EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 28.4.2020
COM(2020) 169 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Razlagalno sporočilo Komisije o uporabi računovodskih in bonitetnih okvirov za olajšanje bančnega kreditiranja v EU
Pomoč podjetjem in gospodinjstvom v času pandemije COVID-19
Razlagalno sporočilo Komisije o uporabi računovodskih in bonitetnih okvirov za olajšanje bančnega kreditiranja v EU
Pomoč podjetjem in gospodinjstvom v času pandemije COVID-19
1.Uvod in ozadje
Resen ekonomski šok, ki ga je povzročila pandemija COVID-19, in izjemni ukrepi za preprečitev njenega širjenja imajo daljnosežen vpliv tako na ponudbo kot tudi na povpraševanje v gospodarstvu. Podjetja se soočajo z motnjami v dobavnih verigah, začasnimi zaprtji in zmanjšanim povpraševanjem, medtem ko se gospodinjstva spopadajo z brezposelnostjo in upadom dohodka.
Najtežji del krčenja gospodarstva bo čutiti v prihodnjih mesecih. Gospodinjstva in solventna podjetja bi bilo treba podpreti, da bodo prenesla to upočasnitev gospodarske dejavnosti in pomanjkanje likvidnosti, ki ga bo upočasnitev povzročila.
1.1.Vloga bank pri blažitvi učinka COVID-19 na gospodarstvo
V nasprotju s svetovno finančno krizo ekonomski šok, ki ga je povzročil izbruh COVID-19, ne izvira iz bančnega sektorja ali širšega finančnega sistema. Banke v EU so danes veliko odpornejše, kot so bile leta 2008. Kapitalski količniki in likvidnostni blažilniki so se znatno izboljšali, finančni vzvodi bank in zanašanje na kratkoročno financiranje pa sta se zmanjšala. Testi izjemnih situacij, ki jih usklajuje Evropski bančni organ (EBA), so pokazali, da je bančni sektor EU dovolj odporen, da vzdrži hudo recesijo v najrazličnejših scenarijih. Medtem se je tudi širši finančni sistem dobro spopadal s stresnimi razmerami, povezanimi s krizo zaradi COVID-19.
Trdnost bank v Uniji bi jim morala omogočiti, da igrajo ključno vlogo pri obvladovanju ekonomskega šoka, ki je posledica COVID-19, in pri pripravah na hitro okrevanje, čeprav bodo tudi na banke neizogibno negativno vplivale težave, s katerimi se soočajo njihove stranke, in povečana nestanovitnost na finančnih trgih. Banke lahko prevzamejo to vlogo tako, da še naprej kreditirajo svoje najbolj prizadete stranke, zlasti mala in srednja podjetja (MSP).
Javni organi in telesa na ravni Unije, držav članic in na mednarodni ravni so sprejeli hitre in odločne ukrepe, da bi bankam zagotovili potrebne ukrepe za učinkovito usmerjanje sredstev v podjetja in gospodinjstva.
-Centralne banke so okrepile svojo likvidnostno podporo bankam, da bi spodbudile bančno kreditiranje tistih, ki jih je najbolj prizadela kriza COVID-19, in so razširile svoje programe nakupa sredstev, da bi zagotovile še ugodnejše pogoje financiranja za vse gospodarske sektorje.
-Bančni nadzorniki v EU so bankam zagotovili začasni kapital, likvidnost in operativno razbremenitev, da bi lahko v težavnejšem okolju še naprej izpolnjevale svojo vlogo pri financiranju realnega gospodarstva. Poleg tega je na mednarodni ravni Baselski odbor za bančni nadzor (BCBS) napovedal enoletni odlog, kar zadeva mednarodno dogovorjeni rok za izvedbo končnih standardov Basel III, da bi se sprostila operativna zmogljivost bank in nadzornikov, ter se je strinjal, da se bankam zagotovi večja prožnost pri postopnem uvajanju regulativne obravnave obračunavanja pričakovanih kreditnih izgub, da se omeji vpliv na njihov regulativni kapital.
-Evropska komisija je kot del usklajenega odziva EU za zmanjševanje učinka krize COVID-19 na gospodarstvo v celoti izkoristila prožnost okvirov za državno pomoč ter Pakta za stabilnost in rast za omogočanje državam članicam, da zagotovijo odločen in usklajen fiskalni odziv. Države članice so izkoristile to prožnost za izvedbo ukrepov pomoči, zlasti v obliki ureditev državnih jamstev za posojila ali odlogov plačil (v nadaljnjem besedilu: moratoriji), ki bankam zagotavljajo spodbude za nadaljnje kreditiranje v času trenutne negotovosti in ki zmanjšujejo neposreden finančni pritisk na podjetja in gospodinjstva.
Ti obsežni monetarni, regulativni in fiskalni ukrepi dajejo bankam potrebna sredstva in prožnost za podporo gospodarstvu EU v času krize COVID-19. Banke morajo zdaj uporabiti sproščen kapital in likvidnost za usmerjanje sredstev v tista podjetja in zasebna gospodinjstva, ki jih je nenadno zmanjšanje gospodarske dejavnosti neposredno prizadelo, in sicer v okviru omejitev bonitetno zanesljivega ravnanja. Na ta način se lahko omeji škoda za gospodarstvo EU, okrevanje pa bo hitrejše in močnejše.
Komisija priznava in pozdravlja prizadevanja bank za pomoč gospodinjstvom in podjetjem pri soočanju s to krizo brez primere. Glede na obseg krize se pričakuje, da si bosta bančni sektor in širši finančni sistem po svojih najboljših močeh prizadevala za podporo odzivu javne politike. Gospodarske izzive, ki jih predstavlja pandemija COVID-19, je mogoče premagati le s tesnim sodelovanjem med javnimi in zasebnimi akterji. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 17. aprila vztrajno poudarjal proaktivno vlogo bančnega sektorja v tej krizi, medtem ko so finančni ministri EU v svoji izjavi, sprejeti 16. aprila, pozvali bančni sektor, naj podpre gospodinjstva in podjetja, ki jih je prizadel izbruh COVID-19, da bi se zagotovilo neprekinjeno poslovanje.
1.2.Prožnost znotraj regulativnega okvira v času krize COVID-19
Regulativni okvir za banke nudi veliko manevrskega prostora za javne in zasebne pobude, namenjene spodbujanju nadaljnjega kreditiranja strank, ki jih je prizadela kriza COVID-19, hkrati pa ohranja preudaren pristop. Komisija spodbuja banke, naj v celoti izkoristijo prožnost v obstoječih računovodskih in bonitetnih predpisih, da podprejo gospodarstvo EU v izjemnih okoliščinah izbruha COVID-19. Zgolj uporaba ukrepov pomoči, ki so namenjeni premostitvi kratkoročnih likvidnostnih potreb, ne bi smela samodejno privesti do strožje računovodske ali bonitetne obravnave, kadar se finančne razmere sicer ne poslabšajo.
Hkrati je bistveno, da banke še naprej merijo tveganja na natančen, dosleden in pregleden način, saj je to potrebno za spremljanje učinkov krize COVID-19 na gospodarstvo EU in zagotavlja temelje za odporen bančni sektor. To pomeni, da morajo banke še naprej prepoznavati primere, ko se posojilojemalci lahko soočajo s finančnimi težavami, ki bi lahko vplivale na njihovo zmožnost odplačevanja kreditov na daljši rok. Banke morajo prav tako še naprej uporabljati zanesljive standarde za odobravanje kreditov in poznavanje strank, kot to zahteva zakonodaja EU.
1.3.Potreba po usklajenem odzivu
Komisija je v svojem sporočilu o usklajenem gospodarskem odzivu na krizo COVID-19 pozvala bonitetne in računovodske organe, naj podrobneje opredelijo, kako kar najbolje izkoristiti prožnost v obstoječem regulativnem okviru. EBA
, bančni nadzor Evropske centralne banke
, Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA)
in Odbor evropskih organov za nadzor revizorjev (CEAOB) so pojasnili, kako velika prožnost v sedanjih računovodskih in bonitetnih okvirih omogoča sprejetje izrednih ukrepov, da bi se te razmere brez primere obvladovale na zanesljiv način in brez povzročanja motenj. Komisija pozdravlja tudi nedavni izjavi BCBS in Upravnega odbora za mednarodne računovodske standarde (IASB)
.
Nujno je, da vsi organi še naprej ravnajo na usklajen in dosleden način, ko določajo, kako uporabljati prožnost v zadevnih predpisih, da bi se zagotovila čim večja jasnost in enaki konkurenčni pogoji na enotnem trgu. Enotni pravilnik velja za vse banke v EU, šok zaradi pandemije pa ne bi smel povzročiti različne uporabe predpisov v državah članicah. Npr. jamstva ali moratorije na plačila, odobrene v okviru COVID-19, ki imajo enake značilnosti, bi morali nadzorniki po vsej Uniji obravnavati na enak način. Zagotavljanje, da se prožnost v predpisih dosledno uporablja, prispeva k ohranjanju celovitosti enotnega trga, kar je bistvenega pomena za hitrejše okrevanje. Komisija poziva EBA, naj preuči, kako bi bilo treba obravnavati javna jamstva, zagotovljena kot odziv na krizo COVID-19, za namene zmanjševanja tveganja, in naj po potrebi zagotovi dodatne smernice.
Pri več ukrepih pomoči, ki so jih sprejeli organi EU in nacionalni organi, je bila učinkovito uporabljena prožnost v predpisih, da bi se čim bolj povečala zmožnost kreditiranja bank. Nadzorni organi so bankam dovolili, da začasno uporabljajo likvidnostne in kapitalske blažilnike, medtem ko so imenovani nacionalni organi znižali več zahtev v zvezi z makrobonitetnim kapitalskim blažilnikom, s čimer so dejansko za velik del kapitala prenehale veljati regulativne omejitve. To so dobrodošli ukrepi pomoči, ki odražajo, zakaj so potrebni bonitetni blažilniki in kakšen je pomen omogočanja njihove sprostitve, da se zagotovi njihova uporabnost, kadar je to potrebno. Banke bi morale uporabljati kapitalske blažilnike, da bi ohranile kreditiranje realnega gospodarstva, trgi pa v sedanjih okoliščinah ne bi smeli stigmatizirati njihove uporabe. Komisija spodbuja ESRB, naj usklajuje pristop na ravni EU v zvezi z uporabo makrobonitetnih blažilnikov v času krize in v fazi okrevanja.
Za zagotavljanje, da lahko banke igrajo svojo ključno vlogo pri pomoči gospodarstvu EU v času krize COVID-19, to sporočilo potrjuje prožnost, ki so jo izpostavili EBA, ECB, ESMA in CEAOB, pa tudi BCBS in IASB, da bi se v tej fazi v zvezi s tem zagotovila čim večja gotovost. To sporočilo opozarja na glavne značilnosti smernic, ki so jih izdali navedeni organi, da bi se okrepila skupna zaveza k dosledni in usklajeni uporabi prožnosti v regulativnem okviru Unije (oddelka 2 in 3). Sporočilo tudi poudarja ključno vlogo, ki naj bi jo poleg javnega sektorja imel bančni sektor EU pri omejevanju učinka krize COVID-19 na gospodarstvo in pri spodbujanju hitrega okrevanja po krizi, ter izpostavlja področja, na katerih so banke pozvane k odgovornemu ravnanju (oddelek 4). Nazadnje sporočilo poudarja potrebo po ciljno usmerjenih spremembah posameznih vidikov bonitetnega okvira, da se čim bolj poveča zmožnost bank za nadaljnje kreditiranje podjetij in gospodinjstev, ob istočasnem spremljanju, kako banke sproščena sredstva uporabljajo pri zagotavljanju bančnih kreditov (oddelek 5).
2.Prožnost v MSRP 9 – Finančni instrumenti
Na zahtevo Odbora za finančno stabilnost (FSB) in skupine G20 je IASB prek Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 9 uvedel bolj v prihodnost usmerjen pristop k oblikovanju rezervacij za kreditne izgube. MSRP 9 predstavlja odziv na izkušnjo, pridobljeno v zadnji finančni krizi, ko so imele številne banke premalo rezervacij za kreditne izgube, da bi pokrile izgube, ko posojilojemalci niso izpolnili svojih obveznosti. Izraženi so bili pomisleki, da bi uporaba pristopa pričakovanih kreditnih izgub v skladu z MSRP 9 samodejno povzročila nenadno in znatno povečanje rezervacij za kreditne izgube bank in da bi to posledično zmanjšalo njihovo zmožnost za kreditiranje strank.
Pristop na podlagi pričakovanih kreditnih izgub v skladu z MSRP 9 zahteva uporabo presoje in prožnosti. Kot je navedel IASB, se od bank (in drugih družb) ne pričakuje, da bodo v izjemnih razmerah, kot je kriza COVID-19, za določanje zneska rezervacij samodejno uporabljale svoje obstoječe pristope glede pričakovanih kreditnih izgub. Komisija pričakuje, da bodo banke v celoti izkoristile presojo in prožnost v okviru MSRP 9, da bi ublažile kakršen koli neupravičen učinek krize COVID-19 na rezervacije bank za pričakovane kreditne izgube, ne da bi bilo pri tem ogroženo zaupanje vlagateljev.
Ocena znatnega povečanja kreditnega tveganja
Ocena znatnega povečanja kreditnega tveganja bank bi morala temeljiti na preostalem obdobju trajanja zadevnih finančnih sredstev. Nenadna enkratna povečanja verjetnosti neplačila zaradi krize COVID-19, za katera se pričakuje, da bodo začasna, ne bi smela privesti do znatnega povečanja verjetnosti neplačila v celotnem obdobju trajanja. Zato ni mogoče utemeljeno sklepati, da bi privedla do znatnega povečanja kreditnega tveganja v primerjavi s pričakovano verjetnostjo neplačila v naslednjih dvanajstih mesecih.
Banke bi morale pri ocenjevanju, ali je prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, v dovolj veliki meri upoštevati scenarije, ki temeljijo na dolgoročnih stabilnih makroekonomskih obetih. V MSRP 9 se uporablja sklic na točko v času (datum poročanja), da se oceni, ali je prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja. Zaradi edinstvenega značaja krize COVID-19 banke težko pridobijo zadovoljive in dokazljive informacije za pripravo zanesljivih in v prihodnost usmerjenih scenarijev za določitev znatnega povečanja kreditnega tveganja. Namesto zgolj sklepanja na podlagi sedanje negotovosti za prihodnja leta bi morale banke v zadostni meri upoštevati scenarije na podlagi dolgoročnih stabilnih makroekonomskih obetov, kot priporoča ECB
. ECB je v dopisu pomembnim institucijam navedla, kako naj uporabijo makroekonomske napovedi uslužbencev ECB za svojo oceno znatnega povečanja kreditnega tveganja in za rezervacije za pričakovane kreditne izgube v skladu z MSRP 9.
Uporaba moratorijev ter določitev sprememb in znatnega povečanja kreditnega tveganja
Ni verjetno, da bi začasni ukrepi pomoči, povezani s krizo COVID-19, kot so zasebni ali zakonski moratoriji, pomenili bistvene „spremembe“ v skladu z MSRP 9. Banke bi morale uporabiti kvantitativno in kvalitativno presojo ter upoštevati posebne značilnosti moratorijev, da bi ugotovile, ali bi privedli do „spremembe“ v skladu z MSRP 9 oziroma ali je sprememba „bistvena“ in bi zato pomenila odpravo pripoznanja posojila. Komisija se strinja z izjavo organa ESMA, da je malo verjetno, da bodo spremembe znatne, če so podporni ukrepi začasni in povezani z izbruhom COVID-19 in če ni znatnega vpliva na neto ekonomsko vrednost posojila.
Za posojila ne bi smelo samodejno veljati, da je prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja zgolj zaradi tega, ker so za njih začeli veljati zasebni ali zakonski moratoriji. Moratoriji ponovno določijo datum, v primerjavi s katerim je treba izračunati „zapadle dneve“ posojilojemalcev. Moratoriji torej vplivajo na 30-dnevno ovrgljivo predpostavko za znatno povečanje kreditnega tveganja ter na 90 dni zamude za neplačilo posojilojemalca. Vendar posojila, ki so bila donosna pred krizo COVID-19 in za katera velja začasni zasebni ali zakonski moratorij, ne bi samodejno privedla do znatno višjih rezervacij za pričakovane kreditne izgube v skladu z MSRP 9.
V izjavah, ki sta jih objavila EBA in ESMA 25. marca, je bilo pojasnjeno, da podporni ukrepi ne privedejo samodejno do znatnega povečanja kreditnega tveganja v skladu z MSRP 9. Poleg tega je IASB 27. marca izdal dokument o uporabi MSRP 9 v okviru krize COVID-19, ki potrjuje prožnost v MSRP 9 in se izrecno sklicuje na izjave ECB, EBA in ESMA. Komisija se strinja z različnimi izjavami organov, da je, če so podporni ukrepi začasni in povezani s krizo COVID-19, malo verjetno, da bodo spremembe bistvene.
Uporaba jamstev za posojila in rezervacij za pričakovane kreditne izgube v skladu z MSRP 9
Jamstva za posojila ne povečujejo ali zmanjšujejo tveganja neplačila posojilojemalca, vendar zmanjšujejo znesek kreditnih izgub, če dejansko pride do neplačila posojilojemalca. Če vlada ali drug subjekt jamči za bančna posojila posojilojemalcem, morajo banke pri izračunu zneska pričakovanih kreditnih izgub upoštevati ta jamstva za posojila. Posledično bo znesek pričakovanih kreditnih izgub nižji, ker se bo del izgub izravnal z jamstvom.
Banke bi morale zagotoviti natančna razkritja o določanju pričakovanih kreditnih izgub v skladu z MSRP 9, vključno z informacijami o možnih slabih scenarijih. Banke bi morale v opombah razkriti tudi posebne računovodske usmeritve, sprejete v zvezi s krizo COVID-19. Takšna razkritja udeležencem na trgu omogočajo, da opravijo ocene na podlagi informacij o izpostavljenosti bank kreditnemu tveganju.
Od zunanjih revizorjev se pričakuje, da bodo pri revizijskem delu upoštevali izjave BCBS, EBA, ESMA, ECB, IASB in tega sporočila. To pomeni, da se od njih pričakuje, da bodo pri oblikovanju revizijskega mnenja v skladu s takšnimi smernicami upoštevali presojo bank in njihovo uporabo prožnosti v MSRP 9. Nadaljnji učinki krize COVID-19 na obvezno revizijo računovodskih izkazov na splošno so vključeni v izjavo CEAOB.
Prehodna ureditev v Uredbi o kapitalskih zahtevah
Banke se spodbuja, da izvajajo prehodne ureditve za MSRP 9, s katerimi se bo zmanjšal učinek rezervacij za pričakovane kreditne izgube v skladu z MSRP 9 na regulativni kapital bank
. Uredba o kapitalskih zahtevah vsebuje prehodno ureditev
, ki bankam dovoljuje, da svojemu navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu dodajo vsakršno povečanje rezervacij zaradi obračunavanja pričakovanih kreditnih izgub v skladu z MSRP 9. Od drugega četrtletja leta 2018 naprej je le 56 % bank EU v EU uporabilo prehodne ureditve
. V euroobmočju je to možnost izkoristilo le 34 bank pod neposrednim nadzorom ECB. Banke, ki so se odločile, da v letu 2018 ne bodo uporabile prehodnih ureditev za MSRP 9, bi lahko to odločitev spremenile, če to predhodno odobri njihov pristojni organ.
Pristojni organi bi morali ustrezno upoštevati sedanje izjemne okoliščine in bi morali pravočasno obdelati vloge bank za uporabo prehodnih ureditev za MSRP 9, določenih v Uredbi o kapitalskih zahtevah. Da bi se omejila morebitna nestanovitnost regulativnega kapitala, do katere bi lahko prišlo, če bi kriza zaradi COVID-19 povzročila znatno povečanje pričakovanih kreditnih izgub, se je BCBS dogovoril o spremembah obstoječih prehodnih ureditev. Te spremembe bi omogočile ponastavitev 5-letnega prehodnega obdobja in prilagoditev umerjanja ureditev za dodajanje rezervacij navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu. Komisija danes sprejema zakonodajni predlog za izvajanje teh sprememb v zakonodaji Unije.
3.Prožnost v bonitetnih predpisih o razvrstitvi nedonosnih kreditov
Bonitetni predpisi o razvrstitvi nedonosnih kreditov dopuščajo ukrepe pomoči, kot so jamstva in zasebni ali zakonski moratoriji. EBA
in ECB sta v zvezi s tem podala izjave in smernice, katerih namen je razjasniti, kako dosledno obravnavati vidike, ki se nanašajo na (i) razvrstitev neodplačanih posojil in (ii) opredelitev restrukturiranih izpostavljenosti.
Uporaba jamstev in opredelitev neplačila
Bonitetni predpisi od banke ne zahtevajo, da dolžnika samodejno obravnava kot dolžnika, ki ni izpolnil obveznosti plačila, ko unovči jamstvo. Medtem ko se v skladu z Uredbo o kapitalskih zahtevah
zahteva preučitev, ali je za dolžnika postalo verjetno, da brez uveljavljanja jamstva ne bo plačal, uveljavljanje jamstva samo po sebi ne sproži razvrstitve dolžnika med dolžnike, ki ne izpolnjujejo obveznosti plačila
. Hkrati pa jamstvo ne izključuje razvrstitve dolžnika med dolžnike, ki ne izpolnjujejo obveznosti plačila. Ne glede na obstoj jamstva mora banka oblikovati mnenje o tem, ali je dolžnik sposoben izpolniti svoje obveznosti.
V tej fazi krize COVID-19 se številni posojilojemalci soočajo z začasnimi težavami pri izpolnjevanju svojih obveznosti. Pri ocenjevanju sposobnosti posojilojemalca, da izpolni svoje obveznosti, bi morale banke upoštevati dolgoročne obete posojilojemalca, pri čemer bi morale posebno pozornost posvečati situacijam, v katerih se bodo začasne težave najverjetneje preobrazile v dolgoročne in sčasoma privedle do insolventnosti.
Uporaba moratorijev na plačila ter opredelitev restrukturiranja in neplačila
Ureditve zakonskih in zasebnih moratorijev, uvedene kot odziv na krizo COVID-19, ne privedejo samodejno do prerazvrstitve izpostavljenosti kot „restrukturirane“, „donosne“ ali „nedonosne restrukturirane“. Pod opredelitvijo restrukturiranja banke običajno ponujajo posebne ukrepe (npr. začasno ustavitev plačil glavnice in/ali obresti za posojila) za pomoč posameznim posojilojemalcem, ki imajo ali bi lahko imeli začasne finančne težave glede obveznosti odplačevanja dolga. Če ukrep restrukturiranja vodi v zmanjšano finančno obveznost (tako imenovano „nujno prestrukturiranje“), to pomeni, da posojilojemalec verjetno ne bo poravnal svoje obveznosti. Vendar so ureditve zakonskih in zasebnih moratorijev, ki so bile uvedene kot odziv na krizo COVID-19, pretežno preventivne in splošne narave. Njihov cilj je obravnavati sistemska tveganja in ublažiti morebitna tveganja, ki bi lahko nastala v širšem gospodarstvu EU v prihodnosti. Niso prilagojena posameznemu posojilojemalcu, ker je dolžina zamud pri plačilih določena za vsakega posojilojemalca, ne glede na njegove posebne finančne okoliščine
. Zato se lahko šteje, da ne vplivajo na razvrstitev zadevnih posojil. Zakonske in zasebne moratorije bi bilo treba obravnavati podobno, če imajo enak namen in podobne značilnosti.
Smernice EBA z dne 2. aprila 2020 o moratorijih na plačila
določajo, pod katerimi pogoji zakonski ali zasebni moratoriji na plačila ne sprožijo razvrstitve kot restrukturiranje. Kadar je odplačevanje obveznosti začasno prekinjeno zaradi moratorija, je štetje „dni zamude“
začasno prekinjeno, vse zamude pa se štejejo na podlagi spremenjenega razporeda plačil
. Banke morajo sicer še vedno oceniti verjetnost neplačila dolžnika za vsak primer posebej, vendar se ta ocena nanaša na spremenjen razpored plačil in kadar v zvezi s tem ne obstajajo pomisleki, se lahko izpostavljenost še naprej šteje za donosno.
Smernice EBA o moratorijih na plačila ob tem pojasnjujejo, da bi morale banke še naprej uporabljati svoje običajne politike za ocenjevanje verjetnosti neplačila na podlagi tveganj. Od bank se pričakuje, da bodo za oceno kreditnega tveganja dolžnikov, za katere velja moratorij na plačila, uporabile pristop, ki temelji na tveganju. Tudi če moratoriji na plačila niso razvrščeni kot ukrepi restrukturiranja, morajo banke skrbno oceniti kreditno kakovost svojih izpostavljenosti, za katere veljajo ti ukrepi, in morajo za namene opredelitve neplačila identificirati vse situacije, v katerih obstaja verjetnost neplačila dolžnika
. To pomeni, da bi morale banke posebno pozornost posvečati tistim dolžnikom, za katere je najbolj verjetno, da se bodo soočali s težavami pri plačilih, in njihovo ocenjevanje obravnavati prednostno.
4.Vloga in odgovornost bančnega sektorja
Gospodarska podpora in ukrepi pomoči, ki so jih sprejeli javni organi, za to, da bi bili učinkoviti, potrebujejo učinkovite kanale za prenos in polno sodelovanje bančnega sektorja. Banke morajo zato sodelovati med seboj in z javnimi organi, da bi zagotovile ustrezno likvidnost za zagotavljanje kreditiranja po vsej Uniji. Podporni ukrepi, ki jih izvajajo javni organi, so sektorju zagotovili dodatno likvidnost in sprostili likvidnostne blažilnike posameznih bank, da bi okrepili njihovo zmožnost za podpiranje delovanja enotnega trga. Banke so odgovorne za vzdrževanje likvidnosti in bi morale še naprej prevzemati kolektivno dolžnost ohranjanja medbančnega kreditiranja. Zato je bistvenega pomena, da banke še naprej zagotavljajo posojila gospodinjstvom in podjetjem ter po vsej Uniji.
Banke bi morale pospešiti digitalno preobrazbo svojih poslovnih dejavnosti in ostati pozorne na goljufije. V razmerah omejevanja socialnih stikov, ki ga narekujejo javni organi, bo digitalno bančništvo pridobilo vedno večji pomen kot način za zagotavljanje kontinuitete bančnih storitev.
Različni nadzorni ukrepi, s katerimi za banke začasno prenehajo veljati določene kapitalske, likvidnostne in operativne zahteve, ustvarjajo boljše pogoje za bančni sektor, da lahko prispeva k skupnim prizadevanjem in s svojo bistveno socialno in ekonomsko vlogo zagotavlja prenos javnih podpornih ukrepov. Podporni ukrepi so preventivne narave, njihov namen pa je obravnavati takojšen učinek krize COVID-19 in težave pri predvidevanju verjetne hitrosti okrevanja. Banke, ki so sicer znatno dokapitalizirane in veliko bolje opremljene za to, da vzdržijo neugodne scenarije, kot med finančno krizo v letih 2008/9, se morajo kljub temu pripraviti na vse slabše gospodarske obete, ki bodo neizogibno povečali tveganja, s katerimi se soočajo, in s tem povezane stroške. Banke morajo ravnati preudarno za zagotavljanje, da ohranijo ali okrepijo svojo kapitalsko osnovo in s tem svoje zmožnosti za nadaljnje kreditiranje.
V sedanjih izrednih razmerah predstavlja zadržanje dividend preudarno prilagoditev politik delitve dobička bank. Nadzorniki so banke pozvali, naj se v času krize COVID-19 vzdržijo izplačevanja dividend in izvajanja ponovnega odkupa delnic. Vedno večje število bank, ki so se odločile začasno ustaviti izplačila dividend, je hvalevredno; vse banke v Uniji so pozvane, naj se v obdobju krize COVID-19 vzdržijo izplačevanja dividend in izvajanja ponovnega odkupa delnic, namenjenih poplačilu delničarjev. Bančni sektor bi tako poslal jasno sporočilo, da je kolektivno zavezan k sodelovanju pri odpravljanju izrednih razmer.
Banke so v sedanjih razmerah prav tako pozvane, naj sprejmejo konzervativen pristop k plačevanju variabilnih prejemkov. EBA in predsednik nadzornega sveta ECB sta pozvala banke k zmernosti v zvezi z nagradami, več nacionalnih nadzornikov pa je v zvezi s tem že sprejelo nekaj ukrepov. V sedanjih razmerah je izjemno pomembno, da se vsa sredstva, ki so na voljo bankam, vključno s tistimi, dodeljenimi za nagrade, kolikor je to mogoče mobilizirajo za okrepitev trdnosti bank in njihove zmožnosti kreditiranja ter tako namenijo podpori strank. Zmanjšanje zneska nagrad, ki se izplačajo višjemu vodstvu in zaposlenim z visokimi prejemki v teh težkih časih, je za banke tudi način za izražanje solidarnosti s tistimi, ki jih je prizadel izbruh COVID-19.
5.Spremljanje in nadaljnji ukrepi
EU je dokazala, da se je sposobna hitro odzvati na krizo. EBA, ECB in pristojni nacionalni organi so sprejeli ukrepe pomoči za sprostitev operativnih virov bank in pripravili smernice za banke, da bi lahko v celoti izkoristile prožnost regulativnega okvira.
Komisija pozdravlja te ukrepe in spodbuja banke, naj uporabijo to prožnost. Ti ukrepi so bili sprejeti z jasnim ciljem podpreti banke, da bi lahko prevzele svojo vlogo pri reševanju krize COVID-19. Komisija bo skupaj z ECB, EBA in nacionalnimi organi spremljala, kako bodo banke uporabljale prožnost in sproščeni kapital, ter ocenila, v kolikšni meri ukrepi pomoči prispevajo k zagotavljanju bančnih posojil. To bo vključevalo spremljanje obsega in standardov kreditiranja, kot so merila bank za odobravanje kreditov, da bi se ocenilo, ali ima sedanja kriza učinek zaostrovanja na ponudbo posojil.
Hkrati bo Komisija še naprej prispevala k mednarodno usklajenemu odzivu na ravni G20, G7 in FSB, vključno z organi za določanje mednarodnih standardov, kot so BCBS, FSB in IASB. Zaradi regulativnih ukrepov, sprejetih na svetovni ravni zaradi finančne krize 2008/2009, ima danes svetovni bančni sistem precej višje ravni kapitala in likvidnosti kot na začetku navedene krize. Banke so zato v boljšem položaju za blažitev posledic svetovne zdravstvene krize in zagotavljanje nadaljnjega financiranja gospodarstva. Ker je pandemija svetovna in ker bančne dejavnosti pogosto segajo prek nacionalnih meja, je treba regulativni odziv spet usklajevati na svetovni ravni. V zvezi s tem je skupina G20 na ministrskem srečanju 15. aprila objavila akcijski načrt, ki zagotavlja širok odziv na krizo COVID-19 in njene gospodarske posledice, vključno z ukrepi na področju finančne regulacije in nadzora. Delo Komisije na svetovni ravni vključuje (i) posredovanje informacij o ukrepih, ki jih sprejema EU, (ii) prispevanje h globalnemu odzivu politike in (iii) omogočanje izvajanja globalno dogovorjenih ukrepov v EU. Komisija pozdravlja odločitvi BCBS z dne 27. marca in 3. aprila o odložitvi izvajanja končnih elementov reforme Basel III za eno leto ter o podaljšanju prehodnih ureditev za regulativno kapitalsko obravnavo obračunavanja pričakovanih kreditnih izgub. Komisija poleg tega pozdravlja napoved FSB z dne 2. aprila, da bo ponovno določil prednostne naloge svojega delovnega programa, da bi bilo njegovo delo za odziv na COVID-19 čim uspešnejše. Komisija namerava preložiti sprejetje zakonodajnega predloga o končnih elementih okvira Basel III, vendar bo to sprejetje še vedno pravočasno, da bi bili neizvedeni standardi Basel III v EU dejansko izvedeni do januarja 2023. Komisija bo upoštevala vpliv krize COVID-19 na finančno stanje bank v oceni učinka, ki bo priložena navedenemu predlogu.
Regulativni in nadzorni ukrepi so pokazali, da obstaja v mejah regulativnega okvira Unije velika prožnost za spodbujanje nadaljnjega kreditiranja strank, ki jih je prizadela kriza COVID-19. Obsežne spremembe v teh razmerah niso priporočljive in bi samo povečale operativno breme bank, saj bi se jim banke morale prilagoditi. Poleg tega bi lahko nenadne spremembe računovodskih in bonitetnih okvirov EU v obdobju krize zmanjšale zaupanje javnosti v banke EU.
Hkrati so potrebne ciljno usmerjene spremembe posebnih vidikov bonitetnega okvira, ki bodo bankam omogočile, da bodo odigrale ključno vlogo pri pomoči državljanom in gospodarstvu. Komisija zato skupaj s tem razlagalnim sporočilom sprejema zakonodajni predlog za izvedbo sprememb obstoječih prehodnih ureditev za obračunavanje pričakovanih kreditnih izgub in odloga nove zahteve v zvezi z blažilnikom količnika finančnega vzvoda, ki jo je predlagal BCBS, ter nekaj omejenih sprememb posameznih elementov Uredbe o kapitalskih zahtevah, da bi se povečala zmožnost bank za absorpcijo izgub, povezanih z izbruhom COVID-19, ter da bi se zagotovilo nadaljnje kreditiranje podjetij in gospodinjstev, hkrati pa bi se še naprej zagotavljala njihova nadaljnja odpornost.
Morda bo treba okrepiti tudi ukrepe za pomoč potrošnikom, saj bo upad razpoložljivega dohodka gospodinjstev, povezan z izgubo delovnih mest ali zmanjšano gospodarsko dejavnostjo, verjetno povečal prezadolženost v EU. Ta vprašanja bodo obravnavana v okviru pregleda direktive o potrošniških kreditih (2008/48/ES) in direktive o hipotekarnih kreditih (2014/17/EU), ki je predviden za leto 2021.
Komisija bo v prihodnosti še naprej sodelovala z evropskim finančnim sektorjem glede njegove vloge v boju proti koronavirusu in njegovim socialno-ekonomskim posledicam ter pri podpori trajnostnemu gospodarskemu okrevanju. Odziv mora biti evropski, izogibati se je treba nacionalni razdrobljenosti in neusklajenim ukrepom.
V ta namen bo Komisija začela dialog z evropskim finančnim sektorjem in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi (predstavniki podjetij in potrošnikov), da bi preučila zamisli o tem, kako bi moral sektor sodelovati v prizadevanjih za podporo državljanom in podjetjem v obdobju krize in med poznejšim okrevanjem, ob upoštevanju najboljših praks, ter v prihodnje prispevati k trajnostnemu gospodarskemu okrevanju na podlagi zelenega in digitalnega prehoda v okviru prihodnje prenovljene strategije EU za trajnostno financiranje. V ta namen bo Komisija tesno sodelovala z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi v finančnem sektorju, da bi podprla njihovo vlogo in prizadevanja pri podpiranju evropskih podjetij in gospodinjstev.
