EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.5.2019

COM(2019) 233 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o oceni sedmega okoljskega akcijskega programa

{SWD(2019) 181 final}

I.Sedmi okoljski akcijski program – sodobno orodje za upravljanje za sedanje okoljske izzive

Iz ocene sedmega okoljskega akcijskega programa, ki jo je pripravila Komisija, je razvidno, da program zagotavlja strateški okvir, s katerim se je uspešno vzpostavila usmerjenost okoljske politike kot gonilne sile za zeleno rast, zdrav planet in boljše dobro počutje posameznikov. Pri določanju prednostnih nalog so sodelovale vse zainteresirane strani, kar EU, državam članicam ter lokalnim in regionalnim akterjem, vključno s podjetji, omogoča učinkovito in uspešno delo na področju oblikovanja okoljske politike. Referenčni dokument na ravni EU, ki so ga sprejeli vsi, prispeva k večji usklajenosti in zavezanosti okoljskih politik ter ukrepov EU in držav članic, namenjenih izboljšanju stanja okolja in dobrega počutja posameznikov.

V okviru sedmega okoljskega akcijskega programa se je povečala splošna ozaveščenost, da sta varstvo okolja in trajnostni gospodarski model, na podlagi katerega se ustvarjajo delovna mesta in blaginja, medsebojno povezana. Okoljska politika EU se je iz usmerjenih regulativnih ukrepov razvila v politiko, ki je bolj osredotočena na vključevanje okoljske razsežnosti v druge sektorske politike s širšim vidikom trajnosti, kot so sveženj ukrepov za krožno gospodarstvo 3 , okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 4 , strategija za biogospodarstvo 5 ter akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti 6 . Soglasje, doseženo glede sedmega okoljskega akcijskega programa, je prispevalo k enotnemu nastopu Evrope v globalnem okviru večstranskega sodelovanja, na primer pri agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškem sporazumu za boj proti podnebnim spremembam.

Iz rednega poročanja o stanju okolja v Evropi so razvidne nekatere izboljšave 7 . EU bo verjetno izpolnila svoje cilje glede toplogrednih plinov in energije iz obnovljivih virov do leta 2020, določila pa si je tudi ambiciozne cilje za leto 2030 8 . Za izpolnitev ciljev povečanja energijske učinkovitosti so potrebna dodatna prizadevanja 9 . Poleg tega je Komisija predstavila svojo vizijo posodobljene strategije EU za biogospodarstvo in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050 v skladu s Pariškim sporazumom 10 . Podjetja imajo koristi zaradi krožnega gospodarstva, finančna sredstva javnega in zasebnega sektorja za podnebje in okolje se povečujejo, gospodarjenje z gozdovi v Evropi je bolj trajnostno, kakovost kopalnih voda pa se izboljšuje.

Še vedno pa obstajajo veliki izzivi in nastajajo novi 11 . Pri približevanju mejam zmogljivosti planeta, ki so na nekaterih območjih že presežene, se soočamo z globalno ekološko krizo. Komisija je v dokumentu za razmislek „Za trajnostno Evropo do leta 2030“ naš ekološki dolg prepoznala kot glavni primanjkljaj Evrope na področju trajnosti 12 . Ta okoljska kriza neposredno vpliva na zdravje posameznikov. Številna mesta v Evropi ne dosegajo skupno dogovorjenih in pravno zavezujočih standardov kakovosti zraka 13 . EU ni na dobri poti do izpolnitve cilja glede zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti do leta 2020 in obnovitve možnosti ekosistemov za zagotavljanje storitev. Ekološki vplivi sektorja mobilnosti in prehranskega sistema so še vedno preveliki.

Za zaustavitev teh negativnih trendov so potrebna predvsem stalna prizadevanja za izvajanje obstoječe zakonodaje 14 . Čeprav imajo ukrepi svojo ceno in so zanje potrebna močna skupna prizadevanja, bi bila cena neukrepanja veliko višja, z njim povezani družbeni učinki pa veliko večji.

V tem okviru ima sedmi okoljski akcijski program pomembno vlogo pri zagotavljanju orodja za upravljanje za oblikovanje okoljske politike v Evropi. V tej oceni so poudarjeni glavni dosežki in pomanjkljivosti programa. Na podlagi te analize so v njem opredeljene glavne pridobljene izkušnje. V tej fazi izvajanja na splošno niso bili izvedeni vsi ukrepi. Čeprav je bil na vseh področjih dosežen napredek – na nekaterih področjih večji od predvidenega v sedmem okoljskem akcijskem programu – obstaja jasna potreba po nadaljnjih zavezah.

II.Pridobljene izkušnje

Pri tem ocenjevanju sedmega okoljskega akcijskega programa so bile opredeljene številne dragocene izkušnje za vse prihodnje okoljske akcijske programe.

·Strategija za oblikovanje okoljske politike EU zagotavlja dodano vrednost. Sedmi okoljski akcijski program se šteje za trdno strategijo, tesno povezano z nacionalnimi okoljskimi strategijami. Številne države članice ga obravnavajo kot načrt za svoje strategije okoljske politike ali posebne ukrepe. Zato je prispeval k zagotovitvi bolj predvidljivih, hitrejših in bolje usklajenih ukrepov na področju okoljske politike. Predvidljivost je prispevala k izvajanju ukrepov.

·Sedmi okoljski akcijski program je na splošno v skladu s prakso dobrega upravljanja. Program ima trdne analitične temelje in politično zavezo, ustrezne vire in sredstva, jasno vizijo in cilje, zagotavlja pa tudi spremljanje, stalno učenje ter izboljšave. Vendar bi lahko imel koristi zaradi bolj strateških ukrepov, ki so bili čim bolj konkretni, da bi omogočili pregled stanja, ter boljšega prednostnega razvrščanja, ki je zajemalo omejen sklop ukrepov namesto številnih okoljskih predpisov EU. Koristi bi lahko imel tudi zaradi mehanizma spremljanja za zagotovitev odgovornosti in izpolnitev zavez, pa tudi jasnih in dogovorjenih kazalnikov za merjenje napredka pri izvajanju ukrepov.

·Obsežno sodelovanje zainteresiranih strani je ključno pred začetkom izvajanja okoljskega akcijskega programa in v celotnem obdobju njegove uporabe. Zaradi njega se poveča sprejemanje programa in nadaljnjih ukrepov. Sedmi okoljski akcijski program je bil oblikovan v okviru širšega posvetovalnega postopka in sprejet z rednim zakonodajnim postopkom (soodločanje). Zato so ga različne zainteresirane strani in oblikovalci politik sprejeli v večji meri. Ta raven aktivne udeležbe pred začetkom izvajanja programa pa bi se lahko ohranila v celotnem obdobju uporabe sedmega okoljskega akcijskega programa.

·Sedmi okoljski akcijski program je večinoma skladen s politično agendo na evropski in svetovni ravni. Kljub temu bi bilo mogoče storiti več za vključitev okoljskih vprašanj na druga področja politike EU. Zainteresirane strani se strinjajo, da bi morali biti okoljski akcijski programi popolnoma skladni s političnimi prednostnimi nalogami institucij EU, kar bi zagotavljalo politično odgovornost zanje. To bi bilo mogoče bolje doseči tako, da bi se obdobje uporabe okoljskih akcijskih programov uskladilo s ciklom parlamentarnih volitev EU ter drugimi ključnimi dolgoročnimi strateškimi okviri, kot sta Pariški sporazum in agenda za trajnostni razvoj do leta 2030.

III.Metodologija za ocenjevanje

V tej oceni se preuči, v kolikšni meri struktura, oblika in strateška vloga dogovorjenega okvira za ukrepanje prispevajo k zagotovitvi boljše okoljske in podnebne politike v Evropi. Pri tem se je pregledalo, kaj pomeni dobra strategija in v kolikšni meri sedmi okoljski akcijski program izpolnjuje ta merila za uspešnost. Splošne ugotovitve temeljijo na tej analizi ter so povezane z oceno doseženih ciljev in izvedenih ukrepov, pri tem pa se upoštevajo načela Komisije za boljše pravno urejanje 15 .

Pri oceni se čim bolj upošteva dejansko dosežen napredek v obliki čistejšega zraka in vode, boljšega ravnanja z odpadki, manjše izpostavljenosti strupenim snovem itd. – zlasti s poročanjem Evropske agencija za okolje. Ker pa je za uresničitev okoljskega napredka običajno potrebnih več kot pet let in je uspeh težko pripisati posameznemu okoljskemu akcijskemu programu, je cilj te ocene preučiti dodano vrednost strateškega okvira in skupno dogovorjenih prednostnih nalog za usmerjanje oblikovanja okoljske politike EU.

Poleg tega je sedmi okoljski akcijski program ena od številnih gonilnih sil okoljske politike, pri čemer je težko ugotoviti, kakšen je prispevek posamezne gonilne sile. K tej oceni se je pristopilo z zastavljanjem vrste vprašanj, temeljila pa je na izhodišču, da okoljski akcijski program ni predviden. Ocena sedmega okoljskega akcijskega programa zajema dosežke od leta 2014 do leta 2018 ter temelji na številnih študijah, posvetovanjih in pregledih, v katerih je bil obravnavan dosedanji napredek programa.

Med njimi so:

-posvetovanje z zainteresiranimi stranmi (spletno javno posvetovanje, javne delavnice in ciljno usmerjeno posvetovanje);

-pregled izvajanja okoljske politike, ki ga je opravila Komisija 16 ;

-letna poročila Evropske agencije za okolje o okoljskih kazalnikih (2016–2018) 17 ;

-poročila Evropskega parlamenta in Odbora regij, vključno z oceno izvajanja sedmega okoljskega akcijskega programa, ki jo je opravil Evropski parlament (november 2017) 18 .

IV.Povzetek analize

Na podlagi poglobljene analize je mogoče sprejeti naslednje sklepe o tem, kako uspešen je sedmi okoljski akcijski program glede na merila za boljše pravno urejanje 19 za dobro upravljanje.

1.Uspešnost: pri doseganju ciljev sedmega okoljskega akcijskega programa je bilo doseženega nekaj napredka. Sedmi okoljski akcijski program je prispeval k zagotovitvi bolj predvidljivega, hitrejšega in bolj usklajenega ukrepanja na področju okoljske politike. Predvidljivost je prispevala k izvajanju.

Komisija je v analizi izvajanja 60 ukrepov iz sedmega okoljskega akcijskega programa ugotovila, da je bilo pri izpolnjevanju ciljev doseženega nekaj napredka (ocena 3 na lestvici od 1 do 5 20 ). Največji napredek je bil dosežen pri ukrepih, povezanih z drugim prednostnim ciljem, tj. prehodom na z viri gospodarno in nizkoogljično gospodarstvo. Najmanjši napredek je bil do zdaj dosežen pri ukrepih, povezanih z varstvom narave, okoljem in zdravjem ter vključevanjem. Tudi iz neodvisnih ocen 21 Evropske agencije za okolje je razvidno podobno: na nekaterih področjih je dosežen znaten napredek, druga področja pa precej zaostajajo. Cilji, povezani z varstvom narave, verjetno ne bodo izpolnjeni (na primer kazalniki za hranila, biotsko raznovrstnost, sladko ali morsko vodo), negotovo pa je, ali bodo doseženi vsi cilji, povezani z okoljem in zdravjem. EU je na dobri poti, da doseže svoj cilj glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (zmanjšanje za 20 % do leta 2020 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990) in cilj glede energije iz obnovljivih virov. Da bi dosegli cilj glede energijske učinkovitosti za leto 2020, pa je treba obrniti trende na področju porabe energije.

S sedmim okoljskim akcijskim programom se je povečala politična odgovornost okoljske politike, saj so zainteresirane strani sistematično vključene v postopek načrtovanja, ki mu sledi sporazum s Svetom in Evropskim parlamentom. Zainteresirane strani se strinjajo, da program zagotavlja večjo predvidljivost okoljske in podnebne politike ter olajšuje usklajevanje politik držav članic. Vendar lahko izzive v tem smislu predstavlja dejstvo, da sprejetje sedmega okoljskega akcijskega programa in njegovo obdobje izvajanja nista usklajena z institucionalnim ciklom Unije.

Predvidljivost in obsežne politične razprave v okviru postopka sprejemanja zakonodaje so prispevale k izvajanju nekaterih ukrepov, kot so pregled izvajanja okoljske politike, imenovanje malih dobaviteljev pitne vode, boj proti invazivnim tujerodnim vrstam in spremljanje agende Rio+20 22 , zaradi česar je bil nazadnje sprejet sporazum OZN o ciljih trajnostnega razvoja.

Tako kot pri večini širših strategij nekateri predvideni ukrepi, kot sta strategija za nestrupeno okolje do leta 2018 in krovni cilj glede zmanjšanja morskih odpadkov, niso bili uresničeni. Hkrati so bili izvedeni nekateri dodatni ukrepi, kot sta strategija EU za plastiko in razširitev pojma učinkovite rabe virov na agendo za krožno gospodarstvo. Na splošno je sedmi okoljski akcijski program glede na merila za dobro upravljanje in načrtovanje takih strategij uspešen 23 .

2.Učinkovitost: struktura sedmega okoljskega akcijskega programa in zlasti okvir, ki omogoča izvedbo, sta prispeva k vzpostavitvi sinergij. Z osredotočenostjo programa na boljše vključevanje in izvajanje se podpirajo ukrepi politike, namenjeni zagotavljanju prihrankov ter boljši učinkovitosti.

Zaradi neizvajanja okoljske zakonodaje ima gospodarstvo EU vsako leto približno 55 milijard EUR stroškov, ki obsegajo zdravstvene stroške in neposredne stroške za okolje 24 . V ugotovitvah iz ocene je navedenih več primerov prihrankov na področju okoljske politike v celotnem obdobju uporabe sedmega okoljskega akcijskega programa. Kljub vse bolj visoko zastavljenim okoljskim ciljem na številnih področjih politike je dolgoletna poraba za varstvo okolja v Evropi ostala razmeroma nespremenjena (približno 2 % BDP 25 ).

Odkar je leta 2014 začel veljati sedmi okoljski akcijski program, je bil napredek pri povečanju vključevanja okoljskih vprašanj dosežen horizontalno (med področji politike) in vertikalno (med ravnmi upravljanja), kar podpira ukrepe, namenjene zagotavljanju prihrankov in boljši učinkovitosti.

Komisija in države članice so si prizadevale izboljšati način zbiranja in izmenjevanja okoljskih informacij 26 ter tako okrepiti vlogo posameznikov za pridobivanje informacij o industrijskih emisijah ali okoljskem hrupu, zaradi česar so podjetja manj obremenjena z zagotavljanjem informacij, sodelovanje uprav na nacionalni ravni in ravni EU pa je učinkovitejše. Države članice bi si lahko informacije, ki jih zberejo z ocenami in dejavnostmi v zvezi z boljšim pravnim urejanjem, izmenjevale bolj pregledno ter tako omogočile nadaljnje sinergije v EU.

3.Ustreznost: sedmi okoljski akcijski program zajema prava področja, njegova vizija za leto 2050 pa ostaja ustrezna. Vendar bodo zaradi novih izzivov potrebne prilagoditve.

Splošno mnenje je, da sedmi okoljski akcijski načrt zajema prave tri tematske prednostne cilje, nekateri omogočitveni dejavniki, kot sta digitalizacija in okoljsko upravljanje kot sredstvo za izboljšanje učinkovitosti politike, pa bi se lahko obravnavali izrecneje. Vizija za leto 2050 iz sedmega okoljskega akcijskega programa je bila koristna in ostaja ustrezna.

Splošna struktura omejenega števila tematskih ciljev, ki jo podpira več operativnih in posebnih podciljev ter ukrepov, je prispevala k doseganju prednostnih ciljev. Načelo okoljskega akcijskega programa z več ravnmi 27 je podprto in kaže dobro prakso, pojavljajo pa se vprašanja glede stopnje zapletenosti ali poglobljenosti, kar med drugim otežuje spremljanje nekaterih ukrepov. 

4.Skladnost: sedmi okoljski akcijski program je večinoma skladen z agendo oblikovanja okoljske in podnebne politike na evropski in svetovni ravni.

Sedmi okoljski akcijski program kot strategija je notranje skladen. Določa agendo in je temelj vsakodnevnega dela Komisije na področju okolja. To velja za strateški načrt upravljanja in redno letno poročanje o dejavnostih ter nove pobude, kot je pregled izvajanja okoljske politike. Medtem ko je okvir, ki omogoča izvedbo, pozitivno prispeval k tematskim ciljem, so povezave s horizontalnimi prednostnimi cilji glede lokalnih, regionalnih in globalnih izzivov manj izrazite.

V zvezi s skladnostjo z drugimi področji politike in političnimi prednostnimi nalogami obstaja nekaj jasnih (in dobrodošlih) povezav med sedmim okoljskim akcijskim programom in desetimi prednostnimi nalogami Komisije, kot je skupni cilj glede obravnavanja podnebnih ukrepov ter krepitve vloge EU kot mednarodnega akterja. Na splošno se medsebojno podpirajo, kar pomeni, da si sedmi okoljski akcijski program prizadeva določiti, kako lahko okoljske politike prispevajo k trajnostni rasti in delovnim mestom. Primerov skladnosti med sedmim okoljskim akcijskim programom in drugimi področji politike je več, na primer navedba okoljskih vprašanj (zlasti emisij ogljika in onesnaževanja zraka) v poročilu za posamezne države evropskega semestra ter delo v zvezi s trajnostnimi mesti in agendo za mesta. Vendar je za doseganje celovitega oblikovanja politike potrebnih več prizadevanj.

V sedmem okoljskem akcijskem programu bi se na primer lahko bolj upoštevala socialna vprašanja, pri čemer bi se opirali na obstoječe povezave med okoljsko in socialno politiko glede, na primer, vpliva na ranljive skupine, delovna mesta, socialno vključenost in neenakost.

Sedmi okoljski akcijski program je večinoma skladen z mednarodnimi zavezami. Čeprav je bil sprejet skoraj dve leti pred agendo OZN za trajnostni razvoj do leta 2030, je bil v njem predviden pristop k ciljem trajnostnega razvoja OZN (in je nanj vplival), saj je v njem navedeno, da sta gospodarska in družbena blaginja odvisni od zdravega temelja naravnih virov. Sedmi okoljski akcijski program se lahko šteje za enega od mehanizmov doseganja ciljev trajnostnega razvoja, čeprav bi lahko bil v njem bolj poudarjen njihov poziv k „pravičnemu prehodu“.

5.Dodana vrednost: zaradi sedmega okoljskega akcijskega programa je okoljska politika učinkovitejša in uspešnejša. Zainteresirane strani ga pozdravljajo in štejejo za trdno strategijo, ki je tesno povezana z nacionalnimi okoljskimi strategijami.

Sedmi okoljski akcijski program usmerja različne zainteresirane strani na ravni EU, nacionalni ravni in lokalni ravni, ki sodelujejo pri reševanju okoljskih izzivov v EU. Z okoljsko politiko se pogosto vzpostavi okvir, vendar se nato odgovornost za njegovo izvajanje v skladu z načelom subsidiarnosti razdeli med različne ravni upravljanja. Zainteresirane strani menijo, da je sedmi okoljski akcijski program koristen, kar je delno pojasnjeno s to medsebojno povezano naravo okoljske politike in decentraliziranega oblikovanja politike.

Sedmi okoljski akcijski program izpolnjuje merila dobre prakse za razvoj strategije in je dobro povezan z nacionalnimi okoljskimi strategijami v Evropi. Čeprav so zainteresirane strani na splošno sprejele njegovi strukturo in vsebino, bi se lahko izvajanje okrepilo z močnejšim mehanizmom rednega pregledovanja in spremljanja.

V.Zaključki

Komisija ugotavlja, da je iz ocene sedmega okoljskega akcijskega programa razvidno, da je omogočil pomembno spremembo pri oblikovanju politike, saj je zdaj splošneje priznano, da so varstvo okolja, družbene koristi in trajnostna gospodarska rast medsebojno povezani. Program podpira pomembne nove agende, kot so krožno gospodarstvo in cilji trajnostnega razvoja. Dolgoročna vizija, ki je prvič vključena v okoljski akcijski program, je koristno orodje za oblikovanje politike, in sicer kot dopolnilo kratkoročnejših ciljev politike ter kot možnost, ki jo lahko vse zainteresirane strani uporabijo kot smernice za svoje dejavnosti. Okvir, ki omogoča izvedbo, je pozornost ter sredstva in vire edinstveno usmerjal h glavnim izzivom, s katerimi se sooča okoljska politika EU, tj. slabo izvajanje, pomanjkanje informacij in naložb ter preslabo vključevanje. Ugotovitve iz te ocene se bodo v skladu s členom 192(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije upoštevale pri prihodnjih odločitvah o naslednjem okoljskem akcijskem programu 28 .

(1) Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (Besedilo velja za EGP).

(2)      „Leta 2050 živimo dobro znotraj okoljskih omejitev našega planeta. Naša blaginja in zdravo okolje izhajata iz inovativnega, krožnega gospodarstva, kjer se nič ne zavrže in kjer se naravni viri upravljajo trajnostno, biotska raznovrstnost pa je zaščitena, cenjena in obnovljena na način, ki krepi odpornost naše družbe. Naša nizkoogljična rast je že dolgo ločena od rabe virov in narekuje tempo varni in trajnostni globalni družbi.“

(3) COM(2015) 614 final.

(4) COM(2014) 15 final.

(5)  Trajnostno biogospodarstvo za Evropo: krepitev povezave med gospodarstvom, družbo in okoljem. COM(2018) 673 final.

(6) COM(2018) 97 final.

(7) Zmanjševanje onesnaženosti zraka, tal in voda, celostna zaščita pred strupenimi snovmi, kislim dežjem in tanjšajočim se ozonskim plaščem, naravovarstvena območja ter zmanjševanje emisij toplogrednih plinov so na dobri poti – za več podrobnosti glej poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) z naslovom Evropsko okolje: Stanje in napovedi 2015 (SOER 2015): https://www.eea.europa.eu/soer-2015/synthesis/report/0c-executivesummary .

(8)   https://ec.europa.eu/clima/policies/strategies/progress_sl.  

(9)  Glej npr. COM(2018) 773 final.

(10) COM(2018) 773 final.

(11) EEA (2018): Poročilo o okoljskih kazalnikih za leto 2018 (https://www.eea.europa.eu/publications/environmental-indicator-report-2018).

(12)

Dokument Komisije za razmislek o izvajanju ciljev trajnostnega razvoja OZN (30. januar 2019): „Najresnejši primanjkljaj na področju trajnosti in naš največji izziv je ekološki dolg, ki vedno bolj narašča, saj v preveliki meri uporabljamo in izčrpavamo naravne vire ter s tem ogrožamo zmožnost prihodnjih generacij za zadovoljevanje potreb v okviru omejitev našega planeta. Svetovni pritiski na ključne vire, od sladke vode do rodovitne zemlje, ogrožajo človekov obstoj.“

(13) EEA (2018): Poročilo o okoljskih kazalnikih za leto 2018.

(14) Glej npr. Pregled izvajanja okoljske politike 2019.

(15)   https://ec.europa.eu/info/law/law-making-process/planning-and-proposing-law/better-regulation-why-and-how_sl.  

(16)   http://ec.europa.eu/environment/eir/index_en.htm.  

(17)   Poročilo EEA št. 30/2016 z naslovom „Environmental indicator report 2016 – In support to the monitoring of the 7th Environment Action Programme 2016“ (Poročilo o okoljskih kazalnikih za leto 2016 – v podporo spremljanju sedmega akcijskega programa za okolje 2016). Poročilo EEA št. 21/2017 z naslovom „Environmental indicator report 2017 – In support to the monitoring of the 7th Environment Action Programme“ (Poročilo o okoljskih kazalnikih za leto 2017 – v podporo spremljanju sedmega akcijskega programa za okolje). Poročilo EEA št. 19/2018 z naslovom „Environmental indicator report 2017 – In support to the monitoring of the 7th Environment Action Programme 2018“ (Poročilo o okoljskih kazalnikih za leto 2017 – v podporo spremljanju sedmega akcijskega programa za okolje 2018).

(18) Glej: http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/610998/EPRS_STU(2017)610998_EN.pdf  

(19) Uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodana vrednost.

(20) 1 = brez napredka pri izpolnjevanju ukrepov, 2 = omejen napredek, 3 = nekaj napredka, 4 = znaten napredek, 5 = popolno izvajanje.

(21)   https://www.eea.europa.eu/airs.  

(22)   https://sustainabledevelopment.un.org/rio20/futurewewant.  

(23) V Prilogi 3 k poročilu o oceni so povzete ugotovitve iz študije, ki jo je družba Trinomics pripravila v podporo sedmemu okoljskemu akcijskemu programu.

(24)  COM(2012) 95 final, Boljše zagotavljanje koristi okoljskih ukrepov EU: krepitev zaupanja z boljšim znanjem in odzivnostjo, in potekajoča študija o stroških neizvajanja okoljske zakonodaje. 

(25)   https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Environmental_protection_expenditure_accounts  

(26)   https://ec.europa.eu/info/news/environmental-data-commission-welcomes-agreement-new-rules-reduce-red-tape-and-increase-transparency-citizens-2018-dec-20-0_sl.  

(27)  Tri tematske prednostne naloge (narava, gospodarstvo in zdravje) skupaj z okvirom, ki omogoča izvedbo, za odpravljanje glavnih ovir pri doseganju glavnih ciljev na področju oblikovanja okoljske politike ter dve horizontalni prednostni nalogi (mestni in mednarodni vidik).

(28)  Člen 4(3) Sklepa št. 1386/2013/EU: „Komisija na podlagi navedene ocene in razvoja drugih ustreznih politik po potrebi pravočasno poda predlog za osmi okoljski akcijski program, da se prepreči presledek med sedmim in osmim okoljskim akcijskim programom“.