bi bilo treba ohranjati v ciljnem znesku, ki ustreza 9 % zajamčenih posojil, ki so neporavnana na koncu leta. Razlika med ciljnim zneskom in vrednostjo sredstev sklada ob koncu leta se pokrije iz proračuna EU v letu N + 2, medtem ko se vsak presežek vrne nazaj v proračun EU.

Jamstveni sklad EFSD

Na podlagi uredbe o EFSD (Uredba (EU) 2017/1601 je bil ustanovljen Jamstveni sklad EFSD za zagotavljanje likvidnostne rezerve v primeru unovčitve jamstva Unije v skladu z ustreznimi sporazumi o jamstvu EFSD. Jamstveni sklad EFSD se financira s prispevki iz proračuna EU, prispevki iz 11. ERS v proračun EU ter prostovoljnimi prispevki držav članic in drugih donatorjev. Sklad se financira tudi z donosi na vložena sredstva, zneski, izterjanimi od dolžnikov, prihodki in kakršnimi koli drugimi plačili, ki jih EU prejme v skladu s sporazumi o jamstvu EFSD. Skupna plačila, prejeta v jamstveni sklad na dan 31. decembra 2019, so znašala 600 milijonov EUR, od tega je bilo 595 milijonov EUR vloženih v za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, za nadaljnjih 95 milijonov EUR (leta 2018: 325 milijonov EUR) pa je bilo prevzetih obveznosti, kar pa še ni bilo vplačano in je vključeno v znesek neporavnanih proračunskih obveznosti (RAL) in prav tako razkrito kot neporavnane obveznosti, ki še niso izkazane kot odhodki, v pojasnilu 5.1. Za Jamstveni sklad EFSD se bodo postopoma zagotavljale rezervacije, ki bodo sčasoma dosegle 750 milijonov EUR, tj. 50 % vseh prihodnjih obveznosti jamstva EFSD, ki jih zajema proračun EU, in se bodo še povečale z drugimi prispevki.

FINANČNI INSTRUMENTI, KI SE FINANCIRAJO IZ PRORAČUNA EU

Obzorje 2020

V skladu z uredbo EU o vzpostavitvi programa Obzorje 2020 – okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – so bili vzpostavljeni novi finančni instrumenti za izboljšanje dostopa do financiranja za subjekte, ki se ukvarjajo z raziskavami in inovacijami. Ti instrumenti so: storitev za posojila in jamstva za raziskave in inovacije InnovFin, v okviru katere Komisija deli finančno tveganje, povezano s portfeljem novih poslov financiranja, ki jih je sklenila EIB; jamstvo InnovFin za MSP, vključno z instrumentom neomejenega jamstva pobude za MSP (SIUGI), to sta jamstvena instrumenta, ki ju upravlja EIS ter zagotavljata jamstva in zavarovanje jamstev finančnim posrednikom za nove portfelje posojil (v okviru SIUGI Komisija deli finančno tveganje, povezano z danim jamstvom, z državami članicami, EIS in EIB), ter kapitalska shema za raziskave in inovacije InnovFin, ki zagotavlja naložbe v sklade tveganega kapitala in jo upravlja EIS.

Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja

Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF) upravlja EIB, naložbeni portfelj Komisije pa se uporablja za rezervacije za finančna tveganja za posojila in jamstva, ki jih EIB zagotovi upravičenim raziskovalnim projektom. Skladu za financiranje na osnovi delitve tveganja je bil v večletnem finančnem okviru 2007–2013 skupno dodeljen proračun EU v višini do 1 milijarde EUR. V večletnem finančnem okviru 2014–2020 niso predvideni novi proračunski prispevki v sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja. Ker je bil znaten delež neporavnanih poslov RSFF že odplačan, je EIB leta 2019 delno sprostila jamstvo EU, zaradi česar se je zmanjšala pogojna obveznost EU, kot je razkrito v pojasnilu 4.1.3.

Instrument za povezovanje Evrope

V skladu z Uredbo (EU) št. 2013/1316 je bil ustanovljen dolžniški instrument Instrument za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: IPE) za omogočanje lažjega dostopa do financiranja za infrastrukturne projekte v sektorjih prometa, telekomunikacij in energetike. Upravlja ga EIB na podlagi sporazuma z EU. Dolžniški finančni instrument IPE je nadaljevanje Instrumenta za posojilna jamstva za projekte TEN-T in pilotne faze Pobude za projektne obveznice. Ta nudi delitev tveganja za dolžniško financiranje v obliki prednostnega in podrejenega dolga ali jamstev ter podporo za projektne obveznice. Po 19. juniju 2019 so zaradi učinka prve spremembe sporazuma o prenosu pooblastil z EIB vse operacije IPE, ki jih izvaja EIB, dodeljene enemu od dveh portfeljev: dolžniški portfelj ali portfelj financiranja, ki ga ni mogoče listiniti, za katerega je uveden nov pristop delitve tveganj na podlagi portfeljev.

Kapitalske sheme EU za MSP

To so lastniški instrumenti, ki se financirajo iz programa za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME), okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (CIP), večletnega programa za podjetja in podjetništvo (MAP) ter pilotnega projekta za prenos tehnologij, ki so pod skrbništvom EIS ter podpirajo ustanavljanje in financiranje MSP v EU v zgodnji (zagonski) fazi in fazi rasti z vlaganjem v primerne specializirane sklade tveganega kapitala.

36.Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja

EU sklepa valutne nestandardizirane terminske pogodbe, da bi se zavarovala pred valutnim tveganjem, povezanim z dolžniškimi vrednostnimi papirji, izraženimi v ameriških dolarjih, ki jih ima v posesti Jamstveni sklad EFSI. EU v skladu z valutnimi nestandardiziranimi terminskimi pogodbami na datum zapadlosti plača pogodbeno dogovorjen nominalni znesek v tuji valuti („plačilni del“), kot je predstavljen v razpredelnici zgoraj, in prejme nominalni znesek v eurih („prejemni del“). Take pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih se merijo po pošteni vrednosti na dan bilance stanja in se razvrstijo bodisi kot finančna sredstva bodisi kot finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, odvisno od tega, ali je njihova poštena vrednost pozitivna ali negativna.

Postavko „Jamstvo za portfelj lastniških instrumentov“ sestavljajo jamstva, ki jih je EU dala finančnim institucijam za portfelje naložb v lastniške instrumente, ki so razvrščene kot izvedeni finančni instrumenti in se obračunavajo kot finančno sredstvo ali finančna obveznost po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja. Skupni znesek predstavlja predvsem jamstvo EFSI, ki ga je EU dala skupini EIB, pri čemer znašajo osnovne kapitalske naložbe, zagotovljene s strani EIB in EIS, 1 420 milijonov EUR (leta 2018: 674 milijonov EUR). Poštena vrednost jamstva EU za portfelje lastniških instrumentov EFSI je znašala 134 milijonov EUR (2018: 14 milijonov EUR).

Hierarhija poštene vrednosti finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti

V danem obdobju ni bilo prenosov med ravnjo 1 in ravnjo 2.

Uskladitev finančnih sredstev, merjenih s tehnikami vrednotenja z vhodnimi podatki, ki ne temeljijo na podatkih z opazovanih trgov (raven 3)

37.Posojila

38.Posojila za finančno pomoč

Nominalna vrednost posojil za finančno pomoč na dan 31. decembra 2019 znaša skupno 51 941 milijonov EUR (leta 2018: 53 206 milijonov EUR). Sprememba knjigovodske vrednosti ustreza spremembi natečenih obresti.

EMFS omogoča dodelitev finančne pomoči državi članici, ki je v težavah ali ji zaradi izjemnih okoliščin, nad katerimi nima nikakršnega nadzora, resno grozijo hude težave. Pomoč je lahko v obliki posojila ali kreditne linije. S sklepi Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 9. maja 2010 je bil ta mehanizem omejen na 60 milijard EUR, vendar pravno določena omejitev omejuje obseg neodplačanih posojil ali kreditnih linij na varnostno rezervo, ki je na razpolago v okviru zgornje meje lastnih sredstev. Za najeta posojila, povezana z izplačanimi posojili iz EMFS, jamči proračun EU. Ni predvideno, da bo EMFS izvajal nove programe financiranja ali sklepal nove sporazume o posojilih.

Aranžma za plačilnobilančna posojila je na politikah temelječ finančni instrument, ki zagotavlja srednjeročno finančno pomoč državam članicam EU, ki niso prevzele eura. Omogoča odobravanje posojil državam članicam, ki imajo težave s plačilno bilanco ali pretokom kapitala ali za katere obstaja resna nevarnost, da bi zašle v tovrstne težave. Terjatve iz posojil, ki se odobrijo na podlagi tega instrumenta, so omejene na največ 50 milijard EUR. Za najeta posojila, povezana s temi plačilnobilančnimi posojili, jamči proračun EU. Romunija je leta 2019 vrnila preostalo 1 milijardo EUR zneska neporavnanega posojila, Latvija pa je vrnila 500 milijonov EUR od neporavnanega zneska v višini 700 milijonov EUR.

Makrofinančna pomoč je oblika finančne pomoči, ki jo EU zagotovi partnerskim državam, ki imajo težave s svojo plačilno bilanco. Daje se v obliki srednjeročnih/dolgoročnih posojil ali nepovratnih sredstev ali ustrezne kombinacije obeh in običajno dopolnjuje financiranje, zagotovljeno v okviru programa za prilagoditev in reforme, ki ga podpira MDS. Za ta posojila jamči Jamstveni sklad za zunanje ukrepe. V letu, ki se je končalo 31. decembra 2019, so bila zagotovljena dodatna izplačila posojil v okviru makrofinančne pomoči v skupnem znesku 420 milijonov EUR, od tega 300 milijonov EUR Tuniziji, 100 milijonov EUR Jordaniji in 20 milijonov EUR Moldaviji – glej tudi pojasnilo 4.1.2.

Evropska skupnost za atomsko energijo (Euratom, ki ga zastopa Komisija) daje posojila državam članicam in državam nečlanicam ter subjektom iz držav članic in nečlanic za financiranje projektov v zvezi z energetskimi objekti. Prejeta so bila jamstva tretjih oseb v višini 214 milijonov EUR (leta 2018: 254 milijonov EUR) za kritje posojil Euratom – glej pojasnilo 4.1.2.

Posojila ESPJ v likvidaciji niso posojila za finančno pomoč, ampak zadolžnice za usklajevanje denarnih tokov z najetimi posojili. Vendar so bila – podobno kot posojila za finančno pomoč – odobrena iz izposojenih sredstev v skladu s členoma 54 in 56 Pogodbe ESPJ za financiranje projektov. Zadnje zadolžnice so bile v celoti poplačane leta 2019.

Efektivne obrestne mere posojil (izražene kot razpon obrestnih mer)

39.Druga posojila

Nominalna vrednost drugih posojil na dan 31. decembra 2019 skupaj znaša 728 milijonov EUR (leta 2018: 617 milijonov EUR).

Posojila s posebnimi pogoji so odobrena po ugodnejših obrestnih merah v okviru sodelovanja z državami nečlanicami.

Vezane vloge vključujejo predvsem zneske z zapadlostjo od 3 do 12 mesecev, ki ne ustrezajo opredelitvi denarnih ustreznikov.

Oslabitev drugih posojil

Prenesena posojila so neodplačana posojila, ki jih je odobrila EIB in so zajamčena iz proračuna EU ter za katera so bile vse pravice s subrogacijo prenesene na EU po plačilu iz Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe ali iz Jamstvenega sklada EFSI. Ta posojila so v celoti oslabljena za znesek v višini 658 milijonov EUR (leta 2018: 579 milijonov EUR). Unovčitve jamstev so delno pokrite s finančnimi rezervacijami iz prejšnjih let. V skladu z ustreznimi sporazumi med EU in EIB slednja začne postopek izterjave v imenu EU, da bi izterjala morebitne dolgovane zneske.

40.PREDHODNO FINANCIRANJE

Obseg predhodnega financiranja v različnih programih mora zadostovati, da se upravičencu zagotovijo potrebna sredstva za začetek in napredovanje projekta, hkrati pa je treba zagotoviti zaščito finančnih interesov EU ter upoštevati pravne in operativne omejitve ter omejitve zaradi stroškovne učinkovitosti.

41.Predhodno financiranje

Predhodno financiranje pomeni izplačana denarna sredstva in s tem izvrševanje odobritev plačil. Kot je pojasnjeno v pojasnilu 1.5.7, so to predujmi in še niso prikazani kot odhodki. Zato predhodno financiranje kljub temu, da zmanjšuje neporavnane obveznosti (glej pojasnilo 5.1), predstavlja stroške, ki še morajo biti sprejeti in še niso pripoznani v izkazu poslovnega izida.

Pri deljenem upravljanju se skoraj vse predhodno financiranje nanaša na sedanje programsko obdobje. Navedeni so začetni zneski predhodnega financiranja, ki ne bodo obračunani (tj. pripoznani v izkazu poslovnega izida) pred koncem programskega obdobja in so prikazani kot nekratkoročno predhodno financiranje. Zneski letnega predhodnega financiranja, ki se obračunajo na letni osnovi, pa so prikazani kot kratkoročno predhodno financiranje. Leta 2019 je bilo izplačano novo predhodno financiranje v višini 10,5 milijarde EUR. Predhodno financiranje deljenega upravljanja je v primerjavi z letom 2018 stabilno, razen zmanjšanja v EKSRP, ki se nanaša na preostalo predhodno financiranje iz prejšnjega programskega obdobja. To je bilo obračunano med letom.

Največji del predhodnega financiranja za neposredno upravljanje se nanaša na raziskave (predvsem program Obzorje 2020, ki ga izvajajo Komisija in izvajalske agencije EU) in znaša 7,8 milijarde EUR (leta 2018: 6,8 milijarde EUR). Povečanje je posledica sporazumov, sklenjenih v letu 2019, za katere je bilo zagotovljeno predhodno financiranje.

Pri posrednem upravljanju predhodno financiranje zajema predvsem programe notranjih politik, kot so Erasmus, Galileo in EGNOS, pa tudi instrumente, povezane z zunanjimi odnosi, kot so ENI (Evropski instrument sosedstva), DCI (instrument za razvojno sodelovanje) in IPA (instrument za predpristopno pomoč). Povečanje predhodnega financiranja za mednarodne organizacije se nanaša predvsem na zgoraj navedene instrumente, povezane z zunanjimi odnosi. Povečanje predhodnega financiranja za druge subjekte se nanaša predvsem na program Erasmus, ki ga izvajajo nacionalne agencije, pri čemer začnejo novi sporazumi veljati leta 2019.

Jamstva, prejeta v zvezi s predhodnim financiranjem

To so jamstva, ki jih Komisija v nekaterih primerih zahteva od upravičencev, ki niso države članice, ob plačilu predujmov (predhodnega financiranja). Pri tej vrsti jamstev je treba razkriti dve vrednosti, in sicer „nominalno“ in „tekočo“. Nominalna vrednost je povezana z obstojem jamstva. Tekoča vrednost je znesek predhodnega financiranja, ki se izplača proti jamstvu, ki se nato zmanjša za naknadno obračunane zneske. Na dan 31. decembra 2019 je nominalna vrednost jamstev, prejetih v zvezi s predhodnim financiranjem, znašala 492 milijonov EUR, njihova tekoča vrednost pa 406 milijonov EUR (leta 2018: 516 milijonov EUR oziroma 420 milijonov EUR).

Nekateri zneski predhodnega financiranja, ki so bili plačani v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj (7. OP) in programa Obzorje 2020, se krijejo iz Jamstvenega sklada za udeležence. Navedeni sklad je instrument vzajemne koristi in je bil vzpostavljen za kritje tveganj, ki se nanašajo na neplačila zneskov upravičencev med izvajanjem posrednih ukrepov 7. Navedeni sklad je instrument vzajemne koristi in je bil vzpostavljen za kritje tveganj, ki se nanašajo na neplačila zneskov upravičencev med izvajanjem posrednih ukrepov 7. OP in programa Obzorje 2020. Vsi udeleženci posrednih ukrepov, ki prejemajo nepovratna sredstva EU, prispevajo 5 % celotnega prejetega zneska h kapitalu Jamstvenega sklada za udeležence.

Na dan 31. decembra 2019 je višina zneskov predhodnega financiranja, ki jih krije Jamstveni sklad za udeležence, dosegla 2,1 milijarde EUR (leta 2018: 2 milijardi EUR). EU (ki jo zastopa Komisija) deluje kot pooblaščenka udeležencev Jamstvenega sklada za udeležence, sklad sam pa je v lasti udeležencev.

Sredstva Jamstvenega sklada za udeležence so ob koncu leta znašala skupaj 2,2 milijarde EUR (leta 2018: 2,1 milijarde EUR). Sredstva Jamstvenega sklada za udeležence vključujejo tudi finančna sredstva, ki jih upravlja Komisija. Ker je Jamstveni sklad za udeležence ločen subjekt, sredstva Sklada niso konsolidirana v tem zaključnem računu EU.

42.Drugi predujmi državam članicam

Predujmi državam članicam za finančne instrumente v okviru deljenega upravljanja

V okviru programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) je mogoče državam članicam nakazati predujme iz proračuna EU, da lahko prispevajo v finančne instrumente (tj. posojila, lastniške naložbe ali jamstva). Za vzpostavitev in upravljanje teh finančnih instrumentov so odgovorne države članice in ne Komisija. Kljub temu so denarna sredstva, ki ob koncu leta v okviru teh instrumentov niso porabljena, last EU (tako kot vse predhodno financiranje) in se zato obravnavajo kot sredstvo v bilanci stanja EU.

Obdobje 2014–2020:

V okviru kohezijske politike se ocenjuje, da je bilo od izplačanih 7 146 milijonov EUR na dan 31. decembra 2019 neporabljenih 3 247 milijonov EUR. To vključuje prispevek držav članic k pobudi za MSP, tj. instrumentu, namenjenemu spodbujanju dodatnih posojil bančnega sektorja malim in srednjim podjetjem (izplačanih 1 198 milijonov EUR, brez zneskov, ki so še predmet predhodnega financiranja, od katerih se za 324 milijonov EUR ocenjuje, da še niso bili porabljeni).

Za razvoj podeželja je bilo ob koncu leta neporabljenih 54 milijonov EUR.

Obdobje 2007–2013:

Šteje se, da so bili vsi zneski, povezani s kohezijsko politiko, izvršeni ali prerazporejeni drugim ukrepom, zato na dan 31. decembra 2019 ni bilo preostalih sredstev v bilanci stanja. Opozoriti je treba, da bo dejansko izvajanje po različnih instrumentih pregledano v okviru postopka zaključevanja programov v prihodnjih letih.

Sheme pomoči

Podobno kot zgoraj se predujmi, ki so jih plačale države članice za različne sheme pomoči (državna pomoč, tržni ukrepi v okviru EKJS ali naložbeni ukrepi EKSRP) in ob koncu leta niso porabljeni, v bilanci stanja EU evidentirajo kot sredstva (predujmi). Komisija je ocenila vrednost teh predujmov na podlagi informacij, ki so jih zagotovile države članice; zadevni zneski so vključeni v zgornje podpostavke „Sheme pomoči“.

Obdobje 2014–2020:

Ob koncu leta so neporabljeni zneski po ocenah znašali 2 044 milijonov EUR za kohezijsko politiko in 1 460 milijonov EUR za kmetijsko politiko.

Obdobje 2007–2013:

Ocenjuje se, da je 130 milijonov EUR, plačanih v okviru razvoja podeželja, ob koncu leta 2019 še neporabljenih.

43.MENJALNE TERJATVE IN NEMENJALNI IZTERLJIVI ZNESKI

44.Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov

45.Izterljivi zneski, ki jih dolgujejo države članice

Največji znesek, vključen med nekratkoročne, se nanaša na zneske, ki jih dolgujejo države članice, veliko povečanje pa je povezano s postopkom za ugotavljanje kršitev v zvezi z Združenim kraljestvom (pojasnjeno spodaj) – v prejšnjem letu je bil ta znesek v višini 2,1 milijarde EUR prikazan pod kratkoročnimi zneski. Med nekratkoročne so tako kot v prejšnjih letih vključeni tudi zneski, ki se nanašajo na neizvršene sklepe o potrditvi skladnosti za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP). Zneski, ki se nanašajo na te sklepe, se izterjajo v letnih obrokih.

Zgoraj navedena sprememba s kratkoročnega na nekratkoročen znesek tudi pojasnjuje veliko zmanjšanje kratkoročnih zneskov, ki jih dolgujejo države članice. Zmanjšanje je tudi posledica dejstva, da v primerjavi z letom 2018 v letu 2019 ni bilo lastnih sredstev, ki naj bi bila še prejeta v zvezi s spremembo proračuna – glej spodaj.

Izterljivi zneski v zvezi z lastnimi sredstvi

„Računi A“ se nanašajo na mesečne izkaze, v katerih države članice Komisiji sporočijo upravičene zneske tradicionalnih lastnih sredstev (TLS), ki še niso bili izterjani. TLS, sestavljena iz carin in prelevmanov na sladkor, zbirajo države članice v imenu Komisije.

Računi „A“ so na koncu leta običajno znašali približno 3 milijarde EUR, vendar v letih 2018 in 2019 saldo vključuje dodatne zneske TLS, povezane s postopkom za ugotavljanje kršitev v zvezi z Združenim kraljestvom (pojasnjeno v nadaljevanju) in drugimi poročili o inšpekcijskih pregledih v zvezi s TLS. Obračunane so zamudne obresti v višini 1,2 milijarde EUR (2018: 1,3 milijarde EUR); ti zneski se zato prav tako poročajo v tem zaključnem računu (glej pojasnili 2.6.2 in 3.7).

Kar zadeva postopek za ugotavljanje kršitev, je Komisija 8. marca 2018 Združenemu kraljestvu poslala uradni opomin (kršitev št. 2018/2008), ker proračunu EU ni dalo na voljo pravilen znesek tradicionalnih lastnih sredstev, kot se zahteva s pravom EU. Ker Združeno kraljestvo ni zagotovilo zadovoljivega odgovora, niti na uradni opomin niti na obrazloženo mnenje, poslano 24. septembra 2018, je Komisija 6. marca 2019 potrdila svojo odločitev, da zadevo predloži Sodišču EU, kar je storila 7. marca 2019. Zadeva se je začela s poročilom urada OLAF za leto 2017, v katerem je bilo ugotovljeno, da so se uvozniki v Združenem kraljestvu izognili plačilu velikega zneska carin, tako da so izdajali lažne in fiktivne račune ter nepravilno določali carinske vrednosti pri uvozu. Komisija na podlagi metodologije, ki sta jo razvila urad OLAF in Skupno raziskovalno središče, ter razpoložljivih informacij ocenjuje, da so zaradi kršitve zakonodaje EU s strani Združenega kraljestva v obdobju med novembrom 2011 in oktobrom 2017 v proračunu EU nastale izgube v višini 2,1 milijarde EUR (čiste, tj. po odštetju stroškov pobiranja, ki bi jih Združeno kraljestvo zadržalo od bruto zneska v višini 2,7 milijarde EUR). Združeno kraljestvo se ne strinja z metodologijo, ki jo je Komisija uporabila za oceno navedenih izgub. Sodni postopki, ki so v teku, in informacije, ki so trenutno na voljo, kažejo, da bo postopek dolgotrajen. Zato so glavnica v višini 2,1 milijarde EUR in ocenjene zamudne obresti v višini 1,1 milijarde EUR, ki naj bi se obračunale do konca leta 2019 (v primerjavi z 0,7 milijarde EUR obresti, obračunanih in pripoznanih do konca leta 2018), razvrščene kot dolgoročna sredstva.

Poleg tega je Komisija v računovodske izkaze vključila terjatev v višini 0,2 milijarde EUR za ugotovljene carine in zamudne obresti, ki temelji na najnovejših razpoložljivih informacijah. Znesek v višini 0,7 milijarde EUR, ki je bil prvotno pripoznan leta 2018, je bil popravljen navzdol, potem ko so organi Združenega kraljestva leta 2019 predložili nove informacije (glej pojasnili 2.6.2 in 3.7).

„Ločeni računi“ se nanašajo na določene upravičene zneske, ki niso bili vključeni v „račune A“, ker jih države članice niso izterjale in ker niso bili zavarovani (ali če je bilo zavarovanje zagotovljeno, vendar se zneski izpodbijajo). Za te upravičene zneske se izvede oslabitev na podlagi podatkov, ki jih vsako leto zagotovijo države članice. Ti zneski so na splošno na podobni ravni ob vsakem koncu leta, kot je razvidno zgoraj.

„Lastna sredstva, ki jih je treba še prejeti“ v letu 2018 se nanašajo na izterljive zneske zaradi spremembe proračuna št. 6/2018, ki je bila sprejeta 12. decembra 2018. Zneske so države članice vnesle prvi delovni dan januarja 2019. Na leto 2019 se ne nanaša noben tak znesek.

Izterljivi zneski v zvezi z EKJS in razvojem podeželja

Ta postavka zajema predvsem terjatve do držav članic na dan 31. decembra 2019, kakor so jih te prijavile in potrdile 15. oktobra 2019. Za izterljive zneske, ki nastanejo po tej prijavi do 31. decembra 2019, se pripravi ocena. Komisija oceni tudi odpis terjatev do upravičencev, ki jih verjetno ne bo mogoče izterjati. Ta popravek vrednosti ne pomeni, da se Komisija odpoveduje prihodnji izterjavi teh zneskov. V popravek je vključeno tudi zmanjšanje za 20 %, kar ustreza znesku, ki ga države članice lahko zadržijo za kritje upravnih stroškov.

46.Izterljivi zneski v zvezi z globami zaradi kršitev pravil konkurence

Začasna plačila se nanašajo predvsem na denarne prejemke, ki so jih plačala podjetja, ki so se kljub temu pritožila ali še imajo možnost, da se pritožijo zoper sklepe o globi pri sodiščih EU. Pogojna obveznost je razkrita zaradi možnosti, da bo te zneske treba vrniti oglobljenim podjetjem (glej pojasnilo 4.1.4).

Oglobljena podjetja, ki so vložila pritožbo ali to načrtujejo, imajo možnost, da izvršijo začasna plačila ali Komisiji zagotovijo bančna jamstva. Komisija je za globe v višini 11 133 milijonov EUR (leta 2018: 9 354 milijonov EUR), ki niso bile plačane ob koncu, sprejela finančna jamstva.

V zneskih, odpisanih zaradi oslabitve, je upoštevana ocena, ki jo Komisija opravi za vsak primer posebej, v zvezi z zneski za globe, ki niso bili plačani ali za katere niso bila zagotovljena jamstva in Komisija ne pričakuje, da bodo izterjani.

Povečanje izterljivih zneskov v zvezi z globami zaradi kršitev pravil konkurence se nanaša predvsem na eno veliko globo (v skupni višini 1 494 milijonov EUR), ki jo je zadevno podjetje pokrilo z bančnim jamstvom, ki ga je Komisija sprejela. Preostalo povečanje zaradi drugih glob v zvezi s konkurenco, ki so bile naložene v letu (2 597 milijonov EUR), je bilo v veliki meri izravnano z globami, ki so bile leta 2019 dokončno plačane (glej pojasnilo 2.8.1).

47.Aktivne časovne razmejitve

Prehodno nezaračunani prihodki vključujejo 1,4 milijarde EUR (leta 2018: 1,1 milijarde EUR), za katere Komisija pričakuje, da jih bo izterjala od držav članic na področju kohezije. Izterjava bo izvedena na podlagi proučitve in sprejetja zaključnih računov, ki so jih predložile države članice na začetku leta 2020. Ta postopek za sprejetje zaključnih računov držav članic je bil uveden na področju kohezije za programsko obdobje 2014–2020.

48.Terjatve iz menjalnih poslov

Nekratkoročne zamudne obresti se nanašajo na postopek za ugotavljanje kršitev, naveden v pojasnilu 2.6.1.1. Te obresti so bile v letu 2018 prikazane med kratkoročnimi.

Druge kratkoročne terjatve se nanašajo predvsem na zamudne obresti. Zmanjšanje v letu 2019 je predvsem posledica razvrstitve obresti, ki se nanašajo na postopek za ugotavljanje kršitev, kot nekratkoročnih in popravka navzdol v poročilih o inšpekcijskih pregledih TLS (glej pojasnilo 2.6.1.1).

49.ZALOGE

50.DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI

51.Bančni računi za izvrševanje proračuna

Ta postavka zajema sredstva, ki jih ima Komisija na svojih bančnih računih (pri zakladnici ali centralni banki) v vsaki državi članici in državi Efte ter na tekočih računih poslovnih bank, na računih izločenih sredstev in računih za manjša denarna plačila. Stanje sredstev zakladnice konec leta 2019 je posledica naslednjih glavnih elementov:

·Globe v višini 2,6 milijarde EUR, ki jih je Komisija naložila za kršitev pravil konkurence in so bile dokončno plačane leta 2019, vendar niso še vključene v spremembo proračuna, so vključene v stanje zakladnice ob koncu leta.

·Stanje zakladnice vključuje tudi še neporabljene namenske prejemke in druge odobritve plačil v višini 9,7 milijarde EUR iz proračuna za leto 2019.

52.Denarna sredstva, ki pripadajo finančnim instrumentom

Zneski, prikazani pod to postavko, se nanašajo predvsem na denarne ustreznike, ki jih v imenu Komisije upravljajo upravitelji, in sicer za namene izvajanja posebnih programov finančnih instrumentov, ki se financirajo iz proračuna EU, ter na denarna sredstva in njihove ustreznike v jamstvenih skladih za proračunska jamstva (glej pojasnilo 2.4.1). Denarna sredstva, ki pripadajo finančnim instrumentom in jamstvenim skladom, se lahko uporabljajo le v zadevnih programih.

53.Denarna sredstva, povezana z globami

To so denarna sredstva, prejeta v zvezi z globami, ki jih je naložila Komisija, v še odprtih zadevah. Ti zneski so knjiženi na posebnih depozitnih računih, ki se ne uporabljajo za nobeno drugo dejavnost. Če je bila zoper njih vložena pritožba oziroma še ni znano, ali bo druga stranka vložila pritožbo, je zadevni znesek prikazan kot pogojna obveznost v pojasnilu 4.1.4.

Od leta 2010 vse poznejše začasno plačane globe upravlja Komisija v skladu BUFI, v okviru katerega se vlagajo v finančne instrumente, ki so razvrščeni kot razpoložljivi za prodajo (glej pojasnilo 2.4.1).

OBVEZNOSTI

54.POKOJNINE IN DRUGI PREJEMKI ZAPOSLENIH

Čiste obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih