EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.11.2019

COM(2019) 608 final

PRILOGA

k

Priporočilu za sklep Sveta

o posodobitvi pogajalskih smernic za pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami (državami in regijami AKP)

PRILOGA

Smernice za pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami (državami in regijami AKP)

1.Preambula

Razen splošnega sklicevanja na Sporazum iz Cotonouja in sporazum, ki ga bo nasledil, se bo med drugim posebej sklicevalo na:

·zavezo pogodbenic k spodbujanju in pospeševanju gospodarskega, kulturnega in družbenega razvoja držav AKP z namenom prispevati k miru, blaginji in varnosti ter spodbujanju stabilnega in demokratičnega političnega okolja;

·zavezo pogodbenic k spoštovanju človekovih pravic, vključno s temeljnimi pravicami delavcev, demokratičnih načel in pravne države, ki so bistveni elementi partnerstva AKP-EU, in k dobremu upravljanju, ki je temeljni element partnerstva AKP-EU;

·zavezo pogodbenic o sklopu mednarodno dogovorjenih načel in pravil, namenjenih spodbujanju odnosa vzajemne podpore med trgovino in trajnostnim razvojem, vključno s podpiranjem agende za trajnostni razvoj do leta 2030 (Agende 2030) in njenih ciljev trajnostnega razvoja ter Pariškega sporazuma v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja;

·zavezo pogodbenic, da svoje partnerstvo usmerijo k cilju, da se v skladu s cilji trajnostnega razvoja in postopnega vključevanja držav AKP v svetovno gospodarstvo zmanjša in sčasoma izkorenini revščina; zato se gospodarsko in trgovinsko sodelovanje med državami AKP in EU oblikuje na podlagi regionalnih pobud za povezovanje, ki obstajajo v državah AKP;

·cilj gospodarskega in trgovinskega sodelovanja med državami AKP in EU, da se spodbudi nemoteno in postopno vključevanje držav AKP v svetovno gospodarstvo ob ustreznem upoštevanju njihovih političnih izbir in razvojnih prednostnih nalog ter zlasti njihovih lastnih strategij za zmanjševanje revščine (zlasti strateških programov za zmanjšanje revščine), s čimer se spodbuja njihov trajnostni razvoj in prispeva k izkoreninjenju revščine v državah AKP;

·zavezo pogodbenic, da se podpre proces regionalnega povezovanja v skupini držav AKP in spodbuja regionalno povezovanje kot ključni instrument za vključevanje držav AKP v svetovno gospodarstvo;

·zavezo pogodbenic h krepitvi gospodarskega in trgovinskega sodelovanja ter ustvarjanju nove trgovinske dinamike med njimi, da se olajša prehod držav AKP v liberalizirano svetovno gospodarstvo;

·zavezo pogodbenic, da se upoštevajo različne potrebe in ravni razvoja držav in regij AKP.

·zavezo pogodbenic k spoštovanju svojih obveznosti v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) in spodbujanju uresničevanja ciljev STO;

·skupni cilj pogodbenic, da se okrepi sodelovanje na vseh področjih, pomembnih za trgovino, ter doseže postopna in vzajemna liberalizacija blagovne menjave in storitev v skladu s pravili STO, ob upoštevanju stopnje razvoja držav AKP ter gospodarskih, družbenih in okoljskih omejitev, s katerimi se soočajo;

·zaveze pogodbenic za zagotovitev, da se prizadevanja v okviru Sporazuma iz Cotonouja in sporazuma, ki ga bo nasledil, ter prizadevanja v okviru sporazumov o gospodarskem partnerstvu, vzajemno krepijo.

2.Narava in področje uporabe sporazumov

Cilj sporazumov o gospodarskem partnerstvu je spodbujanje nemotenega in postopnega vključevanja držav AKP v svetovno gospodarstvo ob upoštevanju njihovih političnih odločitev in razvojnih prednostnih nalog, s čimer se spodbuja njihov trajnostni razvoj in prispeva k izkoreninjenju revščine v državah AKP.

V skladu z določbami člena 36(1) Sporazuma iz Cotonouja in z ustrezno določbo novega Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, ko se bo začel uporabljati, je cilj pogajanj vzpostavitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s podskupinami držav AKP, ki so opredeljene v skladu z določbami člena 37(3) Sporazuma iz Cotonouja in ustrezno določbo novega Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, ko se bo začel uporabljati, ob upoštevanju procesa regionalnega povezovanja znotraj AKP.

Sporazumi o gospodarskem partnerstvu so usmerjeni k spodbujanju tesnejšega gospodarskega povezovanja med pogodbenicami, tako da postopno odpravljajo ovire za trgovino med njimi in krepijo sodelovanje na vseh področjih, pomembnih za trgovino, ob popolni skladnosti z določbami WTO.

Sporazumi o gospodarskem partnerstvu so skladni s cilji in načeli Sporazuma iz Cotonouja in sporazuma, ki ga bo nasledil, zlasti z določbami naslova II dela III Sporazuma. Pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu zato upoštevajo zlasti različne stopnje razvoja pogodbenic, pa tudi posebne gospodarske, družbene in okoljske omejitve držav AKP ter zmogljivost za prilagajanje njihovih gospodarstev procesu liberalizacije.

3.Blagovna menjava

3.1.Cilj

Sporazumi o gospodarskem partnerstvu so usmerjeni v vzpostavitev območij proste trgovine med pogodbenicami, ki temeljijo na razvojnih ciljih Sporazuma iz Cotonouja in sporazuma, ki ga bo nasledil, v skladu z določbami STO. Zato se razume, da bodo naslednji pogoji dostopa do trga na voljo le v okviru teh sporazumov o gospodarskem partnerstvu.

3.2.Uvozne dajatve

·Uvoz v Evropsko unijo

Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bodo nadgradili in nadalje izboljšali pogoje dostopa do trga, ki jih trenutno zagotavljata Sporazum iz Cotonouja in sporazum, ki ga bo nasledil. Posebne ureditve za nadaljnjo odpravo tarif se določijo med pogajanji, pri čemer se upoštevajo obstoječi in morebitni izvozni interesi držav AKP ter učinek ukrepov liberalizacije trgovine, zlasti na regionalno povezovanje znotraj AKP.

·Uvoz v države AKP

Z glavnim ciljem spodbujanja razvoja prek regionalnega gospodarskega povezovanja in ustreznih politik se bo v okviru pogajanj prizadevalo za (1) odpravo carin pri uvozu iz ES za praktično vso trgovino v prehodnem obdobju ter (2) odpravo vseh dajatev z enakim učinkom kot carine ob začetku veljavnosti sporazumov o gospodarskem partnerstvu.

Časovni razpored za odpravo tarif in končni seznam proizvodov v okviru trgovinske liberalizacije, ki jo izvajajo države AKP, bosta odražala gospodarske, družbene in okoljske omejitve, s katerimi se soočajo, pa tudi njihovo zmogljivost, da prilagodijo svoja gospodarstva procesu liberalizacije. Zato se bo prehodno obdobje, združljivo s cilji Sporazuma iz Cotonouja, sporazuma, ki ga bo nasledil, in pravili STO, uporabljalo na prožen način, da se upoštevajo posebne omejitve zadevnih držav AKP. Enaka prožnost se bo uporabljala v zvezi s seznamom izdelkov in časovnim razporedom ali uresničevanjem zavez, ki jih bodo države AKP prevzele v zvezi z liberalizacijo.

V tem okviru bodo pogodbenice za vsak primer posebej preučile morebiten učinek mehanizmov izvoznih nadomestil na proces liberalizacije trgovine.

Ne glede na navedeno države AKP Evropski uniji kadar koli odobrijo obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi. To ne velja za koncesije med državami AKP ali koncesije držav AKP za druge države v razvoju v okviru regionalnih sporazumov ali drugih trgovinskih določb, ki so združljive z zahtevami STO.

Med pogajanji in ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter sporazumov, doseženih v okviru Sporazuma iz Cotonouja in sporazuma, ki ga bo nasledil, se bodo upoštevali posebni interesi najbolj oddaljenih regij Evropske unije. V tem okviru lahko sporazumi o gospodarskem partnerstvu določajo zlasti posebne ukrepe v korist proizvodom iz teh regij, katerih kratkoročni cilj je njihova vključitev v trgovino znotraj regije, v skladu z določbo STO.

Države AKP se zavežejo vsaj, da bodo samodejno razširile obravnavo, ki je bila dodeljena Evropski uniji, na vse druge pogodbenice zadevnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu, po možnosti pred liberalizacijo trgovine v razmerju do Evropske unije.

Če se zaradi liberalizacije trgovine pojavijo resne težave, lahko države AKP v posvetovanju z Evropsko unijo začasno prekinejo izvajanje časovnega razporeda liberalizacije in po potrebi prilagodijo hitrost napredovanja proti končni vzpostavitvi območja proste trgovine, ob popolnem spoštovanju določb STO.

Načrti za liberalizacijo trgovine in časovni razpored držav AKP so del sporazumov o gospodarskem partnerstvu. Vključujejo ustrezne sezname proizvodov ter časovne razporede za odpravo tarif. Ti seznami in časovni razporedi bodo dokončno oblikovani med pogajanji.

·Osnovne dajatve

Osnovne dajatve, za katere je treba uporabiti dogovorjena znižanja, so dajatve v okviru obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi, ki jih države AKP dejansko uporabljajo na dan podpisa sporazumov o gospodarskem partnerstvu. Opredelijo se na seznamu, ki je priložen vsakemu sporazumu o gospodarskem partnerstvu.

3.3.Splošne določbe

Izvozne dajatve. Vse izvozne dajatve, ki se uporabljajo v trgovini med pogodbenicami, se odpravijo v skladu z dogovorjenim časovnim razporedom, ki ne bo trajal dlje kot deset let.

Količinske omejitve in ukrepi z enakim učinkom, ki se uporabljajo za izvoz ali uvoz v trgovini med pogodbenicami, se odpravijo z začetkom veljavnosti sporazumov o gospodarskem partnerstvu.

Nacionalna obravnava in davčni ukrepi. V sporazume o gospodarskem partnerstvu bo vključena standardna določba o nacionalni obravnavi, ki bo zagotovila, da bodo proizvodi pogodbenic deležni obravnave, ki ni manj ugodna od obravnave podobnih izdelkov nacionalnega porekla. Vsi diskriminatorni notranji davčni ukrepi ali prakse, ki že obstajajo, bodo odpravljeni z začetkom veljavnosti sporazumov o gospodarskem partnerstvu.

Klavzula o izvzetju od neposrednih davkov. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bodo vključevali klavzulo o izvzetju od neposrednih davkov v skladu s členom 52 Sporazuma iz Cotonouja in ustrezno klavzulo o izvzetju od neposrednih davkov iz sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati.

Spremenljiva hitrost. Če je to združljivo s cilji povezovanja zadevnih regij AKP, sporazumi o gospodarskem partnerstvu zagotovijo spremenljivo hitrost liberalizacije trgovine, pri čemer se upošteva stopnja razvoja zadevnih držav AKP ter različne intenzivnosti povezovanja, ki lahko obstajajo znotraj regije, v skladu s procesom povezovanja znotraj regije.

Klavzula o prehranski varnosti. Sporazum vključuje določbe za spodbujanje prehranske varnosti v skladu s pravili STO.

Zaščitni ukrepi. Zaščitne določbe se uporabljajo v skladu z ustreznimi določbami STO.

Protidamping. Če ena od pogodbenic ugotovi, da v trgovini prihaja do škodljivega dampinga ali subvencioniranja druge pogodbenice v smislu določb GATT, lahko sprejme ustrezne ukrepe proti tej praksi v skladu s pravili in prakso GATT/STO. V tem okviru Evropska unija posebej upošteva posebne gospodarske in družbene razmere zadevnih držav AKP.

Mirovanje. Pogodbenice se strinjajo, da se nove dajatve ne uvedejo ali da se obstoječe dajatve ne povečajo in da nobena od pogodbenic po začetku veljavnosti sporazumov med regionalno skupino in EU ne uvede nobenih novih količinskih omejitev ali ukrepov z enakim učinkom.

Preglednost. Obe strani bosta morali druga drugi sporočiti svoj časovni razpored za carinske tarife in vse njegove poznejše spremembe.

Klavzula o izjemah. Sporazum bo vključeval standardno klavzulo o izjemah, ki omogoča sprejetje ukrepov, na primer na podlagi varovanja javnega reda, življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin, ohranjanja neobnovljivih naravnih virov itd., pod pogojem, da se takšni ukrepi uporabljajo v skladu s pravili STO.

Uvrstitev blaga. V trgovini med pogodbenicami se za uvrščanje blaga uporablja harmonizirani sistem.

3.4.Pravila o poreklu, upravno sodelovanje in finančna odgovornost

Pogajanja o pravilih o poreklu, upravnem sodelovanju in finančni odgovornosti temeljijo na standardnih preferencialnih pravilih EU o poreklu in obstoječih pravilih o poreklu v okviru vsakega sporazuma o gospodarskem partnerstvu. V tem okviru Evropska unija oceni vsako posamezno zahtevo za spremembe pravil o poreklu, ki jo predložijo države AKP, katere cilj je poenostavitev obstoječih pravil in izboljšanje trenutnega dostopa držav AKP do trga. 

Sporazum bo pooblaščal pogodbenice, da sprejmejo ustrezne ukrepe v primeru pomanjkanja upravnega sodelovanja ali slabega upravljanja. V zvezi z vprašanjem izgub carinskih dajatev, povezanih s slabim upravljanjem preferencialnega uvoza, bi se lahko opredelili ustrezni ukrepi na podlagi horizontalnega sklepa Sveta.

3.5.Carinski ukrepi, ukrepi za olajševanje trgovine in boj proti goljufijam

Cilj pogajanj je poenostavitev vseh zahtev in postopkov v zvezi z uvozom in izvozom, zlasti v zvezi s carinskimi postopki, izdajanjem uvoznih dovoljenj, carinskim vrednotenjem, pravili o tranzitu in predodpremnimi kontrolami na podlagi najvišjih mednarodnih standardov in v skladu z določbami Sporazuma STO o olajševanju trgovine. Sporazum bo vključeval Protokol o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah. Vključeval bo tudi klavzulo za boj proti goljufijam, da se prepreči zloraba tarifnih preferencialov.

4.Trgovina s storitvami in naložbe

4.1.Področje uporabe

Sporazum bo omogočil postopno in vzajemno liberalizacijo trgovine s storitvami in naložb s ciljem zagotoviti primerljivo raven možnosti za dostop do trga, v skladu z ustreznimi pravili STO, zlasti s členom V GATS, ob upoštevanju stopnje razvoja zadevnih držav AKP. S sporazumi bo določeno, da se avdiovizualne storitve obravnavajo ločeno v posebnih sporazumih za kulturno sodelovanje in partnerstvo med pogodbenicami. Ti sporazumi bodo zagotovili, da bodo lahko Unija in njene države članice ter države AKP ohranile in razvile svoje zmogljivosti za opredelitev in izvajanje svojih kulturnih in avdiovizualnih politik za ohranitev svoje kulturne raznolikosti, ob priznavanju, ohranjanju in spodbujanju kulturnih vrednot in identitet držav AKP, da se spodbudi medkulturni dialog z izboljšanjem možnosti za dostop do trga kulturnih dobrin in storitev teh držav, v skladu z določbami člena 27 Sporazuma iz Cotonouja in ustrezno določbo sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati..

Pogodbenice se strinjajo, da nobena od pogodbenic po začetku veljavnosti sporazumov med regionalno skupino in Evropsko unijo ne bo uvedla novih ali bolj diskriminatornih ukrepov.

Proces liberalizacije bo potekal asimetrično. Državam AKP bo dovoljena določena prožnost glede na njihovo stopnjo razvoja na splošno ter v smislu sektorja in podsektorja v skladu z določbami GATS, zlasti tistimi, ki se nanašajo na sodelovanje držav v razvoju v sporazumih o liberalizaciji.

Prehodno obdobje za Evropsko unijo ne bo trajalo več kot 10 let.

Na strani držav AKP se bo prehodno obdobje, združljivo s cilji Sporazuma iz Cotonouja, sporazuma, ki ga bo nasledil, in pravili STO, uporabljalo na prožen način, da se upoštevajo posebne omejitve zadevnih držav AKP.

Države AKP, ki so vključene v sporazum o gospodarskem partnerstvu, se zavežejo, da bodo med seboj uporabljale vsaj iste ureditve, ki jih uporabljajo za Evropsko unijo.

Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bodo ponovno potrdili zaveze, sprejete v skladu s členom 42 Sporazuma iz Cotonouja in ustrezno določbo sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati.

4.2.Praktične ureditve

Pogajanja se lahko preložijo, če to upravičujejo posebne gospodarske, družbene in okoljske omejitve, s katerimi se srečujejo države AKP. V takem primeru pogodbenice redno ocenjujejo stanje med pogajanji o sporazumih o gospodarskem partnerstvu. Zagotovijo, da se pripravljalna faza za ta pogajanja dejavno uporablja za pripravo na pogajanja, zlasti s pritegnitvijo ustrezne podpore za razvoj storitev v skladu z določbami Sporazuma iz Cotonouja, zlasti s členom 41(5) Sporazuma, in ustrezno določbo sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati.

5.Tekoča plačila in pretok kapitala

Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bodo ponovno potrdili zaveze, sprejete v okviru člena 12 Priloge II k Sporazumu iz Cotonouja, in ustrezne določbe sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati.

Za namene krepitve in razvoja finančnih trgov si pogodbenice prizadevajo za pogajanja o nadaljnjem odpiranju kapitalskega trga onkraj neposrednih naložb, ob spoštovanju obstoječih monetarnih sporazumov in upoštevanju potrebe po razvoju ustreznega regulativnega okvira.

Sporazumi bodo vključevali klavzulo o morebitni reviziji tega poglavja, da se zagotovi skladnost med obveznostmi v okviru sporazumov o gospodarskem partnerstvu in drugih ustreznih sporazumov, vključno z obveznostmi v okviru GATS.

6.Področja, povezana s trgovino

6.1.Splošno

Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bodo ponovno potrdili ustrezne zaveze, sprejete v okviru Sporazuma iz Cotonouja 1 in sporazuma, ki ga bo nasledil, zlasti glede politike konkurence, varstva pravic intelektualne lastnine (vključno z geografskimi označbami), standardizacije in certificiranja, sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, trgovine in okolja, trgovine in delovnih standardov, potrošniške politike ter varstva zdravja potrošnikov. Te določbe se bodo pregledale glede na rezultate prihodnjih večstranskih trgovinskih pogajanj.

6.2.Posebna področja

Poleg tega se za naslednja področja uporablja naslednje:

Naložbe. V skladu s ciljem „zmanjšanja in sčasoma izkoreninjenja revščine, ki je v skladu s ciljem trajnostnega razvoja“ (in ob upoštevanju členov 1, 29, 75 do 78 ter Priloge II k Sporazumu iz Cotonouja in ustrezne določbe sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati) se pogodbenice dogovorijo o vzpostavitvi regulativnega okvira, ki bo olajšal, okrepil in spodbudil vzajemno koristne trajnostne naložbe med njimi. Ta okvir bo temeljil na načelih nediskriminacije, odprtosti, preglednosti in stabilnosti.

Če sta obe pogodbenici določbe o zaščiti naložb opredelili kot predmet pogajanj, se o teh določbah lahko pogaja, ob upoštevanju dodatnih pogajalskih smernic za posamezno državo ali regijo in najboljših rezultatov, dogovorjenih v okviru pristojnih mednarodnih forumov ali dvostranskih dogovorov. Te določbe bi morale zagotoviti močno zaščito vlagateljev in naložb, hkrati pa v celoti ohraniti pravico pogodbenic do pravnega urejanja na svojem ozemlju za doseganje legitimnih ciljev politike.

Javna naročila. Cilj sporazumov o gospodarskem partnerstvu bo v skladu z načeli Sporazuma o vladnih nabavah (STO) zagotavljanje popolne preglednosti pravil in metod javnega naročanja na vseh ravneh upravljanja. Poleg tega si bodo pogodbenice prizadevale za postopno liberalizacijo njihovih trgov javnih naročil na podlagi načela nediskriminacije in ob upoštevanju njihovih razvojnih ravni.

Standardi, tehnični predpisi in ugotavljanje skladnosti. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bi morali vsebovati celovito poglavje o tehničnih ovirah v trgovini (TBT), ki bi temeljilo na Sporazumu STO o tehničnih ovirah v trgovini in bi ga preseglo.

Sanitarni in fitosanitarni standardi. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bi morali vsebovati celovito poglavje o sanitarnih in fitosanitarnih standardih, ki bi temeljilo na Sporazumu STO o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih.

Varstvo osebnih podatkov. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu si bodo prizadevali za odpravo ovir pri prostem pretoku osebnih podatkov med pogodbenicami, ki so posledica pomanjkanja ustrezne zaščite osebnih podatkov, med drugim prek izmenjave informacij in strokovnjakov.

Pravice intelektualne lastnine. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bi morali vzpostaviti ustrezno, uravnoteženo in učinkovito raven varstva na področju pravic intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami, ter zagotoviti določbe o uveljavljanju pravic v civilnem pravu in na meji.

Trgovina in konkurenca. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bi morali stremeti k zmanjšanju izkrivljanja konkurence z določbami o politiki varstva konkurence, subvencijah in podjetjih v državni lasti. Določbe ne bodo ovirale zagotavljanja javnih storitev.

Trgovina in trajnostni razvoj. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bi morali upoštevati ustrezna mednarodno dogovorjena načela in pravila o delu (vključno z nediskriminacijo zaradi spola) ter okoljske vidike trgovine in trajnostnega razvoja, vključno s trajnostnim ribištvom in tistimi vidiki, ki so povezani s podnebnimi spremembami, zlasti Pariški sporazum. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bi morali vključevati določbe za učinkovito izvajanje in spremljanje teh pravil ter mehanizem za obravnavanje morebitnih sporov med pogodbenicami.

Dialog na področju kmetijstva. Glede na pomen kmetijskega sektorja za družbeno-ekonomski razvoj in prehransko varnost držav AKP, lahko sporazumi o gospodarskem partnerstvu predvidijo dialog o kmetijstvu (kmetijsko partnerstvo), ki lahko zajema vprašanja, kot so blago in regionalne vrednostne verige primarnih proizvodov, uporaba novih tehnologij in trajnostni prehranski sistemi.

6.3.Izvajanje

Izvajanje teh določb bo spremljal Svet Sporazuma o gospodarskem partnerstvu (glej spodaj, točka 8), ki mu bo pomagal skupni odbor za izvajanje, ki ga bodo sestavljali višji tehnični strokovnjaki. Skupni odbor za izvajanje se bo redno sestajal, in sicer vsaj enkrat letno. Pripravljal bo letna poročila, v katerih bo ocenil doseženi napredek in oblikoval priporočila o ukrepih za nadaljnje dosežke, vključno z zagotavljanjem razvojnega sodelovanja v skladu z določbami Sporazuma iz Cotonouja in ustrezno določbo sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati.

7.Dopolnjevanje

Sporazumi o gospodarskem partnerstvu in razvojne strategije partneric AKP (zlasti strateški dokumenti za zmanjševanje revščine) se vzajemno podpirajo. Da se spodbudi doseganje ciljev iz sporazumov o gospodarskem partnerstvu, se bodo pogodbenice AKP zlasti zavezale, da bodo v celoti vključile sporazume o gospodarskem partnerstvu v svoje razvojne strategije, EU pa bo storila enako v okviru svojih strategij na področju razvojnega sodelovanja. To bi zajemalo podpiranje razvoja zasebnega sektorja, zlasti malih in srednjih podjetij (MSP), vključno s podpiranjem enakosti spolov v tem sektorju. Pogodbenice se bodo zavezale, da bodo v ta namen v okviru nacionalnih in regionalnih okvirnih programov namenile ustrezna sredstva v skladu z ustreznimi določbami Sporazuma iz Cotonouja in z ustrezno določbo sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati.

8.Institucionalni okvir

Za vsak sporazum o gospodarskem partnerstvu bo ustanovljen Skupni svet sporazuma o gospodarskem partnerstvu, ki bo opravljal naslednje naloge:

–zagotavljanje, da sporazum o gospodarskem partnerstvu deluje pravilno;

–preučevanje razvoja gospodarskega in trgovinskega sodelovanja med pogodbenicami;

–iskanje ustreznih metod za preprečevanje težav, ki bi se lahko pojavile na področjih, ki jih zajema sporazum o gospodarskem partnerstvu, zlasti glede doseganja razvojnih ciljev sporazuma o gospodarskem partnerstvu;

–izmenjava mnenj in dajanje priporočil o vseh vprašanjih skupnega interesa, ki se nanašajo na gospodarsko in trgovinsko sodelovanje, vključno s prihodnjimi ukrepi za ustrezno izvajanje sporazuma o gospodarskem partnerstvu in zlasti potrebo po zagotovitvi razvojnega sodelovanja v skladu z ustreznimi določbami Sporazuma iz Cotonouja in ustrezno določbo sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati.

Sestava, pogostost, dnevni red in kraj srečanj skupnega Sveta sporazuma za gospodarsko partnerstvo se sporazumno določijo s posvetovanji med pogodbenicama.

Svet sporazuma o gospodarskem partnerstvu bo pristojen za sprejemanje odločitev v zvezi z vsemi zadevami, ki jih zajema sporazum o gospodarskem partnerstvu. Svetu ministrov, ustanovljenem v skladu z določbami člena 15 Sporazuma iz Cotonouja in ustrezno določbo sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati, bo poročal o zadevah, ki so skupnega pomena za celotno skupino držav AKP in Evropsko unijo.

V okviru sporazuma o gospodarskem partnerstvu bi morala biti določena redna posvetovanja in komunikacija s civilno družbo.

9.Končne določbe

Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bodo vključevali:

–poglavje o reševanju sporov in klavzulo o neizvajanju, vključno z določbami, ki ustrezajo členoma 96 in 97 Sporazuma iz Cotonouja in ustrezni določbi sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati. Določbe o reševanju sporov v zvezi s trgovino ali zadevami, povezanimi s trgovino, ne bodo vplivale na pravice in obveznosti pogodbenic v skladu s pravili STO, zlasti ne na Dogovor o pravilih in postopkih za reševanje sporov;

–klavzulo o prihodnjem razvoju, ki določa, da se lahko sporazumi o gospodarskem partnerstvu razširijo, zlasti s pristopom, ali združijo, v skladu z napredkom pri regionalnem povezovanju;

–klavzulo o začetku njihove veljavnosti, trajanju (neomejeno), prenehanju in uradnem obvestilu, ki se zahteva za odpoved, ter klavzulo o ozemeljski veljavnosti.

Za namene sporazumov o gospodarskem partnerstvu pogodbenice na strani AKP pomenijo regionalno skupino ali njene države članice ali regionalno skupino in njene države članice, v skladu z njihovimi področji pristojnosti. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu se uporabljajo tudi za ukrepe, ki jih sprejme kateri koli državni, regionalni ali lokalni organ znotraj ozemelj pogodbenic.

10.Struktura in organizacija pogajanj

V skladu z ustreznimi določbami Sporazuma iz Cotonouja in ustrezno določbo sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati, se bo obdobje pogajanj uporabilo tudi za krepitev zmogljivosti v javnem in zasebnem sektorju držav AKP, da bi se okrepila njihova sposobnost določanja in izvajanja ustreznih regionalnih in večstranskih trgovinskih strategij in politik. To bo vključevalo ukrepe za povečanje konkurenčnosti, krepitev regionalnih organizacij in podporo pobudam za regionalno trgovinsko povezovanje, po potrebi s pomočjo pri prilagajanju proračuna in fiskalni reformi, pa tudi za nadgradnjo infrastrukture in izboljšanje naložb. Te ukrepe bodo spremljale regionalne pripravljalne projektne skupine, ki jih bosta na začetku pogajanj skupaj ustanovili regionalna skupina, udeležena v pogajanjih o sporazumu o gospodarskem partnerstvu, ter Evropska unija. Regionalne pripravljalne projektne skupine bodo med drugim predložile predloge, ki jih bo treba upoštevati v okviru nacionalnega in regionalnega dialoga o načrtovanju programov med Evropsko unijo in državami AKP.

Vzpostavljeni bodo ustrezni mehanizmi za zagotovitev, da bodo nedržavni akterji v EU in državah AKP obveščeni in vključeni v posvetovanja o vsebini pogajanj ter da bo zagotovljeno usklajevanje s tekočimi dialogi med državami AKP in EU.

(1)    Členi 45 do 51 in člen 78 Sporazuma iz Cotonouja ter ustrezna določba sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.11.2019

COM(2019) 608 final

Priporočilo

SKLEP SVETA

o posodobitvi pogajalskih smernic za pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami (državami in regijami AKP)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

EU se je o sporazumih o gospodarskem partnerstvu pogajala z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami (v nadaljnjem besedilu: države in regije AKP) med letoma 2002 in 2014. Pogajala se je na podlagi obsežnega mandata in pogajalskih smernic, ki jih je Svet izdal 12. junija 2002 (9930/02).

Vendar zaradi mnogih okoliščin, tudi zaradi omejitev zmogljivosti na strani partneric, sklenjeni sporazumi, ki se izvajajo, danes večinoma zajemajo samo blagovno menjavo. Druga področja (kot so storitve, naložbe in s trgovino povezana vprašanja) v te sporazume niso bila vključena, vendar so bila izrecno navedena za prihodnji pregled v tako imenovanih „klavzulah o pregledu“. To stanje pomeni, da trenutni sporazumi o gospodarskem partnerstvu niso popolnoma prilagojeni trgovinskim razmeram v 21. stoletju ter tako interesom EU kot tudi interesom zadevnih partnerskih držav. Zato je možno, da se bo v prihodnjih letih pojavil interes za „poglabljanje“ teh sporazumov, da se med drugim zajamejo tudi storitve, naložbe, trgovina in trajnostni razvoj, pravice intelektualne lastnine, politika varstva konkurence in javno naročanje.

Danes 31 držav izvaja sedem različnih sporazumov o gospodarskem partnerstvu v državah in regijah AKP.

Od tega je pet držav, ki trenutno izvajajo začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu v Vzhodni in Južni Afriki (v nadaljnjem besedilu: ESA) (Mauritius, Madagaskar, Sejšeli, Zimbabve in od nedavnega Komori), zahtevalo začetek pogajanj na podlagi klavzule o pregledu. Cilj je celovit sporazum, ki jim bo pomagal izkoristiti priložnosti v okviru globalnih vrednostnih verig. Pogajanja o takem celovitem sporazumu so se začela 2. oktobra 2019 na Mauritiusu.

Prihodnja pogajanja z državami in regijami AKP, vključno z ESA, bi potekala na podlagi obstoječih pogajalskih smernic, ki jih je Svet sprejel leta 2002 in so priložene njegovi odobritvi za začetek pogajanj. Obstoječe smernice iz leta 2002 so že celovite in zajemajo skoraj vsa področja, povezana s trgovino. Ne glede na to, so danes delno zastarele z vidika besedila in niso povsem skladne z nedavnimi političnimi pobudami in prednostnimi nalogami EU z vidika razvoja trgovine po vsem svetu, kot sta na primer okrepitev naše trgovinske politike in politike trajnostnega razvoja. 

Svet je zato zahteval posodobitev pogajalskih smernic, sprejetih leta 2002, da bi uskladil besedilo in vsebino teh smernic z nedavnim razvojem dogodkov in politikami na področjih, povezanih s trgovino, zlasti s sporočilom Evropske komisije Trgovina za vse iz leta 2015, pa tudi z Agendo 2030, vključno z njenimi 17 glavnimi cilji trajnostnega razvoja, in Pariškim sporazumom za boj proti podnebnim spremembam, ki ga je leta 2015 sprejela mednarodna skupnost.

Ta pobuda zato predstavlja prispevek k izvajanju sporočila Trgovina za vse, pri čemer je treba upoštevati tekoča pogajanja o sporazumu o partnerstvu po izteku sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja. Prav tako kot svoj pomemben sestavni del upošteva zavezništvo Afrike in Evrope za trajnostne naložbe in delovna mesta, ki ga je predsednik Komisije predstavil septembra 2018, ter načrt za zunanje naložbe.

Neposredni cilj te pobude je Komisiji zagotoviti posodobljene pogajalske smernice za sporazume o gospodarskem partnerstvu z državami in regijami AKP, ki so usklajene s sedanjo pogajalsko prakso EU in zagotavljajo, da morebitna nadaljnja pogajanja z državami in regijami AKP upoštevajo trenutne trgovinske izzive.

Splošni cilj pogajanj so sodobni trgovinski sporazumi z državami in regijami AKP, ki bodo spodbujali trgovino in naložbe ter podpirali te države pri njihovem vključevanju v svetovno gospodarstvo.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Zgornji cilji so skladni s Pogodbo o Evropski uniji (PEU), ki določa, da bi se morala EU zavzemati za „spodbujanje vključitve vseh držav v svetovno gospodarstvo, skupaj s postopno odpravo omejitev v mednarodni trgovini“ 1 .

Cilji so prav tako popolnoma v skladu s cilji Sporazuma iz Cotonouja in splošnimi načeli, ki jih ta sporazum spodbuja.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Cilji so skladni z drugimi politikami EU.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Prvi pododstavek člena 207(4) v povezavi s členom 218(3) in (4) PDEU.

V skladu s členom 207(4) Svet o pogajanjih in sklenitvi sporazumov iz člena 207(3) odloča s kvalificirano večino.

Komisija v skladu s členom 218(3) PDEU predloži priporočila Svetu, ki sprejme sklep o odobritvi začetka pogajanj.

V skladu s členom 218(4) PDEU lahko Svet na pogajalca naslovi navodila in določi posebni odbor, v posvetovanju s katerim se vodijo pogajanja.

V zvezi s pogajanji o sporazumih o gospodarskem partnerstvu je Svet leta 2002 že odobril začetek pogajanj in Komisiji izdal smernice. Vendar je treba pogajalske smernice posodobiti, da bi lahko nova pogajanja natančneje upoštevala nedavne politične pobude in prednostne naloge EU z vidika razvoja trgovine po vsem svetu. To med drugim pomeni, da bodo smernice morale odražati sedanje ambicije EU, da v svoje sporazume vključi mednarodno dogovorjena načela in pravila o delovnih in okoljskih vidikih, vključno s sklicevanjem na agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariški sporazum za boj proti podnebnim spremembam. Obstoječe smernice prav tako ne odražajo potrebe po določbah za učinkovito izvajanje in spremljanje teh pravil ter mehanizmu za obravnavanje morebitnih sporov med pogodbenicami na tem področju.

Zato Komisija priporoča Svetu, naj sprejme sklep na podlagi prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(3) in (4) PDEU.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Skupna trgovinska politika v skladu s členom 3 PDEU spada na področje izključne pristojnosti EU. Zato se načelo subsidiarnosti ne uporablja (člen 5(3) PEU).

•Sorazmernost

Priporočilo Komisije je v skladu z načelom sorazmernosti.

•Izbira instrumenta

Sklep Sveta Evropske unije o posodobitvi pogajalskih smernic za pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami (državami in regijami AKP).

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Oddelek o naknadnem ocenjevanju v zvezi z izvajanjem sedanjega začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu z državami ESA bo vključen v prihodnjo oceno učinka na trajnostni razvoj.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Posebna posvetovanja z državljani in zainteresiranimi stranmi niso predvidena, ker je posodobitev besedila omejena.

Vendar se bo Komisija z državljani in zainteresiranimi stranmi posvetovala o posameznih pogajanjih, ki bi lahko potekala v prihodnosti v skladu s posodobljenimi pogajalskimi smernicami.

Zlasti se bo za prihodnja pogajanja z državami ESA, ki izvajajo sporazum o gospodarskem partnerstvu, začela izvajati ocena učinka na trajnostni razvoj, da bi se lahko opravila obširna posvetovanja z državljani in zainteresiranimi stranmi, tako v EU kot tudi v regiji ESA, o morebitnem učinku novih trgovinskih tem, ki jih je treba vključiti v Sporazum. Prve razprave so se začele oktobra 2019, ocena učinka na trajnostni razvoj pa bo opravljena vzporedno s pogajanji, da bi se njeni rezultati lahko vključili v ta proces.

Ocena učinka na trajnostni razvoj je platforma za sistematičen dialog med zainteresiranimi stranmi in trgovinskimi pogajalci, in sicer s poglobljenim posvetovanjem, v okviru katerega se sodelovanje omogoči vsem zainteresiranim stranem.

Med glavnimi zainteresiranimi stranmi, s katerimi se bo posvetovalo v okviru ocene učinka na trajnostni razvoj, so javni sektor, nevladne organizacije, podjetja, socialni partnerji in akademski krogi.

Razen sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in ESA v tej fazi niso predvidena nadaljnja pogajanja za poglobitev ali razširitev drugih obstoječih sporazumov o gospodarskem partnerstvu. Vsa taka prizadevanja bodo spremljali ocene morebitnega učinka za posamezne regije in države ter celovita posvetovanja z zainteresiranimi stranmi.

Komisija se prav tako redno posvetuje z zainteresiranimi stranmi, med drugim v strokovni skupini za trgovinske sporazume 2 in prek dialoga s civilno družbo 3 .

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ni relevantno.

•Ocena učinka

Ocena učinka v tej fazi ni potrebna, ker pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z državami in regijami AKP temeljijo na obstoječi pooblastitvi Komisije s strani Sveta iz leta 2002. V vsebino pogajanj niso vključena nova področja politike. Gre za nadaljevanje pogajanj, ki potekajo že več let.

Poleg tega je predhodna ocena učinka običajno opravljena le, če je treba podpreti odločitev o začetku pogajanj z nekaterimi trgovinskimi partnerji, tj. preden Svet odobri začetek pogajanj. V tem primeru je Svet že potrdil, da za poglobitev pogajanj z ESA ni potrebna nova odobritev.

Ker je obseg sprememb sedanjih pogajalskih smernic omejen, učinek ne bi smel biti velik.

Kot je navedeno v oddelku o posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi, Evropska komisija načrtuje oceno učinka pogajanj na trajnostni razvoj za nova pogajanja z ESA, ki se bodo začela v začetku leta 2020. Ta bo vključevala oddelek o naknadni oceni v zvezi z izvajanjem sedanjega začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu. To bi nam zagotovilo oceno učinkov, ki presegajo to, kar počnemo v okviru običajnih ocen učinkov na trajnostni razvoj. Enak pristop bi se lahko uporabljal za vsa prihodnja pogajanja v zvezi s poglabljanjem drugih obstoječih sporazumov o gospodarskem partnerstvu.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Ni relevantno.

•Temeljne pravice

Pobuda v celoti spoštuje Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člen 8 o varstvu osebnih podatkov.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Pobuda nima proračunskih posledic.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Ni relevantno.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Ni relevantno.

Priporočilo za

SKLEP SVETA

o posodobitvi pogajalskih smernic za pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami (državami in regijami AKP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(3) in (4) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Svet Evropske unije je 12. junija 2002 sprejel smernice za pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami (državami in regijami AKP).

(2)Sporazumi o gospodarskem partnerstvu, sklenjeni z državami in regijami AKP, vključujejo klavzule o pregledu za prihodnji pregled teh sporazumov.

(3)Pogajalske smernice je treba posodobiti, da bi lahko nova pogajanja natančneje upoštevala nedavne politične pobude in prednostne naloge EU z vidika razvoja trgovine po vsem svetu –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen

Pogajalske smernice za pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami (državami in regijami AKP), naslovljene na Komisijo, se spremenijo, kakor je določeno v Prilogi.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Komisijo.

V Bruslju,

(1)    Člen 21(2)(e) PEU.

(2)     http://ec.europa.eu/trade/trade-policy-and-you/expert-groups/  

(3)     http://trade.ec.europa.eu/civilsoc/meetdetails.cfm?meet=11531