EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 5.2.2019

COM(2019) 70 final

Priporočilo za

SKLEP SVETA

o odobritvi začetka pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o čezmejnem dostopu do elektronskih dokazov za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.    OKVIR

Uporaba storitev za družbene medije, spletno pošto, sporočila in aplikacije za komuniciranje, delo, druženje in pridobivanje informacij, tudi v nezakonite namene, narašča, hkrati s tem pa narašča tudi čezmejni pretok podatkov. Vse večje število kazenskih preiskav zato temelji na elektronskih dokazih, ki niso javno dostopni. Dejstvo, da na internetu ni meja in da je storitve mogoče pridobiti od kjer koli na svetu, tudi od podjetij izven Evrope, pomeni, da je olajševanje čezmejnega dostopa do elektronskih dokazov pereče vprašanje, ki zadeva skoraj vse vrste kriminala. Nedavni teroristični napadi so nas opozorili na to, da je treba nujno poiskati načine, da bodo tožilci in sodniki iz držav članic Evropske unije lahko hitreje in učinkoviteje zavarovali in pridobili elektronske dokaze.

V več kot polovici vseh kazenskih preiskav danes je potreben dostop do čezmejnih elektronskih dokazov. Elektronski dokazi so potrebni v približno 85 % kazenskih preiskav, pri dveh tretjinah teh preiskav pa je treba dokaze pridobiti od ponudnikov spletnih storitev v drugi jurisdikciji. Število zahtev, naslovljenih na glavne ponudnike spletnih storitev, se je med letoma 2013 in 2018 povečalo za 84 %. Te vrste podatkov so v kazenskih preiskavah bistvene za identifikacijo oseb ali pridobitev informacij o njihovih dejavnostih.

Izraz elektronski dokazi se nanaša na različne vrste podatkov v elektronski obliki, ki so pomembni za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj ter se pogosto hranijo na strežnikih ponudnikov spletnih storitev. Mednje sodijo vsebinski podatki, kot so elektronska pošta, sporočila SMS, fotografije in videoposnetki, ter nevsebinski podatki, kot so podatki o naročniku ali prometu v zvezi s spletnim računom.

Sodelovanje med pravosodnimi organi je tradicionalni način sodelovanja organov pri obravnavi vseh vrst kaznivih dejanj. Instrument, ki ga države članice danes najpogosteje uporabljajo pri zahtevi do dostopa do čezmejnih elektronskih dokazov v večini drugih držav Evropske unije, je evropski preiskovalni nalog.

Države članice Evropske unije pri zahtevah do tretjih držav (ter Danske in Irske, ki ne sodelujeta v evropskem preiskovalnem nalogu) uporabljajo medsebojno pravno pomoč. Na obeh straneh je vključenih več različnih organov. Postopki so bili zasnovani v času pred internetom, ko je bil obseg zahtev neprimerno manjši kot danes in ko dokazi še zdaleč niso bili tako neobstojni, kot to velja za elektronske dokaze.

Med glavnimi prejemnicami zahtev držav članic Evropske unije (kot tudi od povsod drugod po svetu) za vzajemno pravno pomoč za dostop do elektronskih dokazov so Združene države Amerike, v katerih imajo sedež največji ponudniki storitev. Sporazum o medsebojni pravni pomoči med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike je bil podpisan 25. junija 2003 in je začel veljati 1. februarja 2010. Sporazum je ključni čezatlantski mehanizem za zagotavljanje učinkovitega sodelovanja na področju kazenskega pravosodja ter boja proti organiziranemu kriminalu in terorizmu.

Prvi skupni pregled sporazuma je bil izveden leta 2016 1 . Pri tem je bilo ugotovljeno, da sporazum prinaša dodano vrednost odnosom za medsebojno pravno pomoč med EU in ZDA ter na splošno deluje dobro. Prizadevanja za izboljšanje tega sodelovanja se bodo nadaljevala. Čeprav je pravosodno sodelovanje med javnimi organi, tudi z organi Združenih držav Amerike, ključnega pomena, je ta metoda glede na neobstojnost elektronskih dokazov pogosto prepočasna, saj traja povprečno deset mesecev, in lahko povzroči nesorazmerne stroške. Poleg tega je, čeprav je suverenost pomemben vidik pravosodnega sodelovanja v posamezni preiskavi, vse bolj običajno, da je edina povezava z drugo državo lokacija podatkov ali ponudnika storitev. Kar zadeva izrecno elektronske dokaze, je skupni pregled iz leta 2016 spodbudil države članice k neposrednemu sodelovanju s ponudniki storitev s sedežem v ZDA, da bi se elektronski dokazi hitreje in učinkoviteje zavarovali in pridobivali.

Kot alternativni kanal do pravosodnega sodelovanja se je razvilo neposredno sodelovanje s ponudniki storitev s sedežem v ZDA. Omejeno je na nevsebinske podatke 2 in je z vidika zakonodaje ZDA prostovoljno. V praksi gre za to, da javni organi države članice Evropske unije stopijo v stik neposredno s ponudnikom storitev v Združenih državah Amerike in nanj v skladu z nacionalnimi pravili o kazenskem postopku naslovijo zahtevo za podatke, do katerih ima ponudnik storitev dostop in ki se običajno nanašajo na uporabnika njegovih storitev. To se nanaša na nekatere ponudnike storitev s sedežem v Združenih državah Amerike in v manjši meri na Irskem, ki se neposredno in prostovoljno odzivajo na zahteve organov držav članic za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, kadar se zahteve nanašajo na nevsebinske podatke.

Zakonodaja ZDA 3 ponudnikom storitev s sedežem v ZDA omogoča neposredno sodelovanje z evropskimi javnimi organi, kar zadeva nevsebinske podatke. Vendar je to sodelovanje prostovoljno. Tako so ponudniki oblikovali lastne politike ali pa se za vsak primer posebej odločijo, ali in kako bodo sodelovali. Poleg povečanja neposrednega sodelovanja s ponudniki storitev se je v nedavnih sodbah in sodnih zadevah v Združenih državah Amerike skušalo pojasniti, ali imajo organi ZDA pravico, da od ponudnika storitev, katerega glavni sedež je v Združenih državah Amerike, zahtevajo podatke, shranjene v tujini; ena takih zadev je zadeva „Microsoft Ireland“ 4 .

Število zahtev za neposredno in prostovoljno sodelovanje se je hitro povečalo in je leta 2017 preseglo število 124 000. Neposredno prostovoljno sodelovanje v primerjavi z vzajemno pravno pomočjo omogoča hitrejši dostop, vendar je omejeno na nevsebinske podatke. Poleg tega je lahko nezanesljivo, upoštevanje ustreznih postopkovnih zaščitnih ukrepov ni vedno zagotovljeno, izvajati ga je mogoče le z omejenim številom ponudnikov storitev, ki pa uporabljajo različne politike, ni pregledno in prevzemanje odgovornosti je pomanjkljivo. Posledična razdrobljenost lahko povzroči pravno negotovost ter vzbuja vprašanja o zakonitosti pregona in pomisleke o varstvu temeljnih pravic in postopkovnih zaščitnih ukrepov za osebe, povezane s takimi zahtevami. Poleg tega je izpolnjenih manj kot polovica zahtev, naslovljenih na ponudnike storitev 5 .

Kar zadeva morebitne vzajemne zahteve organov ZDA do ponudnikov storitev v Evropski uniji, pravni okvir za telekomunikacije v številnih državah članicah nacionalnim ponudnikom telekomunikacijskih storitev trenutno prepoveduje neposredno odzivanje na zahteve tujih organov, tudi kadar se te nanašajo na nevsebinske podatke. Poleg tega ni pravnega okvira, ki bi omogočal neposredno sodelovanje v drugih komunikacijskih sektorjih. Običajno lahko organi ZDA take podatke od ponudnikov storitev v EU pridobijo samo z zahtevo za medsebojno pravno pomoč.

2.    CILJI PREDLOGA

Evropska komisija se je v evropski agendi za varnost iz aprila 2015 6 zavezala, da bo pregledala ovire v kazenskih preiskavah kaznivih dejanj, ki jih omogoča kibernetski prostor, zlasti v zvezi s čezmejnim dostopom do elektronskih dokazov. Komisija je 17. aprila 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predložila predlog uredbe o evropskem nalogu za posredovanje in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah 7 in predlog direktive o določitvi harmoniziranih pravil o imenovanju pravnih zastopnikov za namene zbiranja dokazov v kazenskih postopkih (v nadaljnjem besedilu: predloga o elektronskih dokazih) 8 .

Namen teh predlogov je pospešiti proces zagotavljanja in pridobivanja elektronskih dokazov v Evropski uniji neposredno od ponudnikov storitev, ki imajo sedež v drugi jurisdikciji. Področje uporabe predlogov vključuje posebne vrste ponudnikov storitev, ki opravljajo storitve v Evropski uniji. Ponudnik ponuja storitve v Evropski uniji, kadar uporabnikom v eni ali več državah članicah omogoča, da uporabljajo njegove storitve, in kadar je pomembno povezan z Unijo, na primer ker ima sedež v kateri od držav članic ali ker zagotavlja storitve velikemu številu uporabnikov v tej državi članici. Ponudniki, ki niso prisotni v Evropski uniji, morajo imenovati pravnega zastopnika, od katerega je mogoče zahtevati izvršitev naloga za posredovanje dokazov.

Evropski svet je poudaril pomen tega vprašanja tako na notranji kot na zunanji ravni. V sklepih Evropskega sveta z dne 18. oktobra 2018 je navedeno, da „[bi bilo treba] tudi najti rešitve za zagotovitev hitrega in učinkovitega čezmejnega dostopa do elektronskih dokazov, kar bi omogočilo učinkovit boj na ravni EU, pa tudi na mednarodni ravni, proti terorizmu ter drugim hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu. Do konca zakonodajnega obdobja bi bilo treba doseči dogovor glede predlogov Komisije o elektronskih dokazih in o dostopu do finančnih informacij ter o izboljšanju boja proti pranju denarja 9 . Poleg tega bi morala Komisija nujno predložiti pogajalske mandate za mednarodna pogajanja o elektronskih dokazih.“

Predloga Komisije o elektronskih dokazih zagotavljata podlago za usklajen in skladen pristop znotraj Evropske unije in pristop Evropske unije na mednarodni ravni ob ustreznem upoštevanju pravil Evropske unije, vključno z nediskriminacijo med državami članicami Evropske unije in njihovimi državljani. Čeprav je Komisija v svoji oceni učinka za predloga o elektronskih dokazih že ugotovila, da bi se predloga lahko koristno dopolnila z dvo- ali večstranskimi sporazumi o čezmejnem dostopu do elektronskih dokazov s spremljajočimi zaščitnimi ukrepi, se je odločila, da predlaga pravila EU o ustreznih načinih in zaščitnih ukrepih za čezmejni dostop do elektronskih dokazov pred začetkom pogajanj s tretjimi stranmi.

Na mednarodni ravni potekajo razprave v okviru pogajanj o Drugem dodatnem protokolu h Konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti 10 . Čezmejni dostop do elektronskih dokazov je bil redna točka na srečanjih ministrov EU in ZDA za pravosodje in notranje zadeve.

Komisija istočasno sprejema priporočili o začetku pogajanj z Združenimi državami Amerike in pogajalskih smernicah za sodelovanje pri pogajanjih o Drugem dodatnem protokolu h Konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti. Oba procesa bosta sicer napredovala različno hitro, vendar obravnavata povezana vprašanja, zaveze, sprejete pri enih pogajanjih, pa bi lahko imele neposredni učinek na druga pogajanja.

Medtem ko predloga o elektronskih dokazih obravnavata položaj posebnih vrst ponudnikov storitev, ki zagotavljajo storitve na trgu EU, obstaja tveganje nasprotujočih si obveznosti, ki izhajajo iz zakonodaj tretjih držav. Da bi se obravnavala taka kolizija zakonov in upoštevala skladnost z načelom mednarodne pravne kurtoazije, predloga o elektronskih dokazih vsebujeta določbe za posebne mehanizme v primeru, da se ponudnik storitev sooča z nasprotujočimi si obveznostmi, ki izhajajo iz zakonodaje tretje države, kadar se zahtevajo dokazi. Ti mehanizmi vključujejo postopek sodne presoje za pojasnitev take situacije. Sporazum med EU in ZDA bi moral biti namenjen izogibanju nasprotujočim si obveznostim med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike.

Glavni ponudniki storitev, ki imajo ustrezne dokaze za kazenske preiskave, delujejo v sodni pristojnosti ZDA. Zakon o shranjenih komunikacijah iz leta 1986 prepoveduje razkritje vsebinskih podatkov, nevsebinske podatke pa je mogoče posredovati prostovoljno. Zakon o pojasnitvi zakonite čezmejne rabe digitalnih podatkov (Clarifying Lawful Overseas Use of Data Act, CLOUD Act), ki ga je Kongres Združenih držav sprejel 23. marca 2018, s spremembo zakona o shranjenih komunikacijah iz leta 1986 pojasnjuje, da morajo ponudniki storitev s sedežem v ZDA izpolnjevati v ZDA odrejene naloge za razkritje vsebinskih in nevsebinskih podatkov, ne glede na to, kje se taki podatki shranjujejo, tudi če se shranjujejo v Evropski uniji. Zakon omogoča tudi sklenitev izvršnih sporazumov s tujimi vladami, na podlagi katerih bi lahko ponudniki storitev s sedežem v ZDA vsebinske podatke posredovali neposredno zadevnim tujim vladam. Zakon se uporablja za shranjene podatke in prestrezanje žične ali elektronske komunikacije, kazniva dejanja, za katera velja, pa so „huda kazniva dejanja“. Za izvršne sporazume s tujimi vladami veljajo nekateri pogoji, da ima tuja država vzpostavljene zadostne zaščitne ukrepe, vključno z omejitvijo dostopa do podatkov, povezanih z državljani ZDA.

Namen te pobude je s skupnimi pravili obravnavati posebno pravno vprašanje dostopa do vsebinskih in nevsebinskih podatkov, ki jih hranijo ponudniki storitev v Evropski uniji ali Združenih državah Amerike. Ta pobuda bi v okviru mednarodnega sporazuma dopolnila predloga o elektronskih dokazih EU, in sicer z obravnavanjem kolizije zakonov, zlasti glede vsebinskih podatkov in pospešitve dostopa do elektronskih dokazov. To priporočilo vključuje pogajalske smernice za začetek pogajanj o sporazumu o čezmejnem dostopu do elektronskih dokazov, ki bi zajemal celotno Evropsko unijo in Združene države Amerike. Evropska unija je zainteresirana za celovit sporazum z Združenimi državami Amerike, tako z vidika varstva evropskih pravic in vrednot, na primer zasebnosti in varstva osebnih podatkov, kot z vidika naših lastnih varnostnih interesov.

Kot je bilo že navedeno, zakonodaja ZDA (zakon o shranjenih komunikacijah iz leta 1986) v sedanji obliki ponudnikom storitev s sedežem v ZDA onemogoča, da bi se odzivali na zahteve tujih organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Zakonodaja ZDA trenutno zahteva, da se pred izvršitvijo zahteve tretje države za medsebojno pravno pomoč navedejo verjetni vzroki. Ponudniki storitev iz držav članic Evropske unije se trenutno ne morejo odzivati na neposredne zahteve organov tretjih držav. Sporazum med EU in ZDA bi dopolnil cilj in učinkovitost predlogov o elektronskih dokazih, zlasti kar zadeva vsebinske podatke, ki jih ponudniki storitev, ki imajo sedež v Združenih državah Amerike, hranijo v Združenih državah Amerike. Omogočil bi neposredno sodelovanje s ponudnikom storitev, in sicer z oblikovanjem učinkovitejšega pravnega okvira za sodne organe, saj imajo izvajalci v EU trenutno težave pri pridobivanju vsebinskih podatkov prek zahtev za medsebojno pravno pomoč.

Kar zadeva nevsebinske podatke, organi ZDA zaradi vse večjega števila zahtev za pravno pomoč, naslovljenih na Združene države Amerike, spodbujajo organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in sodne organe EU, naj nevsebinske podatke zahtevajo neposredno od ponudnikov storitev s sedežem v ZDA, ponudniki storitev s sedežem v ZDA pa se v skladu z zakonodajo ZDA na take zahteve lahko odzovejo, niso pa tega dolžni storiti. Sporazum med EU in ZDA bi zagotovil večjo gotovost in jasne postopkovne zaščitne ukrepe, zmanjšal pa bi razdrobljenost, s katero se organi EU soočajo pri dostopu do nevsebinskih podatkov, ki jih hranijo ponudniki storitev s sedežem v ZDA. Omogočil bi tudi vzajemni dostop organov ZDA do podatkov, ki jih hranijo ponudniki storitev iz EU.

Priporočilo za sklep Sveta je, naj se začnejo pogajanja med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, da bi se sklenil čezatlantski sporazum o čezmejnem dostopu do elektronskih dokazov za uporabo v kazenskih postopkih neposredno od ponudnikov storitev. Cilj sporazuma je mehanizme sodelovanja prilagoditi digitalni dobi, tako da se sodstvu in organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj zagotovijo orodja za obravnavo današnjih načinov komunikacije storilcev kaznivih dejanj in boj proti sodobnim oblikam kriminalitete.

Sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami bi prinesel številne praktične prednosti:

·zagotovil bi vzajemni dostop pravosodnih organov do vsebinskih podatkov;

·obravnaval bi dostop do nevsebinskih podatkov na podlagi nalogov pravosodnih organov, organom EU in ZDA zagotovil vzajemni dostop ter pregledal pogoje in zaščitne ukrepe za neposredno sodelovanje ponudnikov storitev;

·prispeval bi k izboljšanju pravočasnega dostopa pravosodnih organov do podatkov;

·obravnaval bi tveganje kolizije zakonov;

·zmanjšal bi tveganje razdrobljenosti pravil in postopkov ter poenotil pravice in zaščitne ukrepe s tem, da bi vse države članice Evropske unije pred Združenimi državami Amerike nastopile z enotnim pogajalskim mandatom, kar bi zagotovilo nediskriminacijo med državami članicami Evropske unije in njihovimi državljani;

·pojasnil bi zavezujočo naravo in izvrševanje nalogov za ponudnike storitev ter podrobno opredelil obveznosti pravosodnih organov.

Sporazum bi moral biti pogojen s strogimi zaščitnimi mehanizmi za temeljne pravice. Namen teh pogajalskih smernic je izboljšati pravno varnost za organe, ponudnike storitev in prizadete osebe, pri čemer je treba zagotoviti sorazmernost, varstvo temeljnih pravic, preglednost in odgovornost tako pravosodnih organov kot ponudnikov storitev.

3.    VELJAVNI PREDPISI S PODROČJA ZADEVNE POLITIKE

Sedanji pravni okvir EU sestavljajo instrumenti sodelovanja Unije v kazenskih zadevah, kot so Direktiva 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah (direktiva o EPN) 11 , Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije 12 , Uredba (EU) 2018/1727 o Eurojustu 13 , Uredba (EU) 2016/794 o Europolu 14 , Okvirni sklep Sveta 2002/465/PNZ o skupnih preiskovalnih skupinah 15 in predlog uredbe o preprečevanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin 16 .

Komisija je 17. aprila 2018 Svetu in Evropskemu parlamentu predložila predlog uredbe o evropskem nalogu za posredovanje in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah 17 in predlog direktive o določitvi harmoniziranih pravil o imenovanju pravnih zastopnikov za namene zbiranja dokazov v kazenskih postopkih 18 . Evropska unija je sklenila vrsto dvostranskih sporazumov med Unijo in tretjimi državami, na primer sporazum o medsebojni pravni pomoči med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike 19 . Ta sporazum naj bi dopolnjeval te ureditve.

Osebni podatki, na katere se nanaša to priporočilo za sklep Sveta, so zavarovani in jih je mogoče obdelovati le v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) 20 , kar zadeva organe v Evropski uniji pa v skladu z direktivo o varstvu podatkov, ki jih obdelujejo policija in organi kazenskega pravosodja (direktiva o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj) 21 . Sporazum bi moral dopolnjevati sporazum med EU in ZDA o varstvu podatkov in zasebnosti, imenovan tudi „krovni sporazum“, ki je začel veljati 1. februarja 2017, ter zakon ZDA o sodnem varstvu (U.S. Judicial Redress Act), saj bi koristi zakona ZDA o zasebnosti, ki ga je Kongres Združenih držav sprejel 24. februarja 2016, razširil na državljane EU.

Podatki o elektronskih komunikacijah, na katere se nanaša to priporočilo za sklep Sveta, so zavarovani in se lahko obdelujejo le v skladu z Direktivo 2002/58/ES (direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) 22 .

Sporazum bi moral spoštovati temeljne pravice, svoboščine in splošna načela prava EU, kot so zapisani v Pogodbah Evropske unije in Listini o temeljnih pravicah, procesne pravice, vključno s pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe, načeloma zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni ter vsemi obveznostmi, ki jih imajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali pravosodni organi v zvezi s tem. Kar zadeva potrebne zaščitne ukrepe za varstvo osebnih podatkov, ki se prenašajo iz Evropske unije organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v ZDA, bodo veljavne določbe Sporazuma med EU in ZDA o varstvu podatkov in zasebnosti dopolnjevali dodatni zaščitni ukrepi, ki upoštevajo stopnjo občutljivosti zadevnih kategorij podatkov in edinstvene zahteve za prenos elektronskih dokazov neposredno od ponudnikov storitev.

Sporazum prav tako ne bi smel posegati v druge obstoječe mednarodne sporazume o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah med organi, kot je sporazum o medsebojni pravni pomoči med EU in ZDA. Sporazum bi moral v dvostranskih odnosih med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo prevladati nad katerim koli sporazumom ali dogovorom, doseženim v pogajanjih o Drugem dodatnem protokolu h Konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti.

Svet odobri začetek pogajanj, sprejme pogajalske smernice in odobri podpis in sklenitev sporazuma, kot je določeno v členu 218(3) in (4) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Temeljne pravice

·pravice posameznika, do katerega podatkov se dostopa: vključno s pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do svobode izražanja in združevanja, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe ter načeloma zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni;

·pravice ponudnika storitev: pravico do svobode gospodarske pobude in pravico do učinkovitega pravnega sredstva;

·pravico do svobode in varnosti.

Komisija v določbah o upravljanju iz točk 18–23 pogajalskih smernic predlaga, naj sporazum vključuje redne skupne preglede njegove uporabe in klavzulo o njegovem trajanju. Predlaga se tudi, naj se pogodbenici med seboj posvetujeta, da bi olajšali reševanje morebitnih sporov v zvezi z razlago ali uporabo sporazuma. Za olajšanje postopka pregleda bi bilo treba na obeh straneh zbirati statistične podatke. Poleg tega se v pogajalskih smernicah predlaga, naj prihodnji sporazum vključuje klavzulo o začasni prekinitvi in prenehanju v primeru, da s posvetovalnim postopkom ni mogoče rešiti spora.

Priporočilo za

SKLEP SVETA

o odobritvi začetka pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o čezmejnem dostopu do elektronskih dokazov za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 218(3) in (4) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

(1)    Komisija je 17. aprila 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predložila predlog uredbe o evropskem nalogu za posredovanje in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah in predlog direktive o določitvi harmoniziranih pravil o imenovanju pravnih zastopnikov za namene zbiranja dokazov v kazenskih postopkih (v nadaljnjem besedilu: predloga o elektronskih dokazih) 23 . Svet se je 7. decembra 2018 24 na Svetu za pravosodje in notranje zadeve dogovoril o splošnem pristopu glede predloga Komisije za uredbo.

(2)    Začeti bi bilo treba pogajanja za sklenitev sporazuma med Unijo in Združenimi državami Amerike o čezmejnem dostopu sodnih organov v kazenskem postopku do elektronskih dokazov, ki jih hrani ponudnik storitev.

(3)    Sporazum bi moral vključevati potrebne zaščitne ukrepe za temeljne pravice in svoboščine ter upoštevati načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do zasebnega in družinskega življenja, stanovanja ter komunikacij iz člena 7 Listine, pravico do varstva osebnih podatkov iz člena 8 Listine, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča iz člena 47 Listine, domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe iz člena 48 Listine ter načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni iz člena 49 Listine. Sporazum bi bilo treba uporabljati v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(4)    V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 25 Evropskega parlamenta in Sveta je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal ... 26  –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Komisija se pooblasti, da se v imenu Evropske unije pogaja o sporazumu med Unijo in Združenimi državami Amerike o čezmejnem dostopu pravosodnih organov v kazenskem postopku do elektronskih dokazov, ki jih hrani ponudnik storitev.

Člen 2

Pogajalske smernice so določene v Prilogi.

Člen 3

Pogajanja bi bilo treba izvesti ob posvetovanju s posebnim odborom, ki ga imenuje Svet.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na Komisijo.

V Bruslju,

(1)    Pregled sporazuma o medsebojni pomoči med EU in ZDA iz leta 2010 z dne 7. aprila 2016, 7403/16.

(2)    Vsebinski podatki se lahko pridobijo le s prostovoljnim pristankom ter v primerih, ki štejejo za izredne in vključujejo nevarnost smrti ali resne telesne poškodbe katere koli osebe.

(3)    Člen 2701 (2) Zakona o elektronskih komunikacijah in zasebnosti (Electronic Communications and Privacy Act), 1986 (ECPA) 41.

(4)    Zadeva je bila obravnavana na vrhovnem sodišču ZDA 27. februarja 2018. Sodišče je zadevo 17. aprila 2018 zavrnilo, potem ko je od strank prejelo informacijo, da je bil podpisan zakon o pojasnitvi zakonite čezmejne rabe digitalnih podatkov (Clarifying Lawful Overseas Use of Data Act, CLOUD Act), kar omogoča izdajo novega naloga za pridobitev zahtevanih informacij od Microsofta.

(5)    Ocena učinka Komisije, priložena svežnju o elektronskih dokazih, SWD(2018) 118 final z dne 17. aprila 2018.

(6)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Evropska agenda za varnost, COM(2015) 185 final z dne 28. aprila 2015.

(7)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem nalogu za posredovanje in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah, COM(2018) 225 final z dne 17. aprila 2018.

(8)    Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi harmoniziranih pravil o imenovanju pravnih zastopnikov za namene zbiranja dokazov v kazenskih postopkih, COM(2018) 226 final z dne 17. aprila 2018.

(9)    Medtem ko potekajo pogajanja z Evropskim parlamentom in Svetom, se je Svet 7. decembra 2018 na Svetu za pravosodje in notranje zadeve dogovoril o splošnem pristopu glede predloga Komisije za uredbo.

(10)    Konvencija Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti, sklenjena v Budimpešti (CETS št. 185) z dne 23. novembra 2001, http://conventions.coe.int .

(11)     Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/41/EU z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah (UL L 130, 1.5.2014, str. 1).

(12)     Akt Sveta z dne 29. maja 2000 o ustanovitvi Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, v skladu s členom 34 Pogodbe o Evropski uniji.

(13)    Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ.

(14)     Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ.

(15)     Okvirni Sklep Sveta 2002/465/PNZ z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih skupinah.

(16)    Predlog uredbe o preprečevanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin z dne 12. septembra 2018, COM(2018) 640 final.

(17)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem nalogu za posredovanje in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah, COM(2018) 225 final z dne 17. aprila 2018.

(18)    Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi harmoniziranih pravil o imenovanju pravnih zastopnikov za namene zbiranja dokazov v kazenskih postopkih, COM(2018) 226 final z dne 17. aprila 2018.

(19)     Sklep Sveta 2009/820/SZVP z dne 23. oktobra 2009 o sklenitvi Sporazuma o izročitvi med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike ter Sporazuma o medsebojni pravni pomoči med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike v imenu Evropske unije.

(20)     Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

(21)     Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ.

(22)    Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37), spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembah Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov.

(23)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem nalogu za posredovanje in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah, COM(2018) 225 final z dne 17. aprila 2018. Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi harmoniziranih pravil o imenovanju pravnih zastopnikov za namene zbiranja dokazov v kazenskih postopkih, COM(2018) 226 final z dne 17. aprila 2018.

(24)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem nalogu za posredovanje in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah, splošni pristop Sveta, ST 15292 2018 INIT z dne 12. decembra 2018.

(25)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(26)    UL C ….

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 5.2.2019

COM(2019) 70 final

PRILOGA

k

priporočilu za SKLEP SVETA

o odobritvi začetka pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o čezmejnem dostopu do elektronskih dokazov za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah

PRILOGA

1.CILJI

Komisija bi si morala med pogajanji prizadevati za dosego posebnih ciljev, podrobneje razloženih v nadaljevanju, pri tem pa zagotoviti, da bo izid pogajanj skladen z notranjimi pravili Unije o elektronskih dokazih, kakor se bodo razvijala v zakonodajnem postopku sozakonodajalcev Unije in kakršna bo njihova končna sprejeta oblika. Ta notranja pravila bodo služila kot izhodišče pogajalskega stališča Unije.

1.Določijo se skupna pravila ter obravnavajo kolizije zakonov za naloge za pridobitev elektronskih dokazov v obliki vsebinskih in nevsebinskih podatkov, ki jih pravosodni organi iz ene pogodbenice naslovijo na ponudnike storitev, za katere velja zakonodaja druge pogodbenice. To bi moralo zmanjšati tveganje razdrobljenosti praks in pravnih pravil ter okrepiti pravno varnost med Unijo in Združenimi državami Amerike pri pridobivanju elektronskih dokazov v kazenskih postopkih.

2.Omogoči se vzajemni neposredni prenos elektronskih dokazov od ponudnika storitev organu prosilcu, kakor je določeno v odstavku 1.

3.Zagotovi se spoštovanje temeljnih pravic, svoboščin in splošnih načel prava EU, kot so zapisani v Pogodbah Evropske unije in Listini o temeljnih pravicah, vključno s sorazmernostjo, procesnimi pravicami, domnevo nedolžnosti in pravicami do obrambe oseb v kazenskem postopku ter zasebnostjo in varstvom osebnih podatkov ter podatkov o komunikaciji, kadar se taki podatki obdelujejo, vključno s prenosom organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v tretjih državah, ter spoštovanje kakršnih koli obveznosti, ki jih imajo organi za odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali pravosodni organi v zvezi s tem.

Za dosego ciljev iz dela 1 bi sporazum moral obravnavati zlasti naslednje elemente:

2.NARAVA IN PODROČJE UPORABE SPORAZUMA

4.Sporazum bi se moral uporabljati za kazenske postopke, ki vključujejo tako predobravnavno fazo kot fazo sojenja.

5.Sporazum bi moral ustvariti vzajemne pravice in obveznosti pogodbenic.

6.Sporazum bi moral določiti opredelitve in vrste podatkov, za katere naj sporazum velja, vključno z vsebinskimi in nevsebinskimi podatki.

7.Sporazum bi moral natančno opredeliti področje uporabe v smislu kaznivih dejanj, za katera se sporazum uporablja, in pragove ravni kazni.

8.Sporazum bi moral določiti pogoje, ki jih je treba izpolniti, preden pravosodni organ lahko izda nalog, in načine, na katere se nalog vroči.

9.Sporazum bi moral vsebovati klavzulo, ki omogoča učinkovita pravna sredstva za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v kazenskem postopku. Sporazum bi moral določiti tudi, v kakšnih okoliščinah ima ponudnik storitev pravico ugovarjati nalogu.

10.Sporazum bi moral določiti rok za posredovanje podatkov, ki se zahtevajo z nalogom.

11.Sporazum prav tako ne bi smel posegati v druge obstoječe mednarodne sporazume o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah med organi, kot je sporazum o medsebojni pravni pomoči med EU in ZDA.

12.Sporazum bi moral v dvostranskih odnosih med Unijo in Združenimi državami Amerike prevladati nad Konvencijo Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti in katerim koli sporazumom ali dogovorom, doseženim v pogajanjih o Drugem dodatnem protokolu h Konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti, kolikor določbe slednjega sporazuma ali dogovora zadevajo vprašanja, obravnavana v tem sporazumu.

3.ZAŠČITNI UKREPI

13.Sporazum bi moral biti vzajemen glede kategorij oseb, katerih podatki se ne smejo zahtevati v skladu s tem sporazumom. Sporazum ne bi smel razlikovati med osebami iz različnih držav članic Evropske unije.

14.Sporazum bi moral s sklicem določati uporabo Sporazuma med EU in ZDA o varstvu podatkov in zasebnosti oziroma „krovnega sporazuma“, ki je začel veljati 1. februarja 2017.

15.Sporazum bi moral dopolnjevati krovni sporazum z dodatnimi zaščitnimi ukrepi, ki upoštevajo stopnjo občutljivosti zadevnih kategorij podatkov in edinstvene zahteve za prenos elektronskih dokazov neposredno od ponudnikov storitev in ne med organi.

16.Dodatni zaščitni ukrepi za varstvo zasebnosti in podatkov, ki bi jih bilo treba pregledati glede na področje uporabe sporazuma, bi morali med drugim vključevati naslednje:

(a)opredelitev namenov, za katere se osebni podatki in podatki o elektronskih komunikaciji lahko zahtevajo in prenesejo;

(b)zahtevo, da je nalog omejen na osebne podatke in podatke o elektronski komunikaciji, ki so nujni in sorazmerni z nameni, zaradi katerih se do njih dostopa;

(c)zahtevo, da je treba o uporabi in razkritju drugim organom ZDA, ki jih ne zavezuje krovni sporazum, obvestiti pristojni pravosodni organ, imenovan v državi članici, v kateri ima ponudnik storitev sedež ali predstavništvo, in od tega pravosodnega organa pridobiti predhodno dovoljenje ter da sta uporaba in razkritje dovoljena le, če je zagotovljeno, da organ prejemnik učinkovito varuje osebne podatke in podatke o elektronski komunikaciji v skladu z določbami sporazuma. Pri presoji o takem predhodnem dovoljenju bi moral pristojni pravosodni organ ustrezno upoštevati vse zadevne dejavnike, vključno z resnostjo kaznivega dejanja in namenom, za katerega se podatki prvotno posredujejo;

(d)zahtevo, da je nadaljnji prenos drugim tretjim državam dovoljen le, če je prejemnik organ, ki je odgovoren za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj, vključno s terorizmom, ter da je treba o takem prenosu obvestiti pristojni pravosodni organ, ki ga imenuje država članica, v kateri ima ponudnik storitev sedež ali predstavništvo, in od tega pravosodnega organa pridobiti predhodno dovoljenje. Pri presoji o takem predhodnem dovoljenju bi moral pristojni pravosodni organ upoštevati vse dejavnike, določene v členu 7(2) krovnega sporazuma;

(e)sporazum lahko upošteva izjemne okoliščine in zaščitne ukrepe, potrebne za primer, kadar bi bil nadaljnji prenos dovoljen brez predhodnega dovoljenja v primeru resne in neposredne nevarnosti za javno varnost v državi članici ali tretji državi;

(f)priglasitev incidenta na področju varnosti podatkov pristojnemu organu, ki ga imenuje država članica, v kateri ima ponudnik storitev sedež ali predstavništvo, se izvede pod pogoji iz člena 10(2) krovnega sporazuma.

17.Dodatni zaščitni ukrepi za procesne pravice in podatkov, ki bi jih bilo treba pregledati glede na področje uporabe sporazuma, bi morali med drugim vključevati naslednje:

(a)primerne zaščitne ukrepe za zagotovitev, da se podatki ne smejo zahtevati za uporabo v kazenskem postopku, v katerem bi lahko bila dosojena smrtna kazen;

(b)ustrezne pogoje za zagotovitev nujnosti in sorazmernosti nalogov za dostop do elektronskih dokazov, pri čemer je treba zlasti ustrezno razlikovati med kategorijami podatkov;

(c)postopkovne zaščitne ukrepe za posameznike, v zvezi s katerimi je bil izdan nalog za podatke v okviru kazenskega postopka;

(d)posebne zaščitne ukrepe za podatke, zaščitene s privilegiji in imunitetami;

(e)zaščitne ukrepe glede zaupnosti za organe in ponudnike storitev, vključno z zahtevami po nerazkritju.

4.UPRAVLJANJE SPORAZUMA

18.Sporazum bi moral določati, da pogodbenici izvajata redne skupne preglede uporabe sporazuma in proučujeta, kako bi se sporazum najbolje izkoristil. Da se olajša ta postopek, bi bilo treba na obeh straneh zbirati statistične podatke.

19.Sporazum bi moral vsebovati klavzulo o trajanju. To, ali naj bo trajanje nedoločeno ali določeno, se oceni ob upoštevanju izidov pogajanj. V vsakem primeru bi bilo treba vključiti določbo o tem, da se mora sporazum v primernem času pregledati.

20.Sporazum bi moral določati, da se pogodbenici med seboj posvetujeta, da bi olajšali reševanje morebitnih sporov v zvezi z razlago ali uporabo sporazuma.

21.Sporazum bi moral določati možnost začasne prekinitve ali prenehanja sporazuma s strani katere koli pogodbenice v primeru, da spora ni mogoče rešiti z navedenim posvetovalnim postopkom.

22.Sporazum bi moral vsebovati klavzulo o ozemeljskem področju uporabe.

23.Sporazum bo enako verodostojen v vseh uradnih jezikih Unije.