1.   Ta uredba določa pravila za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), z namenom spodbujanja sodelovanja med državami članicami in njihovimi regijami znotraj Unije in med državami članicami , njihovimi regijami in sosednjimi tretjimi državami, partnerskimi državami, drugimi ozemlji ali čezmorskimi državami in ozemlji (v nadaljnjem besedilu: ČDO) ali organizacijami za regionalno povezovanje in sodelovanje ali skupino tretjih držav, ki so del regionalne organizacije . [Sprememba 35]

2.   Ta uredba vsebuje tudi določbe, potrebne za zagotovitev učinkovitega načrtovanja, vključno s tehnično pomočjo, spremljanjem, vrednotenjem, komuniciranjem, upravičenostjo, upravljanjem in kontrolo ter finančnim upravljanjem programov v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (v nadaljnjem besedilu: programi Interreg), ki jih podpira Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR).

3.   V zvezi s podporo iz „instrumenta za predpristopno pomoč“ (IPA III), „instrumenta za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje“ („NDICI“) in financiranja za vse ČDO v okviru programa („OCTP“), vzpostavljenega s Sklepom Sveta (EU) XXX, za obdobje 2021–2027 za programe Interreg (navedeni trije instrumenti skupaj: zunanji instrumenti financiranja Unije), ta uredba določa dodatne posebne cilje ter vključitev navedenih sredstev v programe Interreg, merila upravičenosti za tretje države, partnerske države ter ČDO in njihove regije ter nekatera posebna pravila izvajanja.

4.   V zvezi s podporo iz ESRR in zunanjih instrumentov financiranja Unije (v nadaljnjem besedilu skupno poimenovani: skladi Interreg) za programe Interreg, ta uredba opredeljuje posebne cilje za Interreg, kakor tudi organizacijo, merila za upravičenost držav članic, tretjih držav, partnerskih držav ter ČDO in njihovih regij, finančne vire in merila za njihovo dodelitev.

5.   Uredba (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in Uredba (EU) [nova uredba o ESRR] se uporabljata za programe Interreg, razen če ni izrecno drugače določeno v skladu z navedenima uredbama in s to uredbo ali če se določbe Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] lahko uporabljajo samo za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“.

1.   V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]. Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:

2.   Za namene te uredbe se, kadar se določbe Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] nanašajo na „državo članico“, to razume kot „država članica, ki gosti organ upravljanja“, in kadar se določbe nanašajo na „vsako državo članico“ ali „države članice“, se to razume kot „države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ter ČDO, ki sodelujejo v določenem programu Interreg“.

Za namene te uredbe se, kadar se določbe Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah] nanašajo na „sklade“, kot so navedeni v točki (a) člena 1(1) navedene uredbe, ali na „ESRR“, to razume kot da prav tako vključuje ustrezen zunanji instrument financiranja Unije.

1.   V okviru čezmejnega sodelovanja se iz ESRR podpirajo regije na ravni NUTS 3 v Uniji vzdolž vseh notranjih in zunanjih kopenskih ali morskih meja s tretjimi državami ali partnerskimi državami brez poseganja v kakršne koli prilagoditve, da se zagotovita skladnost in kontinuiteta področij v programu sodelovanja, določenih za programsko obdobje 2014–2020 . [Sprememba 49]

2.   Regije ob morskih mejah, ki so na morju povezane prek stalne povezave, se prav tako podpirajo v okviru čezmejnega sodelovanja. [Sprememba 50]

3.   Programi Interreg notranjega čezmejnega sodelovanja lahko zajemajo regije na Norveškem, v Švici in v Združenem kraljestvu, ki so enakovredne regijam na ravni NUTS 3, kakor tudi v Lihtenštajnu, Andori in, Monaku in San Marinu . [Sprememba 51]

4.   V okviru zunanjega čezmejnega sodelovanja se iz IPA III ali NDICI podpirajo regije na ravni NUTS 3 zadevne partnerske države ali, če klasifikacija NUTS ni na voljo, enakovredna območja vzdolž kopenskih ali morskih meja med državami članicami in partnerskimi državami, ki izpolnjujejo pogoje v okviru IPA III ali NDICI. [Sprememba 52]

1.   V okviru nadnacionalnega sodelovanja in pomorskega sodelovanja se iz ESRR podpirajo regije na ravni NUTS 2 v Uniji, ki zajemajo sosednja funkcionalna območja brez poseganja v morebitne prilagoditve, da se zagotovita skladnost in kontinuiteta takega sodelovanja na večjih, celovitih območjih na podlagi programskega obdobja 2014–2020 , pri čemer se po potrebi upoštevajo makroregionalne strategije in strategije za morske bazene. [Sprememba 54]

2.   Nadnacionalno sodelovanje in pomorsko sodelovanje programov Interreg lahko zajema: [Sprememba 55]

ne glede na to, ali so financirane iz proračuna EU.

3.   Regije, tretje države ali, partnerske države ali ČDO , navedene v odstavku 2, so regije na ravni NUTS 2 ali, če klasifikacija NUTS ni na voljo, enakovredna območja. [Sprememba 57]

1.   V okviru sodelovanja najbolj oddaljenih regij se iz ESRR podpirajo vse regije iz prvega odstavka člena 349 PDEU.

2.   Programi Interreg za najbolj oddaljene regije lahko zajemajo sosednje partnerske države, ki jih podpira NDICI, ali ČDO, ki jih podpira OCTP, organizacije za regionalno sodelovanje ali oboje kombinacijo dveh ali vseh treh . [Sprememba 58]

1.   V okviru vseh programov Interreg komponente 4 ali medregionalnih naložb v inovacije v okviru komponente 5 se celotno ozemlje Unije , vključno z najbolj oddaljenimi regijami, financira iz sredstev ESRR. [Sprememba 60]

2.   Programi Interreg komponente 4 lahko zajemajo celoto ali del tretjih držav, partnerskih držav, drugih ozemelj ali ČDO iz členov 4, 5 in 6, ne glede na to, ali so podprti iz zunanjih instrumentov financiranja Unije. Tretje države lahko sodelujejo pri teh programih, če prispevajo k financiranju v obliki zunanjih namenskih prihodkov. [Sprememba 61]

1.   Komisija za namene členov 4, 5 in 6 sprejme izvedbeni akt, ki določa seznam programskih območij Interreg, ki prejmejo podporo, razčlenjen na posamezne komponente in posamezne programe Interreg. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 63(2).

Zunanji čezmejni programi Interreg se navedejo kot „programi Interreg IPA III CBC“ ali „sosedski programi Interreg CBC“.

2.   Izvedbeni akt iz odstavka 1 vsebuje tudi seznam tistih regij na ravni NUTS 3 v Uniji, ki se upoštevajo za dodelitev sredstev ESRR za čezmejno sodelovanje na vseh notranjih mejah in na tistih zunanjih mejah, ki jih zajemajo zunanji instrumenti financiranja Unije, kot tudi seznam tistih regij na ravni NUTS 3, ki se upoštevajo za namene dodelitve v okviru komponente 2B iz točke (a) člena 9(3). [Sprememba 62]

3.   Regije tretjih držav ali partnerskih držav ali ozemelj zunaj Unije, ki ne prejemajo podpore iz ESRR ali zunanjega instrumenta financiranja Unije, so prav tako navedene v seznamu iz odstavka 1.

1.   Sredstva ESRR za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) znašajo 8 430 000 000 11 165 910 000  EUR (v cenah iz leta 2018) iz skupnih sredstev, ki so na voljo za prevzem proračunskih obveznosti iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada za programsko obdobje 2021-2027 in so določena v členu 102 [103 (1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 64]

2.   Sredstva 10 195 910 000 EUR (91,31 %) iz sredstev iz odstavka 1 se dodelijo dodeli na naslednji način: [Sprememba 65]

3.   Komisija posamezni državi članici sporoči njen delež skupnih zneskov za komponente 1, 2 in 3, in sicer za vsako leto posebej.

Velikost populacije v naslednjih regijah se uporabi kot merilo za razčlenitev po državah članicah:

4.   Vsaka država članica lahko prerazporedi največ 15 % njenih dodeljenih finančnih sredstev za vsako od komponent 1, 2 in 3, in sicer iz ene od navedenih komponent v eno ali več drugih komponent.

5.   Na podlagi zneskov, sporočenih na podlagi odstavka 3, vsaka država članica Komisijo obvesti o tem, ali in kako je uporabila možnost prerazporeditve iz odstavka 4 ter kako je svoj delež razporedila med programe Interreg, v katerih sodeluje država članica.

5a.     970 000 000 EUR (8,69 %) sredstev iz odstavka 1 se dodeli novi pobudi za medregionalne naložbe v inovacije iz člena 15a (novo).

Če Komisija do 31. decembra 2026 projektom, izbranim v okviru pobude, ne dodeli vseh razpoložljivih sredstev iz odstavka 1, se preostala sredstva, za katere niso bile prevzete obveznosti, sorazmerno dodelijo komponentam 1 do 4. [Sprememba 74]

1.   Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa večletni strateški dokument v zvezi z zunanjimi čezmejnimi programi Interreg, ki jih podpirata ESRR in NDICI ali IPA III. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 63(2).

V zvezi s programi Interreg, ki jih podpirata ESRR in NDICI, navedeni izvedbeni akt določi elemente iz člena 12(2) Uredbe (EU) [NDICI].

2.   Prispevek iz ESRR za zunanje čezmejne programe Interreg, ki prejemajo tudi finančna sredstva v okviru IPA III, dodeljena za čezmejno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: IPA III CBC), ali iz finančnih sredstev NDICI, dodeljenih za čezmejno sodelovanje za sosedsko geografsko območje (v nadaljnjem besedilu: NDICI CBC), določijo Komisija in zadevne države članice. Prispevek ESRR, določen za vsako državo članico, se naknadno ne prerazporeja med zadevnimi državami članicami.

3.   Podpora iz ESRR se dodeli posameznim zunanjim čezmejnim programom Interreg, pod pogojem, da v okviru zadevnega strateškega dokumenta načrtovanja najmanj enakovredne zneske zagotovita IPA III CBC in NDICI CBC. Navedena enakovrednost Navedeni prispevek je omejena omejen z največjim zneskom iz zakonodajnega akta IPA III ali NDICI. [Sprememba 75]

Vendar, če revizija zadevnega strateškega dokumenta načrtovanja v okviru IPA III ali NDICI povzroči zmanjšanje enakovrednega zneska za preostala leta, ima vsaka zadevna država članica naslednje možnosti:

4.   Letna odobrena proračunska sredstva za podporo zunanjim čezmejnim programom Interreg iz ESRR, IPA III CBC ali NDICI CBC se vnesejo v ustrezne proračunske vrstice za proračunsko leto 2021.

5.   Če je Komisija vključila posebna dodeljena finančna sredstva za pomoč partnerskim državam ali regijam v skladu z Uredbo (EU) [NDICI] in ČDO v skladu s Sklepom Sveta [sklep o ČDO] ali obema pri krepitvi njihovega sodelovanja s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami Unije v skladu s členom [33(2)] Uredbe (EU) [NDICI] ali členom [87] [sklepa o OCTP] ali v skladu z obema aktoma, lahko ESRR po potrebi prav tako prispeva v skladu s to uredbo, ter, kjer je to primerno, in na podlagi vzajemnosti in sorazmernosti glede ravni financiranja iz NDICI ali OCTP ali obeh, za ukrepe, ki jih izvaja partnerska država ali regija ali kateri koli drug subjekt v skladu z Uredbo (EU) [NDICI], država, ozemlje ali kateri koli drug subjekt v skladu s [sklepom o ČDO] ali najbolj oddaljena regija Unije v okviru zlasti ene ali več skupnih komponent 2, 3 ali 4 programov Interreg ali v okviru ukrepov sodelovanja iz člena 60, ki so vzpostavljeni in se izvajajo v skladu s to uredbo.

1.   Komisija na podlagi informacij, ki jih države članice zagotovijo v skladu s členom 9(5), sprejme izvedbeni akt, ki določa seznam vseh programov Interreg in za vsak program navede skupni znesek celotne podpore iz ESRR ter, kjer je primerno, skupno podporo iz zunanjih instrumentov financiranja Unije. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 63(2).

2.   Navedeni izvedbeni akt vsebuje tudi seznam zneskov, prerazporejenih v skladu s členom 9(5) in razčlenjenih po državah članicah ter zunanjih instrumentih financiranja Unije.

1.   Leta 2022 in leta 2023 se letni prispevek iz ESRR za zunanje čezmejne programe Interreg, za katere ni bil Komisiji do 31. marca zadevnega leta predložen noben program ter ki ni bil prerazporejen v drug program, predložen v isti kategoriji zunanjih čezmejnih programov Interreg, dodeli notranjim čezmejnim programom Interreg, v katerih sodeluje zadevna država članica oziroma sodelujejo zadevne države članice.

2.   Če do 31. marca 2024 še vedno obstajajo zunanji čezmejni programi Interreg, ki niso bili predloženi Komisiji, se celotni prispevek iz ESRR iz člena 9(5) za te programe za preostala leta do leta 2027, ki ni bil prerazporejen k drugemu zunanjemu čezmejnemu programu Interreg, ki ga prav tako podpira IPA III CBC oziroma NDICI CBC, prerazporedi k notranjim čezmejnim programom Interreg, v katerih sodeluje zadevna država članica oziroma sodelujejo zadevne države članice.

3.   Kateri koli zunanji čezmejni program Interreg, ki ga je Komisija že odobrila, se v skladu z veljavnimi pravili in postopki opusti ali se mu dodelijo nižja sredstva, zlasti če:

V takem primeru se prispevek iz ESRR iz odstavka 1 v višini neodobrenih letnih zneskov, za katere še niso bile prevzete obveznosti, ali letnih zneskov, za katere so bile pravice prevzete ali odvzete, v celoti ali deloma, v istem proračunskem letu, in ki niso bili prerazporejeni v drug zunanji čezmejni program Interreg, ki ga prav tako podpira IPA III CBC oziroma NDICI CBC, dodeli notranjim čezmejnim programom Interreg, v katerih sodeluje zadevna država članica oziroma sodelujejo zadevne države članice.

4.   V zvezi s komponento 2 programa Interreg, ki ga je Komisija že odobrila, se sodelovanje partnerske države ali Grenlandije ČDO opusti, če je izpolnjen eden od pogojev iz točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 3. [Sprememba 77]

Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, preostale sodelujoče partnerske države zahtevajo eno od naslednjih možnosti:

Če se dodelitev sredstev za program Interreg zmanjša v skladu s točko (b) drugega pododstavka tega odstavka, se prispevek iz ESRR v višini neodobrenih letnih zneskov dodeli drugemu programu Interreg v okviru komponente 2, pri katerem sodeluje ena ali več zadevnih držav članic ali, če država članica sodeluje samo pri enem programu Interreg v okviru komponente 2, enemu ali več notranjih čezmejnih programov Interreg, pri katerih sodeluje zadevna država članica.

5.   Prispevek iz IPA III, NDICI ali OCTP, znižan v skladu s tem členom, se uporablja v skladu z uredbama (EU) [IPA III] in [NDICI] ali Sklepom Sveta [ČDO].

6.   Če tretja država ali partnerska država ali ČDO , ki prispeva k programu Interreg z nacionalnimi sredstvi, ki ne predstavljajo nacionalnega sofinanciranja podpore iz ESRR ali iz zunanjega instrumenta financiranja Unije, zmanjša prispevek med izvajanjem programa Interreg, bodisi v celoti ali v zvezi z že izbranimi skupnimi operacijami, ter po prejemu dokumenta iz člena 22(6), sodelujoča država članica ali sodelujoče države članice zahtevajo eno od možnosti iz drugega pododstavka odstavka 4 tega člena . [Sprememba 80]

1.   ESRR v okviru svojega obsega delovanja, kot je določeno v členu 4 Uredbe (EU) št. [nova uredba o ESRR], in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije prispevajo k uresničevanju ciljev politike, kot je določeno v členu 4(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah], prek skupnih ukrepov v okviru programov Interreg.

2.   Kadar program PEACE PLUS deluje v podporo miru in spravi, ESRR, kot specifični cilj cilja politike 4, prispeva tudi k spodbujanju socialne, ekonomske in regionalne stabilnosti v zadevnih regijah, zlasti z ukrepi za spodbujanje kohezije med skupnostmi. Navedeni specifični cilj podpira ločena prednostna naloga.

3.   Poleg specifičnih ciljev za ESRR, kot je določeno v členu 2 Uredbe (EU) št. [nova uredba o ESRR] in, kjer je primerno, lahko tudi zunanji instrumenti financiranja Unije prispevajo k specifičnim ciljem v okviru cilja politike 4, kot sledi: [Sprememba 82]

4.   V okviru komponent 1, 2 in 3, ESRR in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije lahko podpirajo tudi specifični cilj Interreg „boljše upravljanje programov Interreg“, zlasti z naslednjimi ukrepi:

5.   V okviru programa čezmejnega sodelovanja ter komponent komponent 1, 2 in 3 v okviru programov Interreg ESRR in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije lahko prispevajo tudi k zunanjemu specifičnemu cilju Interreg „varnejša in bolj varovana Evropa“, zlasti z ukrepi na področju upravljanja mejnih prehodov, mobilnosti in upravljanja migracij, vključno z zaščito migrantov ter ekonomskim in socialnim vključevanjem migrantov in beguncev z mednarodno zaščito . [Sprememba 85]

1.   Vsaj 60 % ESRR in, kjer je primerno, zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč za vsak program Interreg v okviru komponent 1, 2 in 3, se dodeli največ trem ciljem politike, določenim v členu [4(1)] Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].

2.   Dodatnih Do 15 % ESRR in, kjer je primerno, zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč za vsak program Interreg v okviru komponent 1, 2 in 3, se dodeli specifičnemu cilju Interreg „boljše upravljanje programa Interreg“ali zunanjemu in do 10 % se lahko dodeli specifičnemu cilju Interreg „varnejša in bolj varovana Evropa“. [Sprememba 86]

3.   Kadar komponenta 1 ali 2A programa Interreg podpira makroregionalno strategijo ali strategijo za morske bazene , se celotni najmanj 80 % ESRR in, kjer je primerno, celotni zunanji instrumenti del zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljeni dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, načrtujejo za ustrezne cilje prispeva k ciljem navedene strategije. [Sprememba 87]

4.   Kadar komponenta 2B programov Interreg podpira makroregionalno strategijo ali strategijo za morske bazene, se vsaj 70 % celotnega ESRR in, kjer je primerno, zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, dodeli ustreznim ciljem navedene strategije. [Sprememba 88]

5.   V okviru komponente 4 programov Interreg se celotni ESRR in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, dodelijo za specifični cilj Interreg „boljše upravljanje programov Interreg“.

1.     Sredstva iz člena 9 (5a) (novo) se dodelijo novi pobudi za medregionalne naložbe v inovacije, ki se nameni:

2.     Da se ohrani načelo evropske teritorialne kohezije s približnim enakim deležem finančnih sredstev, se te naložbe osredotočijo na vzpostavljanje povezav med manj razvitimi regijami in vodilnimi regijami, in sicer s povečanjem zmogljivosti regionalnih inovacijskih ekosistemov v manj razvitih regijah, da bi se vključili in povečali obstoječa ali nastajajoča vrednost EU ter zmogljivost za sodelovanje v partnerstvih z drugimi regijami.

3.     Komisija izvaja te naložbe v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja. Pri določitvi dolgoročnega programa dela in ustreznih razpisov ji pomaga strokovna skupina.

4.     S sredstvi ESRR za medregionalne naložbe v inovacije se podpira celotno ozemlje Unije. Tretje države lahko pri teh naložbah sodelujejo, če prispevajo k financiranju v obliki zunanjih namenskih prihodkov. [Sprememba 89]

1.   Cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) se izvaja s programi Interreg v okviru deljenega upravljanja, razen komponente 3, ki se lahko izvaja kot celota ali delno izvaja v okviru posrednega upravljanja, in komponente 5, ki se izvaja v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja po posvetovanju z deležniki . [Sprememba 90]

2.   Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje pripravijo program Interreg v skladu s predlogo iz Priloge II za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. [Sprememba 91]

3.   Sodelujoče države članice pripravijo načrt za program Interreg v sodelovanju s partnerji v programu iz člena [6] Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah]. Ob pripravi programov Interreg, ki pokrivajo makroregionalne strategije in strategije za morske bazene, bi morale države članice in parterji v programu upoštevati tematske prednostne naloge zadevnih makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene ter se posvetovati z ustreznimi akterji. Države članice in partnerji v programu vzpostavijo predhodni mehanizem, s katerim zagotovijo, da se na začetku programskega obdobja sestanejo vsi akterji na ravni makroregij in morskih bazenov, organi programa evropskega teritorialnega sodelovanja, regije in države, da bi skupaj določili prednostne naloge vsakega programa. Te naloge so usklajene z akcijskimi načrti makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene, če je ustrezno. [Sprememba 92]

Sodelujoče tretje države, partnerske države ali ČDO, kjer je primerno, bi morale vključiti tudi partnerje v programu, ki so enakovredni tistim iz navedenega člena.

4.   Država članica, ki gosti bodoči organ upravljanja, program Interreg predloži Komisiji do [datuma začetka veljavnosti plus devet mesecev] predloži enega ali več programov Interreg v imenu vseh sodelujočih držav članic in, kjer je primerno, tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO ali organizacij za regionalno povezovanje in sodelovanje . [Sprememba 93]

Vendar pa program Interreg, ki zajema podporo iz zunanjega instrumenta financiranja Unije, predloži država članica, ki gosti bodoči organ upravljanja, najpozneje šest dvanajst mesecev po datumu, ko je Komisija sprejela zadevni strateški dokument načrtovanja iz člena 10(1) ali kadar se zahteva iz ustreznega temeljnega akta enega ali več navedenih instrumentov. [Sprememba 94]

5.   Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali ČDO pisno potrdijo, da se strinjajo z vsebino programa Interreg, preden se ta predloži Komisiji. S tem se vse sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje ali partnerske države, ali ČDO tudi zavežejo, da bodo zagotovile potrebno sofinanciranje za izvajanje programa Interreg, tretje ali partnerske države, ali ČDO pa se, kjer je primerno, zavežejo, da bodo po potrebi zagotovile finančni prispevek.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se v primeru programov Interreg, ki se nanašajo na najbolj oddaljene regije, tretje države, partnerske države ali ČDO, se zadevne države članice posvetujejo z zadevnimi tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO, preden programe Interreg predložijo Komisiji. V tem primeru se lahko sporazumi v zvezi z vsebino programov Interreg in morebitnim prispevkom tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO navedejo v uradno potrjenem zapisniku posvetovalnih sestankov s tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO ali posvetovanj v okviru organizacij za regionalno sodelovanje.

6.   Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 62 za posodobitev Priloge, da se sprejmejo spremembe, ki nastanejo za nebistvene elemente Priloge v programskem obdobju.

1.   Vsak program Interreg določi skupno strategijo za prispevek programa k uresničevanju političnih ciljev, določenih v členu [4(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], in k specifičnim ciljem programa Interreg iz člena 14(4) in (5) te uredbe in obvestilih o njegovih rezultatih.

2.   Vsak program Interreg je sestavljen iz prednostnih nalog.

Vsaka prednostna naloga ustreza enemu samemu cilju politike ali, kjer je primerno, enemu oziroma obema specifičnima ciljema programa Interreg ali tehnični pomoči. Prednostna naloga, ki ustreza enemu cilju politike ali, kjer je primerno, enemu oziroma obema specifičnima ciljema programa Interreg, je sestavljena iz enega ali več specifičnih ciljev. Več kot ena prednostna naloga lahko ustreza isti politiki ali specifičnemu cilju Interreg.

3.   V ustrezno utemeljenih primerih in s soglasjem Komisije ter da Da bi tako povečala učinkovitost izvajanja programa in zagotovila obsežne operacije, se lahko zadevna država članica odloči za prerazporeditev v programe Interreg v višini do [x]  20 % zneska ESRR, dodeljenega za zadevni program v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za isto regijo. Vsaka država članica Komisiji vnaprej sporoči, da namerava uporabiti to možnost prerazporeditve, in svojo odločitev utemelji. Prerazporejeni znesek predstavlja ločeno prednostno nalogo ali ločene prednostne naloge. [Sprememba 95]

4.   Vsak program Interreg določa:

5.   Informacije iz odstavka 4 se posredujejo, kot sledi:

6.   V zvezi s točko (e)(vi) in (f) odstavka 4 vrste intervencije temeljijo na nomenklaturi iz Priloge [I] k Uredbi (EU) [nova uredba o skupnih določbah].

7.   Program Interreg tudi:

8.   Organ upravljanja Komisiji pošlje vse spremembe informacij iz točke (a) odstavka 7, ne da bi bila potrebna sprememba programa.

9.   Z odstopanjem od odstavka 4 se vsebnost komponente 4 programov Interreg prilagodi specifični naravi teh programov Interreg, zlasti naslednje:

1.   Komisija popolnoma pregledno oceni vsak program Interreg in njegovo skladnost z Uredbo (EU) [nova uredba o skupnih določbah], Uredbo (EU) [nova uredba o ESRR] in to uredbo ter, če gre za zunanji instrument financiranja Unije in, kadar je primerno, njegovo skladnost z večletnim strateškim dokumentom iz člena 10(1) te uredbe ali zadevnim strateškim okvirom načrtovanja na podlagi ustreznega temeljnega akta enega ali več navedenih instrumentov. [Sprememba 106]

2.   Komisija lahko da pripombe v treh mesecih po tem, ko država članica, ki gosti bodoči organ upravljanja, predloži program Interreg.

3.   Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje pregledajo programe Interreg in upoštevajo pripombe, ki jih je predložila Komisija. [Sprememba 107]

4.   Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se vsak program Interreg sprejme najpozneje v šestih treh mesecih od datuma predložitve pregledane različice navedenega programa s strani države članice, ki gosti bodoči organ upravljanja. [Sprememba 108]

5.   Kar zadeva zunanje čezmejne programe Interreg, Komisija sprejme svoje odločitve v skladu z odstavkom 4 po posvetovanju z „Odborom IPA III“ v skladu s členom [16] Uredbe (EU) [IPA III] in „Odborom za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje“ v skladu s členom 36 Uredbe (EU) št. [NDICI].

1.   Država članica, ki gosti organ upravljanja, lahko Komisiji po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi organi ter v skladu s členom 6 Uredbe (EU) …/… [nova uredba o skupnih določbah] predloži utemeljeno zahtevo za spremembo programa Interreg, skupaj s spremenjenim programom, v kateri se določi pričakovani vpliv te spremembe na izpolnjevanje ciljev. [Sprememba 109]

2.   Komisija oceni skladnost spremembe z Uredbo (EU) [nova uredba o skupnih določbah], Uredbo (EU) [nova uredba o ESRR] in to uredbo ter lahko da pripombe v treh mesecih enem mesecu po predložitvi spremenjenega programa. [Sprememba 110]

3.   Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje pregledajo spremenjen program in upoštevajo pripombe, ki jih je predložila Komisija. [Sprememba 111]

4.   Komisija odobri spremembo programa Interreg najpozneje šest mesecev tri mesece po predložitvi s strani države članice. [Sprememba 112]

5.   Države članice lahko po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi organi ter v skladu s členom 6 Uredbe (EU) …/… [nova uredba o skupnih določbah] v programskem obdobju prerazporedijo do 5 10  % prvotne dodelitve za prednostno nalogo in največ 3 5  % proračuna programa na drugo prednostno nalogo istega programa Interreg. [Sprememba 113]

Take prerazporeditve ne smejo vplivati na prejšnja leta.

Štejejo se za nebistvene in ne zahtevajo odločitve Komisije o spremembi programa Interreg. Vendar morajo izpolnjevati vse predpisane zahteve. Organ upravljanja Komisiji predloži spremenjeno tabelo iz točke (g)(ii) člena 17(4).

6.   Odobritev Komisije ni potrebna za redakcijsko-tehnične popravke, ki ne vplivajo na izvajanje programa Interreg. Organ upravljanja o teh popravkih obvesti Komisijo.

1.   Odbor za spremljanje, ustanovljen v skladu s členom 27, izbere operacije Interreg v skladu s strategijo in cilji programa.

Ta odbor za spremljanje lahko ustanovi tudi enega ali, zlasti v primeru podprogramov, več usmerjevalnih odborov, ki pod njegovo odgovornostjo opravijo izbiro operacij. Usmerjevalni odbori uporabljajo načelo partnerstva, kot je določeno v členu 6 Uredbe (EU) …/… [nova uredba o skupnih določbah], in vključijo partnerje iz vseh sodelujočih držav članic. [Sprememba 114]

Kadar se operacija v celoti ali delno izvaja zunaj dela programskega območja [v Uniji ali zunaj nje], se za izbor te operacije zahteva izrecna odobritev s strani organa upravljanja v odboru za spremljanje, ali, kjer je primerno, usmerjevalnem odboru.

2.   Odbor za spremljanje ali, kjer je primerno, usmerjevalni odbor za izbiro operacij določi in uporabi postopke in merila, ki so nediskriminatorni in pregledni, zagotavljajo enakost spolov ter upoštevajo Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in načela trajnostnega razvoja o okoljski politiki Unije v skladu s členom 11 in členom 191(1) PDEU.

Merila in postopki zagotovijo prednostno obravnavo operacij, ki jih je treba izbrati tako, da se čim bolj poveča prispevek finančnih sredstev Unije za doseganje ciljev programa Interreg in izvaja razsežnost sodelovanja operacije v okviru programov Interreg, kot je določena v členu 23(1) in (4).

3.   Organ upravljanja se posvetuje s Komisijo in upošteva njene pripombe pred prvo predložitvijo meril za izbor odboru za spremljanje posreduje Komisiji merila za izbor, preden jih prvič predloži, ali, kjer je primerno, usmerjevalnemu odboru. Isto velja za vse nadaljnje spremembe teh meril. [Sprememba 115]

4.   Pri izbiri operacij odbor Organ upravljanja pred izbiro operacij odbora za spremljanje ali, kjer je primerno, usmerjevalnega odbora usmerjevalni odbor: [Sprememba 116]

5.   Odbor za spremljanje ali, kjer je primerno, usmerjevalni odbor odobri metodologijo in merila, uporabljena za izbor operacij Interreg, vključno s kakršnimi koli spremembami, brez poseganja v točko (b) člena 27(3) Uredbe (EU)[nova uredba o skupnih določbah] glede lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in člena 24 te uredbe.

6.   Za vsako operacijo Interreg organ upravljanja predloži dokument vodilnemu ali edinemu partnerju, v katerem so določeni pogoji za podporo operaciji Interreg, vključno s specifičnimi zahtevami za izdelke ali storitve, ki se zagotovijo, načrt financiranja, rok za izvedbo ter, kjer je primerno, metodo, ki se uporablja za določanje stroškov operacije, in pogoje za plačilo nepovratne pomoči.

Ta dokument vključuje tudi obveznosti vodilnega partnerja glede izterjav v skladu s členom 50. Navedene obveznosti Postopke, povezane z izterjavami, določi in potrdi odbor za spremljanje. Vendar če je vodilni partner iz države članice, tretje države, partnerske države ali ČDO, ki ni ista kot partnerjeva, ni obvezan, da s sodnim postopkom zahteva izterjavo. [Sprememba 117]

1.   Operacije, izbrane v okviru komponent 1, 2 in 3, vključujejo akterje iz najmanj dveh sodelujočih držav ali ČDO , od katerih je vsaj eden upravičenec iz države članice. [Sprememba 118]

Upravičenci, ki prejemajo podporo iz sklada Interreg, in partnerji, ki ne prejemajo nobene finančne podpore v okviru teh skladov (upravičenci in partnerji skupaj: partnerji) sestavljajo partnerstvo operacije Interreg.

2.   Operacija Interreg se lahko izvaja samo v eni državi ali ČDO , pod pogojem, da so učinki in koristi za programsko območje opredeljeni v zahtevku za operacijo. [Sprememba 119]

3.   Odstavek 1 se ne uporablja za operacije v okviru programa PEACE PLUS, kadar program deluje v podporo miru in spravi.

4.   Partnerji sodelujejo pri razvoju, izvajanju, zagotavljanju osebja in financiranju operacij Interreg. Nekateri partnerji iz tretjih držav zaradi pravnih ali drugih omejitev ne morejo zagotoviti finančnih sredstev. V praksi se je pokazalo, da projekti, v katere so vključeni mnogi projektni partnerji, hitro postanejo nepregledni in jih je težko upravljati. [Sprememba 120]

Za operacije v okviru komponente 3 programov Interreg partnerji iz najbolj oddaljenih regij ter tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO se zahteva, da sodelujejo samo v treh dveh od štirih razsežnostih, ki so navedene v prvem pododstavku. [Sprememba 121]

5.   Kadar sta navedena dva ali več partnerjev, vsi partnerji enega od njih imenujejo za vodilnega partnerja.

6.   Čezmejni pravni organ ali EZTS je lahko edini partner operacije Interreg v okviru komponente 1, 2 in 3 programov Interreg, pod pogojem, da so med člani partnerji iz vsaj dveh sodelujočih držav ali ČDO . [Sprememba 122]

V okviru komponente 4 programa Interreg mora imeti čezmejni pravni organ ali EZTS člane iz vsaj treh sodelujočih držav.

Pravna oseba, ki izvaja finančni instrument ali, kadar je primerno, sklad skladov, je lahko edini partner operacije Interreg, ne da bi se uporabljale zahteve za njeno sestavo iz odstavka 1.

7.   Edini partner mora biti registriran v državi članici, ki sodeluje v programu Interreg.

Vendar je lahko registriran v državi članici, ki ne sodeluje v navedenem programu, če so izpolnjeni pogoji iz člena 23. [Sprememba 123]

1.   Prispevek Skupni znesek iz ESRR ali, kjer je primerno, zunanjega instrumenta financiranja Unije za sklad enega ali več skladov za male projekte v okviru programa Interreg ne sme presegati 20 000 000 EUR ali 15 20  % vseh dodeljenih sredstev programa Interreg, pri čemer velja nižji znesek in mora v okviru programa Interreg za čezmejno sodelovanje znašati najmanj 3 % vseh dodeljenih sredstev . [Sprememba 124]

Končni prejemniki v okviru sklada za male projekte prejmejo podporo iz ESRR ali, kjer je primerno, zunanjega instrumenta financiranja Unije prek upravičenca ter izvajajo male projekte v okviru sklada za male projekte (v nadaljnjem besedilu: mali projekt).

2.   Upravičenec sklada za male projekte je čezmejni pravni organ ali EZTS oseba javnega ali zasebnega prava, subjekt, ki je ali ni pravna oseba, ali fizična oseba, ki je odgovorna za začetek ali za začetek in izvajanje operacij . [Sprememba 125]

3.   Dokument, ki določa pogoje za podporo skladu za male projekte, poleg elementov iz člena 22(6) določi elemente, potrebne za zagotovitev, da upravičenec:

Upravičenec zagotovi, da se končni prejemniki uskladijo z zahtevami, določenimi v členu 35.

4.   Izbor manjših projektov se ne šteje kot prenos nalog od organa upravljanja na posredniški organ iz člena 65(3) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].

5.   Osebje Stroški osebja in drugi neposredni stroški v skladu s kategorijami stroškov iz členov 39 do 42 ter posredni stroški, ki nastanejo na ravni upravičenca za upravljanje sklada ali skladov za male projekte , skupaj ne sme smejo presegati 20 % skupnih upravičenih stroškov zadevnega sklada ali skladov za male projekte. [Sprememba 126]

6.   Kadar javni prispevek k malemu projektu ne presega 100 000 EUR, se prispevek iz ESRR ali, kjer je primerno, zunanji instrument financiranja Unije dodeli v obliki stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov, ali vključuje pavšalne stopnje, razen za projekte, za katere je pomoč dodeljena kot državna pomoč. [Sprememba 127]

Če skupni stroški vsake operacije ne presegajo 100 000 EUR, se lahko znesek podpore za enega ali več malih projektov določi na podlagi predloga proračuna, ki se pripravi za vsak primer posebej in ga predhodno potrdi organ, ki izbere operacijo. [Sprememba 128]

Ob uporabi financiranja po pavšalni stopnji se lahko kategorije stroškov, za katere se uporablja pavšalna stopnja, povrnejo v skladu s [točko (a) člena 48(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].

1.   Vodilni partner:

2.   Če v ureditvi, določeni v skladu s točko (a) odstavka 1, ni določeno drugače, vodilni partner zagotovi, da drugi partnerji čim prej in v celoti in v časovnem okviru, o katerem se dogovorijo vsi partnerji, ter v skladu z enakim postopkom, kot velja za vodilnega partnerja, prejmejo celotni znesek prispevka iz ustreznega sklada Unije. Noben znesek se ne odšteje ali zadrži niti se ne obračuna nobena posebna ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, zaradi katere bi se znižali ti zneski za druge partnerje. [Sprememba 129]

3.   Vsak upravičenec v državi članici, tretji državi, partnerski državi ali ČDO, ki sodeluje v programu Interreg, je lahko imenovan za vodilnega partnerja. [Sprememba 130]

Vendar pa se države članice, tretje države, partnerske države ali ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, lahko dogovorijo, da je partner, ki ne prejema podpore iz ESRR ali zunanjega instrumenta financiranja Unije, tudi lahko imenovan za vodilnega partnerja. [Sprememba 131]

1.   Tehnična pomoč za vsak program Interreg se povrne kot pavšalni znesek, tako da se odstotke odstotki iz odstavka 2 uporabi v letih 2021 in 2022 uporabijo pri letnih obrokih predfinanciranja v skladu s točkama (a) in (b) člena 49(2) te uredbe, v naslednjih letih pa pri upravičenih odhodkih, vključno po potrebi v vsakem zahtevku za plačilo na podlagi točk (a) ali (c) člena 85(3) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 132]

2.   Odstotki ESRR in zunanjega instrumenta financiranja Unije, ki se povrnejo za tehnično pomoč, so kot sledi:

3.   Za programe Interreg, katerih skupna dodeljena sredstva znašajo med 30 000 000 in 50 000 000 EUR, se znesek, ki izhaja iz uporabe odstotka za tehnično pomoč, poveča za dodaten znesek v višini 500 000 EUR. Komisija ta znesek doda prvemu vmesnemu plačilu.

4.   Za programe Interreg, katerih skupna dodeljena sredstva znašajo manj kot 30 000 000 EUR, se znesek, ki je potreben za tehnično pomoč, izraženo v EUR, in posledični odstotki, določijo s sklepom Komisije, s katerim se sprejme zadevni program Interreg.

1.   Države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje , ki sodelujejo v navedenem programu v soglasju z organom upravljanja ustanovijo odbor za spremljanje izvajanja zadevnega programa Interreg (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) v treh mesecih od datuma uradnega obvestila državam članicam o odločitvi Komisije o sprejetju programa Interreg. [Sprememba 135]

2.   Odboru za spremljanje predseduje predstavnik države članice, ki gosti organ upravljanja, ali predstavnik organa upravljanja.

Če je bilo s poslovnikom odbora za spremljanje vzpostavljeno rotirajoče predsedstvo, odboru za spremljanje lahko predseduje predstavnik tretje države, partnerske države ali ČDO, sopredseduje pa predstavnik države članice ali organa za upravljanje, in obratno. [Sprememba 136]

3.   Vsak član odbora za spremljanje ima en glas.

4.   Vsak odbor za spremljanje sprejme svoj poslovnik na svojem prvem zasedanju.

S poslovnikom odbora za spremljanje in, kjer je primerno, usmerjevalnega odbora se prepreči kakršno koli navzkrižje interesov pri izbiri operacij Interreg.

5.   Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda vsa vprašanja, ki vplivajo na napredek pri doseganju ciljev programa.

6.   Organ upravljanja objavi poslovnik odbora za spremljanje ter vse podatke in informacije , povzetek podatkov in informacij ter vse odločitve , izmenjane z odborom za spremljanje, na spletni strani iz člena 35(2). [Sprememba 137]

1.   O sestavi odbora za spremljanje vsakega programa Interreg se lahko dogovorijo države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v tem programu, ter zagotovijo si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost ustreznih organov, posredniških organov in predstavnikov partnerjev v programu iz člena 6 Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah] iz držav članic, tretjih držav, partnerskih držav in ČDO. [Sprememba 138]

Pri sestavi odbora za spremljanje se upošteva število držav članic, tretjih držav, partnerskih državah in ČDO v zadevnem programu Interreg. [Sprememba 139]

Odbor za spremljanje vključuje tudi predstavnike regij in lokalne samouprave ter drugih organov, ki so bili skupno ustanovljeni za celotno programsko območje ali njegov del, vključno z EZTS. [Sprememba 140]

2.   Organ upravljanja objavi seznam članov organov, imenovanih za člane odbora za spremljanje na spletni strani iz člena 35(2). [Sprememba 141]

3.   Predstavniki Komisije lahko svetujejo odboru za spremljanje. [Sprememba 142]

3a.     Predstavniki organov, ki so bili ustanovljeni na celotnem območju programa ali pokrivajo del tega območja, vključno z EZTS, lahko v svetovalni vlogi sodelujejo pri delu odbora za spremljanje. [Sprememba 143]

1.   Odbor za spremljanje preverja:

2.   Poleg svojih nalog v zvezi z izborom operacij, ki so navedene v členu 22, odbor za spremljanje odobri:

1.   Pregled lahko izvede Komisija, da preveri smotrnost programov Interreg.

Pregled se lahko izvede v pisni obliki.

2.   Na zahtevo Komisije organ upravljanja v enem mesecu treh mesecih Komisiji posreduje informacije o elementih, navedenih v členu 29(1): [Sprememba 146]

3.   Rezultati pregleda se zabeležijo v dogovorjenem zapisniku.

4.   Organ upravljanja nadalje obravnava vprašanja, ki jih je izpostavila Komisija, in Komisijo v treh mesecih obvesti o sprejetih ukrepih.

1.   Vsak organ upravljanja Komisiji v elektronski obliki pošlje kumulativne podatke za zadevni program Interreg vsako leto do 31. januarja, 31. marca, 31. maja, 31. julija, in 30. septembra in 30. novembra podatke v skladu s točko (a) člena 31(2) te uredbe, enkrat letno pa podatke v skladu s točko (b) člena 31(2) te uredbe za zadevni program Interreg , in sicer v skladu s predlogo iz Priloge VI k Uredbi (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 147]

Za prenos podatkov se uporabijo obstoječi sistemi za njihovo sporočanje, če so se ti sistemi v predhodnem programskem obdobju izkazali za zanesljive. [Sprememba 148]

Podatki se prvič pošljejo do 31. januarja 2022, zadnjič pa do 31. januarja 2030.

2.   Podatki iz odstavka 1 so razčlenjeni za vsako prednostno nalogo specifičnega cilja in se nanašajo na:

3.   Za finančne instrumente se navedejo tudi podatki o naslednjem:

4.   Podatki, posredovani v skladu s tem členom, so posodobljeni konec meseca pred mesecem predložitve.

5.   Organ upravljanja vse podatke, poslane Komisiji, objavi na spletni strani iz člena 35(2).

1.   Vsak organ upravljanja Komisiji do 15. februarja 2031 predloži končno poročilo o smotrnosti zadevnega programa Interreg.

Končno poročilo o smotrnosti se predloži na podlagi predloge, določene v skladu s členom 38(5) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].

2.   V končnem poročilu o smotrnosti se oceni realizacija ciljev programa na osnovi elementov iz člena 29 z izjemo odstavka 1 točke (c) tega člena.

3.   Komisija preuči končno poročilo o smotrnosti in organu upravljanja sporoči morebitne pripombe v petih mesecih po dnevu prejema tega poročila. Kadar so podane take pripombe, organ upravljanja zagotovi vse potrebne informacije v zvezi z navedenimi pripombami in po potrebi v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih ukrepih. Komisija obvesti države članice o sprejetju poročila.

4.   Organ upravljanja končno poročilo o smotrnosti objavi na spletni strani iz člena 35(2).

1.   Kazalniki skupnih izložkov in skupnih rezultatov, kakor so določeni v Prilogi [I] k Uredbi (EU) št. [nova uredba o ESRR], in, kjer je potrebno, kazalniki izložkov in rezultatov za posamezne programe ki so najprimernejši za merjenje napredka pri uresničevanju ciljev programa evropskega teritorialnega sodelovanja (Interreg), se uporabijo v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah], ter točko (d)(ii) člena 17(3) in točko (b) člena 31(2) te uredbe. [Sprememba 150]

1a.     Kadar je to potrebno in v primerih, ki jih ustrezno utemelji organ upravljanja, se poleg kazalnikov, ki se izberejo v skladu s prvim odstavkom, uporabijo kazalniki izložkov in rezultatov za posamezne programe. [Sprememba 151]

2.   Za kazalnike izložkov se izhodišče določi pri nič. Mejniki, določeni za leto 2024, in cilji za leto 2029, so kumulativni.

1.   Organ upravljanja največ enkrat na leto izvede vrednotenja za vsak program Interreg. V vsakem vrednotenju se za program oceni uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodana vrednost EU, namen tega pa je izboljšati kakovost zasnove in izvajanja zadevnega programa Interreg. [Sprememba 152]

2.   Poleg tega organ upravljanja izvede vrednotenje za vsak program Interreg tako, da njegov učinek oceni do 30. junija 2029.

3.   Organ upravljanja vrednotenja zaupa funkcionalno neodvisnim strokovnjakom.

4.   Organ upravljanja zagotovi si prizadeva zagotoviti , da so vzpostavljeni potrebni postopki za pripravo in zbiranje podatkov, ki so potrebni za vrednotenja. [Sprememba 153]

5.   Organ upravljanja pripravi načrt vrednotenja, ki lahko zajema več kot en program Interreg.

6.   Organ upravljanja predloži načrt vrednotenja odboru za spremljanje najpozneje eno leto po odobritvi programa Interreg.

7.   Organ upravljanja vsa vrednotenja objavi na spletni strani iz člena 35(2).

1.   Vsak organ upravljanja določi uradnika za komuniciranje za vsak program Interreg, za katerega je odgovoren.

2.   Organ upravljanja zagotovi, da se v šestih mesecih po odobritvi programa Interreg vzpostavi spletna stran, na kateri so na razpolago informacije o vsakem programu Interreg, za katerega je organ upravljanja odgovoren, vključno s cilji, dejavnostmi, razpoložljivimi možnostmi financiranja in dosežki programa.

3.   Uporablja se člen 44(2) do (7 6 ) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] o odgovornostih organa za upravljanje. [Sprememba 154]

4.   Vsak partner operacije Interreg ali vsak organ, ki izvaja finančni instrument, prizna podporo za operacijo Interreg iz sklada Interreg, vključno z viri, ki so ponovno uporabljeni za finančne instrumente, v skladu s členom 56 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], s tem da:

Izraz „Interreg“ se uporablja poleg emblema Unije v skladu s členom 42 Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].

5.   Za sklade za male projekte in finančne instrumente upravičenec zagotovi, da se končni prejemniki uskladijo z zahtevami, določenimi v točki (c) odstavka 4.

6.   Če upravičenec ne izpolnjuje izpolni svojih obveznosti iz člena [42] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] ali odstavkov 1 in 2 tega člena, država članica ali tega pravočasno ne popravi, organ upravljanja izvede finančni popravek z ukinitvijo do 5 % podpore iz skladov za zadevno operacijo. [Sprememba 158]

1.   Cela operacija Interreg ali del operacije Interreg se lahko izvaja zunaj države članice, tudi zunaj Unije, pod pogojem, da operacija Interreg prispeva k ciljem zadevnega programa Interreg.

2.   Brez poseganja v pravila o upravičenosti, določena v členih 57 do 62 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], členih 4 in 6 Uredbe (EU) [nova uredba o ESRR], ali v tem poglavju, vključno z akti, sprejetimi na njihovi podlagi, sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO s skupnim sklepom v odboru za spremljanje, določijo samo dodatna pravila o upravičenosti odhodkov za program Interreg o kategorijah odhodkov, ki niso zajeti v navedenih določbah. Navedena dodatna pravila zajemajo programsko območje kot celoto.

Kadar pa program Interreg izbere operacije na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, se ta dodatna pravila sprejmejo pred objavo prvega razpisa za zbiranje predlogov. V vseh drugih primerih se ta dodatna pravila sprejmejo pred prvim izborom operacij.

3.   Za zadeve, ki niso zajete v pravilih o upravičenosti, določenih v členih 57 do 62 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], členih 4 in 6 Uredbe (EU) št. [nova uredba o ESRR], ter v tem poglavju, vključno z akti, sprejetimi na njihovi podlagi, ali pravili, določenimi v skladu z odstavkom 4, se uporabljajo nacionalni predpisi države članice in, kjer je primerno, tretjih držav, partnerskih držav in ČDO, v katerem so nastali odhodki.

4.   V primeru razhajanja mnenj med organi upravljanja in revizijskim organom v zvezi z upravičenostjo same operacije Interreg, izbrane v okviru zadevnega programa Interreg, prevlada mnenje organa upravljanja, pri čemer se ustrezno upošteva tudi mnenje odbora za spremljanje.

5.   ČDO niso upravičeni do podpore iz ESRR v okviru programov Interreg, vendar lahko sodelujejo v teh programih pod pogoji, določenimi v tej uredbi.

1.   Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO se lahko v odboru za spremljanje programa Interreg dogovorijo, da se odhodki, ki spadajo v eno ali več kategorij iz členov 38 do 43, ne štejejo za upravičene v okviru ene ali več prednostnih nalog iz programa Interreg.

2.   Vsi odhodki, ki so v skladu s to uredbo upravičeni in jih plača partner Interreg ali se plačajo v njegovem imenu, se navezujejo na stroške začetka ali začetka in izvajanja operacije ali dela operacije.

3.   Naslednji stroški niso upravičeni:

1.   Stroški osebja obsegajo bruto stroške osebja, ki je zaposleno pri partnerju Interreg na enega od naslednjih načinov:

2.   Stroški osebja so omejeni na naslednje:

Kar zadeva točko (a), se lahko plačila fizični osebi, ki pri partnerju Interreg opravlja delo na podlagi pogodbe, ki ni pogodba o zaposlitvi ali pogodba o delu, obravnavajo kot izplačila plač, takšna pogodba pa se šteje za dokument o zaposlitvi.

3.   Stroški osebja se lahko povrnejo:

4.   Stroški osebja za posameznike, ki so za del delovnega časa razporejeni na operacijo, se izračunajo kot:

5.   Povračilo stroškov osebja, ki je na operacijo razporejeno za del delovnega časa v skladu s točko (b) odstavka 4, se izračuna na podlagi urne postavke, ki se določi tako, da:

6.   Za posameznike, ki glede na dokument o zaposlitvi opravljajo naloge na podlagi urne postavke, se upravičeni stroški osebja izračunajo tako, da se število dejansko opravljenih ur dela za posamezno operacijo, določenih na podlagi sistema za evidentiranje delovnega časa, pomnoži z urno postavko iz dokumenta o zaposlitvi. Če še niso vključeni v dogovorjeno urno postavko, se lahko stroški plač iz točke (b) člena 38(2) dodajo k tej urni postavki, v skladu z veljavnim nacionalnim pravom. [Sprememba 161]

1.   Potni in namestitveni stroški so omejeni na naslednje elemente:

ne glede na to, ali so ti stroški nastali in bili plačani v programskem območju ali zunaj njega.

2.   Noben element iz točk (a) do (d) odstavka 1, ki je krit z dnevnico, se ne povrne poleg dnevnice.

3.   Potni in namestitveni stroški za zunanje strokovnjake in ponudnike storitev spadajo med stroške zunanjih strokovnih izvajalcev in storitev iz člena 41.

4.   Za odhodke za stroške iz tega člena, ki jih zaposleni pri upravičencu plača neposredno, upravičenec zaposlenemu predloži dokazilo, da so bili ti odhodki povrnjeni. Ta kategorija stroškov se lahko uporabi za potne stroške operativnega osebja in drugih deležnikov za namene izvajanja in promocije operacije in programa Interreg. [Sprememba 163]

5.   Potni in namestitveni stroški pri operaciji se lahko izračunajo kot pavšalni znesek v višini do 15 % neposrednih stroškov, ki niso neposredni stroški osebja pri navedeni operaciji. [Sprememba 164]

1.   Stroški za opremo, ki jo za operacijo kupi, najame ali zakupi upravičenec, razen tistih iz člena 39, so omejeni na naslednje med drugim sestavljeni iz naslednjega : [Sprememba 167]

2.   Stroški nakupa rabljene opreme so lahko upravičeni pod naslednjimi pogoji:

1.   Države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje , ki sodelujejo v programu Interreg, za namene iz člena 65 Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah], opredelijo enotni organ upravljanja in enotni revizijski organ. [Sprememba 169]

2.   Organ upravljanja in revizijski organ imata lahko sedež v isti državi članici. [Sprememba 170]

3.   V zvezi s programom PEACE PLUS se šteje, da se organ za posebne programe EU, kadar se opredeli kot organ upravljanja, nahaja v državi članici.

4.   Države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, lahko EZTS opredelijo kot organ za upravljanje za navedeni program.

5.   V zvezi s sprejetjem programa Interreg v okviru komponente 2B ali komponente 1, kadar slednji slednja zajema dolge meje z raznovrstnimi razvojnimi izzivi in potrebami, lahko države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, opredelijo območja podprogramov. [Sprememba 171]

6.   Kadar upravni organ opredeli posredniški organ enega ali več posredniških organov v okviru programa Interreg v skladu s členom 65(3) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah], ta posredniški organ izvaja oz. organi izvajajo navedene naloge v več kot eni sodelujoči državi članici, a li vsak v svoji državi članici ali, kjer je to primerno, v več kot eni tretji državi, partnerski državi ali ČDO. [Sprememba 172]

1.   Organ za upravljanje programa Interreg izvaja naloge, določene v členih 66, 68 in 69 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], z izjemo nalog za izbor operacij iz točke (a) člena 66(1) in člena 67 ter plačil upravičencem iz točke (b) člena 68(1). Te naloge se izvajajo na celotnem ozemlju, ki jih zajema navedeni program, ob upoštevanju odstopanj iz poglavja VIII te uredbe.

1a.     Komisija z odstopanjem od člena 87(2) Uredbe (EU) …/… [nova uredba o skupnih določbah] kot vmesna plačila povrne 100 % zneska, vključenega v zahtevek za plačilo, ki izhaja iz uporabe stopnje sofinanciranja programa za skupne upravičene odhodke ali za javni prispevek, kot je ustrezno. [Sprememba 173]

1b.     Če organ upravljanja ne izvaja preverjanja iz točke (a) člena 68(1) Uredbe (EU) …/… [nova uredba o skupnih določbah] na celotnem programskem območju, vsaka država članica imenuje organ ali osebo, odgovorno za izvajanje takega preverjanja za upravičence na svojem ozemlju. [Sprememba 174]

1c.     Z odstopanjem od člena 92 Uredbe (EU) …/… [nova uredba o skupnih določbah] za programe Interreg ne velja letna potrditev obračunov. Obračuni se potrdijo ob koncu programa na podlagi končnega poročila o uspešnosti. [Sprememba 175]

2.   Organ upravljanja po posvetovanju z državami članicami in, kjer je primerno, tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, ustanovi skupni sekretariat, pri čemer uporabi osebje, ki upošteva partnerstvo programa.

Skupni sekretariat pomaga organu upravljanja in odboru za spremljanje pri izvajanju njunih zadevnih nalog. Skupni sekretariat tudi obvešča potencialne upravičence o možnostih financiranja v okviru programov Interreg ter upravičencem in partnerjem pomaga pri izvajanju operacij.

3.   Z odstopanjem od točke (c) člena 70(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah] odhodke, plačane v drugi valuti, vsak partner preračuna v eure, pri čemer uporabi mesečni računovodski menjalni tečaj Komisije v mesecu, v katerem so ti odhodki predloženi v preverjanje organu upravljanja v skladu s točko (a) člena 68(1) navedene uredbe.

1.   Države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, se lahko dogovorijo o ureditvah za opravljanje računovodskih funkcij.

2.   Računovodske funkcije zajemajo naloge, ki so navedene v točkah (a) in (b) člena 70(1) Uredbe št. [nova uredba o skupnih določbah], in zajemajo tudi plačila, ki jih izvede Komisija, ter praviloma plačila vodilnemu partnerju v skladu s točko (b) člena 68(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].

1.   Revizijski organ za program Interreg opravlja naloge iz tega člena in člena 48 na celotnem območju, ki ga pokriva navedeni program Interreg, za katerega veljajo odstopanja iz poglavja VIII.

Vendar lahko sodelujoče države članice določijo, kdaj revizijski organ spremlja revizor iz navedene sodelujoče države članice.

2.   Revizijski organ za program Interreg je odgovoren za izvajanje revizij sistemov in revizij operacij, da Komisiji zagotovi neodvisno jamstvo, da upravljavski in kontrolni sistemi delujejo učinkovito in da bodo odhodki v obračunih, predloženih Komisiji, zakoniti in pravilni.

3.   Kadar je program Interreg vključen v populacijo, iz katere Komisija izbere skupni vzorec v skladu s členom 48(1), revizijski organ izvede revizije operacij, ki jih je izbrala Komisija, da bi Komisiji dal neodvisno zagotovilo, da upravljavski in kontrolni sistemi delujejo učinkovito.

4.   Revizijsko delo se izvaja v skladu z mednarodno sprejetimi standardi revidiranja.

5.   Revizijski organ pripravi in Komisiji vsako leto do 15. februarja po koncu obračunskega leta predloži letno revizijsko mnenje v skladu s členom [63(7)] Uredbe [FR-Omnibus], in sicer na podlagi predloge iz Priloge XVI Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in na podlagi opravljenega revizijskega dela, ki zajema vse naslednje elemente:

Če je program Interreg vključen v populacijo, iz katere Komisija izbere vzorec v skladu s členom 48(1), v letnem revizijskem mnenju veljajo samo komponente iz točk (a) in (c) prvega pododstavka.

Komisija lahko na podlagi sporočila zadevne države članice, ki gosti organ upravljanja, rok 15. februar izjemoma podaljša do 1. marca.

6.   Revizijski organ pripravi in Komisiji vsako leto do 15. februarja po koncu obračunskega leta predloži letno poročilo o kontroli v skladu s [točko (b) člena 63(5)] Uredbe [FR-Omnibus], za katerega se uporabi predloga iz Priloge [XVII] k Uredbi (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in ki podpira revizijsko mnenje iz odstavka 5 tega člena ter vsebuje povzetek ugotovitev, vključno z analizo narave in razsežnosti napak in pomanjkljivosti v sistemih, ter predlagane in izvedene popravne ukrepe in posledično skupno stopnjo napak in stopnjo preostalih napak za odhodke, vključene v obračune, predložene Komisiji.

7.   Če je program Interreg vključen v populacijo, iz katere Komisija izbere vzorec v skladu s členom 48(1), revizijski organ pripravi letno poročilo o kontroli, ki je navedeno v odstavku 6 tega člena in izpolnjuje zahteve iz [točke (b) člena 63(5)] Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus], za katerega se uporabi predloga v Prilogi [XVII] k Uredbi Komisije (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in ki podpira revizijsko mnenje iz odstavka 5 tega člena.

To poročilo vsebuje tudi povzetek ugotovitev, vključno z analizo narave in razsežnosti napak in pomanjkljivosti v sistemih ter predlaganimi in izvedenimi popravnimi ukrepi, rezultati revizij operacij, ki jih opravi revizijski organ v zvezi s skupnim vzorcem iz člena 48(1), in finančne popravke, ki jih organi, pristojni za program Interreg, uvedejo za posamezne nepravilnosti, ki jih je v teh operacijah odkril revizijski organ.

8.   Revizijski organ Komisiji pošlje poročila o reviziji sistemov, takoj ko zaključi razčiščevalni postopek z ustreznimi revidiranci.

9.   Komisija in revizijski organi se srečujejo redno in vsaj enkrat na leto, razen če se dogovorijo drugače, da pregledajo revizijsko strategijo, letno poročilo o kontroli in revizijsko mnenje, uskladijo revizijske načrte in metode ter izmenjajo stališča o vprašanjih, povezanih z izboljšanjem upravljavskih in kontrolnih sistemov.

1.   Komisija izbere skupen vzorec operacij (ali drugih vzorčnih enot), pri čemer uporabi metodo statističnega vzorčenja za revizije operacij, ki jih bodo izvedli revizijski organi za programe Interreg, ki prejemajo podporo iz ESRR ali zunanjega instrumenta financiranja Unije za vsako obračunsko leto.

Skupni vzorec mora biti reprezentativen za vse programe Interreg, ki sestavljajo populacijo.

Za namene izbire tega skupnega vzorca Komisija lahko stratificira skupine programov Interreg v skladu s posebnimi tveganji.

2.   Organi, pristojni za program, Komisiji predložijo informacije, potrebne za izbiro skupnega vzorca najpozneje do 1. septembra po koncu vsakega proračunskega leta.

Navedene informacije se posredujejo v standardizirani elektronski obliki, biti morajo popolne in se ujemati z odhodki, ki so bili Komisiji prijavljeni za referenčno obračunsko leto.

3.   Brez poseganja v zahtevo za izvedbo revizije iz člena 47(2) revizijski organi za programe Interreg, zajete v skupni vzorec, ne izvedejo dodatne revizije operacij v okviru teh programov, razen če je to zahtevala Komisija v skladu z odstavkom 8 tega člena ali v primerih, v katerih je revizijski organ ugotovil posebna tveganja.

4.   Komisija revizijske organe zadevnih programov Interreg pravočasno obvesti o skupnem vzorcu, da lahko ti organi načeloma izvedejo revizije operacij najpozneje do 1. oktobra po koncu vsakega obračunskega leta.

5.   Zadevni revizijski organi predložijo informacije o rezultatih teh revizij ter o vseh finančnih popravkih, sprejetih v zvezi s posameznimi nepravilnostmi, odkritimi najpozneje v letnih poročilih o kontroli, ki jih je treba predložiti Komisiji v skladu s členom 47(6) in (7).

6.   Po oceni rezultatov revizij operacij, izbranih na podlagi odstavka 1, Komisija za namene svojega postopka zagotovil izračuna globalno ekstrapolirano stopnjo napake v zvezi s programi Interreg, vključenimi v populacijo, iz katere je bil izbran skupni vzorec.

7.   Če globalna ekstrapolirana stopnja napak iz odstavka 6 presega 2 3,5  % skupnih odhodkov, prijavljenih za programe Interreg, vključene v populacijo, iz katere je bil izbran skupni vzorec, Komisija izračuna globalno stopnjo preostalih napak, pri čemer upošteva finančne popravke, ki jih uporabljajo organi, pristojni za program Interreg, za posamezne nepravilnosti, ugotovljene pri revizijah operacij, izbranih v skladu z odstavkom 1. [Sprememba 176]

8.   Če globalna stopnja preostalih napak iz odstavka 7 presega 2 3,5  % odhodkov, prijavljenih za programe Interreg, vključene v populacijo, iz katere je bil izbran skupni vzorec, Komisija določi, ali je treba od revizijskega organa za poseben program Interreg ali skupino programov Interreg, ki jih to najbolj zadeva, zahtevati, naj izvede dodatno revizijsko delo, da se nadalje ovrednoti stopnja napak in ugotovijo potrebni popravljalni ukrepi za programe Interreg, pri katerih so bile odkrite nepravilnosti. [Sprememba 177]

9.   Na podlagi ocene rezultatov dodatnega revizijskega dela, zahtevanega v skladu z odstavkom 8, lahko Komisija zahteva dodatne finančne popravke, ki se uporabljajo za programe Interreg, pri katerih so bile odkrite nepravilnosti. V takem primeru organi, pristojni za program Interreg, izvedejo finančne popravke v skladu s členom [97] Uredbe (EU)[uredba o skupnih določbah].

10.   Vsak revizijski organ za program Interreg, za katere informacije iz odstavka 2 manjkajo ali so nepopolne, ali niso bile predložene v roku iz prvega pododstavka odstavka 2, se izvede ločeno vzorčenje za zadevni program Interreg v skladu s členom [73]Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]).

1.   Podpora iz ESRR in, kjer je primerno, podpora iz zunanjih instrumentov financiranja Unije za vsak program Interreg se v skladu s členom 46(2) plača na enotni račun, ki nima nacionalnih podračunov.

2.   Komisija poravna predfinanciranje na podlagi skupne podpore iz vsakega sklada Interreg, kakor je določen v sklepu o odobritvi programa Interreg iz člena 18, glede na razpoložljiva finančna sredstva in v letnih obrokih, in sicer pred 1. julijem leta 2022 do 2026, ali v letu odobritve sklepa najpozneje 60 dni po tem, ko je bil ta sklep sprejet:

3.   Kadar zunanje čezmejne programe Interreg podpirajo ESRR in IPA III CBC ali NDICI CBC, se predfinanciranje za vse sklade, ki podpirajo tak program Interreg, izvede v skladu z določbami Uredbe Komisije (EU) št. [IPA III] ali [NDICI] ali katerim koli aktom, sprejetim na njegovi podlagi. [Sprememba 184]

Znesek predfinanciranja se lahko po potrebi izplača v dveh obrokih v skladu s proračunskimi potrebami.

Komisiji se povrne celotni znesek, nakazan za predfinanciranje, če v roku štiriindvajsetih 36 mesecev od datuma nakazila prvega obroka predfinanciranje Komisije ni bil predložen zahtevek za plačilo iz naslova čezmejnega programa Interreg. Tako povračilo pomeni notranji namenski prejemek in ne sme zmanjšati podpore programu iz ESRR, IPA III CBC ali NDICI CBC. [Sprememba 185]

1.   Organ upravljanja zagotovi, da se od vodilnega ali edinega partnerja izterja vsak nepravilno izplačani znesek. Partnerji vodilnemu partnerju vrnejo vse neupravičeno izplačane zneske.

2.   Kadar vodilnemu partnerju ne uspe zagotoviti povračila zneskov od drugih partnerjev ali kadar organu upravljanja ne uspe zagotoviti povračila zneskov od vodilnega ali edinega partnerja, država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO, na ozemlju katere ima zadevni partner sedež ali je v primeru EZTS registriran, vrne organu upravljanja vsak znesek, ki je bil neupravičeno izplačan temu partnerju. Organ upravljanja je odgovoren za povračilo zadevnih zneskov v splošni proračun Unije v skladu s porazdelitvijo odgovornosti med sodelujoče države članice, tretje države, partnerske države ali ČDO, kot je določeno v programu Interreg.

3.   Ko je država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO organu upravljanja vrnila vse neupravičeno izplačane zneske za tega partnerja, lahko nadaljuje ali začne postopek izterjave zoper tega partnerja v skladu z njegovo nacionalno zakonodajo. V primeru uspešne izterjave država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO lahko navedene zneske uporabi za nacionalno sofinanciranje zadevnega programa Interreg. Država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO ne sme imeti obveznosti poročanja glede takih nacionalnih izterjav do organov programa, odbora za spremljanje ali Komisije.

4.   Kadar država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO organu upravljanja ni vrnila vseh neupravičeno izplačanih zneskov v skladu z odstavkom 3, so ti zneski predmet naloga za izterjavo, ki ga izda odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, ki se po možnosti izvrši s pobotom zneskov, ki pripadajo zadevni državi članici, tretji državi, partnerski državi ali ČDO v okviru naknadnih plačil za isti program Interreg ali, v primeru tretje države, partnerske države ali ČDO, v okviru naknadnih plačil za programe v okviru ustreznih zunanjih instrumentov financiranja Unije. Taka izterjava ne pomeni finančnega popravka in ne zmanjšuje podpore iz ESRR ali katerega koli zunanjega instrument financiranja Unije za zadevni program Interreg. Izterjani znesek pomeni namenski prejemek v skladu s členom 177(3) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus].

1.   Tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, organu upravljanja navedenega programa omogočijo, da na svojem ozemlju opravi svoje naloge, ali nacionalni organ opredelijo kot kontaktno točko, da organ upravljanja ali nacionalni kontrolor na svojem ozemlju izvede upravljalna preverjanja, kot je določeno v točki (a) člena 68(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].

2.   Tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, bodisi revizijskemu organu navedenega programa omogočijo izvajanje njegovih nalog na svojem ozemlju bodisi opredelijo nacionalni revizijski organ ali organ, ki je funkcionalno neodvisen od nacionalnega organa.

3.   Tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, lahko imenujejo osebje v skupni sekretariat navedenega programa ali v soglasju z organom upravljanja ustanovijo podružnico skupnega sekretariata na svojem ozemlju, ali oboje. [Sprememba 188]

4.   Nacionalni organ ali organ, enakovreden uradniku za komuniciranje za program Interreg, kot je določeno v členu 35(1), lahko podpre organ upravljanja in partnerje v zadevni tretji državi, partnerski državi ali ČDO v zvezi z nalogami iz člena 35(2) in (7). [Sprememba 189]

1.   Zunanji čezmejni programi Interreg, ki jih podpirajo ESRR in IPA III CBC ali NDICI CBC, se izvajajo v okviru deljenega upravljanja tako v državah članicah kot v kateri koli sodelujoči tretji državi ali partnerski državi.

Program PEACE PLUS se izvaja v okviru deljenega upravljanja tako na Irskem kot v Združenem Kraljestvu.

2.   Komponenti 2 in 4 programov Interreg, ki združujejo prispevke iz ESRR in enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije, se izvajata v okviru deljenega upravljanja, tako v državah članicah kot v kateri koli sodelujoči tretji državi ali, partnerski državi ali ČDO, ali, v zvezi s komponento 3, katerem koli ČDO, ne glede na to, ali navedena ČDO prejema podporo v okviru enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije. [Sprememba 190]

3.   Komponenta 3 programov Interreg, ki združuje prispevke iz ESRR in enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije, se izvaja na enega od naslednjih načinov:

Kadar se celotna komponenta 3 programov Interreg ali del nje izvaja v okviru posrednega upravljanja, morajo ustrezne države članice in regije skleniti predhodni dogovor, pri čemer se uporablja člen 60. [Sprememba 194]

3a.     Če se ustrezni organi upravljanja strinjajo, se lahko objavijo razpisi za zbiranje predlogov iz programov instrumenta za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje (NDICI) in programov evropskega teritorialnega sodelovanja (ETC). V besedilu razpisa je navedena geografska pokritost razpisa ter njegov pričakovan prispevek k doseganju ciljev ustreznih programov. Organi upravljanja odločijo, ali se za ta poziv uporabljajo pravila NDICI ali ETC. Lahko sklenejo, da bodo imenovali vodilni organ upravljanja, ki bo odgovoren za naloge upravljanja in nadzora, povezane z razpisom. [Sprememba 195]

1.   Z odstopanjem od člena 57(2) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah] je odhodek upravičen do prispevka iz zunanjih instrumentov financiranja Unije, če jih je imel partner ali zasebni partner operacij javno-zasebnega partnerstva pri pripravi in izvajanju programa Interreg po 1. januarju 2021 in so bili plačani po datumu, ko je bil sklenjen sporazum o financiranju z zadevno tretjo državo, partnersko državo ali ČDO.

Vendar pa so odhodki za tehnično pomoč, ki jih upravljajo organi, pristojni za programe, s sedežem v državi članici, upravičeni do financiranja od 1. januarja 2021, čeprav so bili plačani za ukrepe, izvedene v korist tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO.

2.   Če se za program Interreg izberejo operacije na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, taki razpisi lahko vključujejo zahtevke za prispevek iz zunanjih instrumentov financiranja Unije, tudi če se je ta začel, preden je bil zadevni sporazum o financiranju podpisan, in se lahko operacije izberejo že pred takimi datumi.

Vendar organu upravljanja ni treba predložiti dokumenta iz člena 22(6) pred temi datumi.

1.   Programi Interreg iz tega oddelka lahko podpirajo „velike infrastrukturne projekte“, ki pomenijo operacije, ki zajemajo sklop gradenj, dejavnosti ali storitev, katerih namen je izpolniti enovito nalogo posebne narave z jasno opredeljenimi cilji skupnega interesa za izvajanje naložb s čezmejnim vplivom in koristmi, ter pri katerih se za pridobitev infrastrukture dodeli proračunski delež v višini vsaj 2 500 000 EUR.

2.   Vsak upravičenec, ki izvaja velik infrastrukturni projekt ali del takega projekta, uporabi veljavna pravila za javna naročila.

3.   Kadar je na dnevnem redu odbora za spremljanje ali, kjer je primerno, usmerjevalnega odbora izbor enega ali več velikih infrastrukturnih projektov, organ upravljanja predloži obvestilo o konceptu za vsak tak projekt Komisiji najpozneje dva meseca pred datumom sestanka. Obvestilo o konceptu je dolgo največ tri pet strani in vsebuje ime, lokacijo, proračun, vodilnega partnerja in partnerje ter glavne cilje in rezultate projekta ter verodostojni poslovni načrt, iz katerega izhaja, da se bodo lahko projekt ali projekti po potrebi nadaljevali tudi brez financiranja s sredstvi Interreg . Če obvestilo o konceptu v zvezi z enim ali več velikimi infrastrukturnimi projekti Komisiji ni posredovano do navedenega roka, lahko Komisija zahteva, da odbor za spremljanje ali usmerjevalni odbor zadevne projekte odstrani z dnevnega reda sestanka. [Sprememba 196]

1.   Kadar se za izvajanje operacije zahtevajo javna naročila storitev, blaga in gradenj s strani upravičenca, se uporabljajo naslednja pravila:

2.   Za oddajo naročil blaga, gradenj ali storitev v vseh primerih, razen tistih iz odstavka 1, se uporabljajo postopki za oddajo javnih naročil v smislu členov 178 in 179 Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus] in poglavje 3 Priloge 1 (točke 36 do 41) navedene uredbe.

1.   Da se program Interreg v tretji državi, partnerski državi ali ČDO izvede v skladu s členom 112(4) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus], se sporazum o financiranju sklene med Komisijo, ki zastopa Unijo, in vsako sodelujočo tretjo državo, partnersko državo ali ČDO v skladu s svojim nacionalnim pravnim okvirom.

2.   Vsak sporazum o financiranju se sklene najpozneje do 31. decembra v letu, ki sledi letu, ko je bila prevzeta prva proračunska obveznost, in se šteje za sklenjeno na dan, ko ga podpiše zadnja pogodbenica.

Vsak sporazum o financiranju začne veljati na dan:

3.   Če Interreg program vključuje več kot eno tretjo državo, partnersko državo ali ČDO, vsaj en sporazum o financiranju podpišeta obe pogodbenici pred tem datumom. Druge tretje države, partnerske države ali ČDO lahko podpišejo svoje sporazume o financiranju najpozneje do 30. junija drugega leta po letu, ko je bila prevzeta prva proračunska obveznost.

4.   Država članica, ki gosti organ upravljanja zadevnega programa Interreg, bodisi

Pri predložitvi podpisanega izvoda sporazuma o financiranju ali izvoda izvedbenega sporazuma Komisiji, država članica, ki gosti organ upravljanja, pošlje tudi, kot ločen dokument, seznam načrtovanih velikih infrastrukturnih projektov, kakor so opredeljeni v členu 55, z navedbo predvidenega imena, lokacijo, proračunom in vodilnim partnerjem sporazuma.

5.   Izvedbeni sporazum, podpisan v skladu s točko (b) odstavka 4, zajema vsaj naslednje elemente:

6.   Če se država članica, ki gosti organ upravljanja programa Interreg, odloči, da podpiše sporazum o financiranju v skladu s točko (a) odstavka 4, se sporazum o financiranju šteje kot orodje za izvajanje proračuna Unije v skladu z določbami finančne uredbe in ne kot mednarodni sporazum, kakor je navedeno v členih 216 do 219 PDEU.

1.   Če tretja država, partnerska država ali ČDO na organ upravljanja prerazporedi finančni prispevek za program Interreg, razen sofinanciranja podpore Unije programu Interreg, so določbe, ki se nanašajo na navedeni finančni prispevek, vsebovane v naslednjem dokumentu:

2.   Izvedbeni sporazum iz odstavka 1 vključuje vsaj elemente, ki zadevajo sofinanciranje tretje države, partnerske države ali ČDO, navedene v členu 58(5).

Poleg tega mora določati oboje od naslednjega:

3.   V zvezi s programom PEACE PLUS finančni prispevek za dejavnosti Unije iz Združenega kraljestva v obliki zunanjih namenskih prejemkov, kot je navedeno v točki (e) člena 21(2) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus], predstavlja del proračunskih sredstev za postavko 2 „Kohezija in vrednote“, posebna zgornja meja „Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“.

Za navedeni prispevek se uporablja posebni sporazum o financiranju z Združenim kraljestvom v skladu s členom 58. Komisija in Združeno kraljestvo ter Irska sta pogodbenici v tem posebnem sporazumu o financiranju.

Podpiše se pred začetkom izvajanja programa, kar organu za posebne programe EU omogoči, da za izvajanje programa uporabi zakonodajo Unije.

1.   Kadar se del ali cela komponenta 3 programa Interreg po posvetovanju z ustreznimi deležniki izvaja s posrednim upravljanjem v skladu s točko (b) ali (c) člena 53(3), se naloge izvrševanja zaupajo enemu od organov iz točke (c) prvega pododstavka člena 62(1) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus], zlasti takemu organu, ki ima sedež v sodelujoči državi članici, vključno z organom upravljanja zadevnega programa Interreg. [Sprememba 197]

2.   V skladu s točko (c) člena 154(6) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus] se Komisija lahko odloči, da ne bo zahtevala predhodne ocene, kakor je navedeno v odstavkih 3 in 4 tega člena, če je opravljanje nalog izvrševanja proračuna iz točke (c) prvega pododstavka člena 62(1) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus] zaupano organu upravljanja za program Interreg za najbolj oddaljene regije, določene v skladu s členom 37(1) te uredbe in v skladu s členom 65 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].

3.   Kadar so naloge izvrševanja proračuna v skladu s [točko (c) prvega pododstavka člena 62(1)] Uredbe [FR-Omnibus] zaupane organizaciji države članice, se uporabi člen [157] Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus].

4.   Kadar program ali ukrep, ki ga sofinancira en ali več zunanjih instrumentov financiranja, izvaja tretja država, partnerska država, ČDO ali kateri koli drugi organi, našteti v [točki (c) prvega pododstavka člena 62(1)] Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus] ali navedeni v Uredbi (EU) [NDICI] ali Sklepu Sveta [sklep o ČDO] ali obeh, se uporabljajo ustrezna pravila iz teh instrumentov, zlasti poglavja I, III in V naslova II Uredbe (EU) [NDICI].

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 16(6) se prenese na Komisijo od [en dan po objavi = datum začetka veljavnosti] do 31. decembra 2027.

3.   Prenos pooblastila iz člena 16(6) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Odločitev začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 16(6), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku [dveh mesecev] od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za [dva meseca].

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen v skladu s členom [108(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.