EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52018PC0442

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi programa „Carina“ za sodelovanje na področju carine

COM/2018/442 final - 2018/0232 (COD)

Bruselj, 8.6.2018

COM(2018) 442 final

2018/0232(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa „Carina“ za sodelovanje na področju carine

{SEC(2018) 295 final}
{SWD(2018) 321 final}
{SWD(2018) 322 final}


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Komisija je 2. maja 2018 sprejela sveženj o naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 1 . Komisija predlaga nov, sodoben dolgoročni proračun, ki bo zelo dobro prilagojen političnim prioritetam Unije sedemindvajsetih. Predlagani proračun združuje nove instrumente s posodobljenimi programi za uspešno uresničevanje prioritetnih nalog Unije. Komisija na podlagi tega predlaga nov program Carina v okviru proračunske postavke Enotni trg, inovacije in digitalno. Ta program bo podpiral delo carinskih organov in sodelovanje med njimi, kot je opisano v sporočilu, priloženemu predlogu večletnega finančnega okvira 2 .

V tem predlogu je za datum začetka uporabe določen 1. januar 2021, pripravljen pa je za Unijo s 27 državami članicami, v skladu z uradnim obvestilom Združenega kraljestva, ki ga je Evropski svet prejel 29. marca 2017, o nameri Združenega kraljestva, da na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji izstopi iz Evropske unije in Euratoma.

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Carinska unija je že 50 let pomemben primer uspešnega povezovanja v EU. Je eno od redkih področij v izključni pristojnosti EU, brez katerega odprava notranjih meja ne bi bila mogoča. EU je največji trgovinski blok na svetu in ima 15-odstotni delež v skupni svetovni trgovini. Skupno število carinskih deklaracij se je v zadnjih petih letih nenehno povečevalo in je leta 2016 znašalo 313 milijonov oziroma 10 deklaracij na sekundo, pri čemer je 98 % carinskih deklaracij izdanih elektronsko.

Carinski organi pomagajo ščititi finančne interese Unije in držav članic ter v svoji vlogi varuhov zunanjih meja EU za blago varujejo javnost tudi pred terorističnimi, zdravstvenimi, okoljskimi in drugimi grožnjami. Carinski organi uporabljajo seznam z več kot 60 primeri necarinske zakonodaje, med drugim v zvezi z blagom z dvojno rabo, strelnim orožjem, predhodnimi sestavinami za prepovedane droge, prenosom gotovine, pravicami intelektualne lastnine, javnim zdravjem, varnostjo proizvodov in varstvom potrošnikov ter zaščito prostoživečih vrst in okolja. Carinski organi imajo tudi ključno vlogo pri zaščiti celovitosti dobavne verige in preprečevanju, da bi teroristične organizacije lahko prosto prenašale svoja finančna sredstva. Prihodnji sistem nadzora uvoza 2 (ICS2) za obvladovanje tveganj na carinskem področju bo odločilno prispeval k varnosti Unije, njenih državljanov in podjetij. Hkrati se z novimi izzivi, ki se pojavljajo zaradi hitro spreminjajočih se tehnologij (digitalizacija, povezanost, internet stvari, blokovna veriga) in poslovnih modelov (e-trgovanje, optimizacija dobavne verige), zmanjšanja javnih finančnih sredstev, čedalje obsežnejše svetovne trgovine ter trdovratne grožnje mednarodnega kriminala in grožnje varnosti, nenehno povečuje pritisk na carinsko unijo, naj izboljša učinkovitost in razširi razpon nalog, ki jih opravljajo carinske uprave.

Od leta 2016 je carinski zakonik Unije novi pravni okvir za carino. Najpomembnejši cilji carinskega zakonika Unije so odprava na papirju temelječih postopkov in digitalizacija interakcij med trgovino in carino ter okrepljeno upravljanje tveganj, da se izboljšajo informacije o tovoru. Kot tak je carinski zakonik Unije sprožil projekt obsežne digitalizacije, v okviru katerega naj bi do leta 2020 povečini vzpostavili 17 različnih elektronskih sistemov. Nekateri sistemi se bodo postopno uvajali do leta 2025. Ti elektronski sistemi so povezani z vsemi carinskimi postopki in bodo zato v središču delovanja carinske unije. Ko se bo carinski zakonik Unije v celoti izvajal, bo izboljšal konkurenčnost evropskih podjetij ter znova vzpostavil pomembno ravnotežje med carinskim nadzorom in olajševanjem zakonitega pretoka blaga, ki je v tranzitu skozi Unijo oziroma vstopa vanjo ali izstopa iz nje.

Skorajšnji izstop Združenega kraljestva iz EU pomeni ločitev Združenega kraljestva kot države članice iz vseh obstoječih elektronskih sistemov, ki se financirajo s programom carina 2020. Vendar teh posledic in stroškov ni mogoče natančno oceniti in zato niso zajeti v tem dokumentu, saj so v trenutni fazi pogajanj med EU in Združenim kraljestvom večinoma še neznani.

Izvajanje vseh teh vidikov je mogoče doseči le z intenzivnim operativnim sodelovanjem med carinskimi upravami držav članic, med njimi in drugimi organi ter s trgovinskimi organi in drugimi tretjimi osebami. Predlagani program, ki bo nadomestil program Carina 2020, bo podprl sodelovanje na področju carine.

Carinsko sodelovanje in gradnja zmogljivosti bosta po eni strani osredotočena na ukrepe za mreženje ljudi in izboljševanje njihove usposobljenosti, po drugi strani pa na ukrepe za krepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije (IT). S prvim sklopom bo poenostavljena izmenjava dobrih praks in operativnega znanja med državami članicami in drugimi državami, ki sodelujejo v programu, pri čemer bo poseben poudarek namenjen strukturiranemu sodelovanju na podlagi projektov, ki omogoča poglobljene in integrirane oblike sodelovanja med sodelujočimi državami, s tem pa utira pot nadaljnjemu razvoju carinske unije. Z drugim sklopom se omogoča, da se v okviru programa financira popoln nabor informacijskih infrastrukture in sistemov, vključno z digitalizacijo interakcij med trgovino in carino ter okrepljenim upravljanjem tveganj, ki bosta omogočila nadgradnjo carinskih uprav v Uniji v popolnoma razvite e-uprave.

Skladnost z veljavnimi predpisi

Ta predlog je skladen s carinskim zakonikom Unije 3 in drugo zakonodajo, ki jo morajo uporabljati carinski organi.

Ta predlog je tudi skladen z obstoječim programom Carina 2020, katerega cilj je podpora delovanju in posodobitvi carinske unije za okrepitev notranjega trga s sodelovanjem med sodelujočimi državami, njihovimi carinskimi organi in uradniki. Podobno bo s tem predlogom zagotovljen operativni, organizacijski, metodološki in proračunski okvir za izvajanje ciljev in dejavnosti carinske politike EU.

Predlog kot tak je nadaljevanje trenutnega programa. Vendar prinaša večjo intenzivnost v načinu sodelovanja in več elektronskih sistemov, pa tudi možnost uvajanja določene ravni inovacij.

Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog je skladen z drugimi politikami Unije, zlasti z drugimi predlaganimi programi ukrepov in skladi EU, ki si prizadevajo za podobne cilje na sorodnih področjih pristojnosti.

Program je tesno povezan z novim instrumentom opreme za carinske kontrole (eno od dveh komponent novega Sklada za integrirano upravljanje meja), s katerim se bodo podprli nakup, vzdrževanje in posodabljanje ustrezne opreme. Namesto tega se bodo s programom carine podpirali vsi povezani ukrepi, kot so dejavnosti sodelovanja za oceno potreb po opremi, usposabljanje v zvezi s kupljeno opremo itd.

Ker je cilj programa Carina pomoč carinskim organom, med drugim tudi pri zaščiti finančnih interesov EU, je povezan tudi z dejavnostmi, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam, na področju boja proti goljufijam za zaščito finančnih interesov Unije v skladu s členom 325 PDEU in programom EU za boj proti goljufijam. Nastale bodo sinergije med slednjim programom, katerega cilj je zlasti zaščita finančnih interesov Unije, in programom Carina, ki podpira ustrezno delovanje carinske unije in tako prispeva tudi k zaščiti finančnih interesov. Poudarek programov bo torej različen, vendar obstaja velik potencial za dopolnjujoče se ukrepe. V povezavi z usposabljanjem za uporabo carinskega prava EU bodo sinergije možne tudi z dejavnostmi Evropskega javnega tožilstva in programom pravosodje Sklada za pravosodje, pravice in vrednote.

Namen programa Carina je tudi zagotoviti varnost proizvodov in varstvo evropskih potrošnikov ter zagotoviti enotne konkurenčne pogoje za industrijo EU. Zato se povezuje s pobudami programa za enotni trg, katerega cilj je okrepiti nadzor trga in zagotoviti, da na trg EU vstopajo le skladni in varni izdelki.

Za obravnavanje varnostnih izzivov in boja proti kriminalnim dejavnostim bi se lahko raziskale sinergije s Skladom za notranjo varnost. Ekonomije obsega se lahko zlasti nanašajo na sodelovanje več agencij, opremo za carinske kontrole in druge ukrepe za krepitev zmogljivosti.

Pomembne sinergije obstajajo tudi na operativni ravni, in sicer s programom Fiscalis, ki podpira sodelovanje na področju davčne ureditve. Na področju elektronskih sistemov sta vzpostavljena medsebojno bogatenje in skupno financiranje skupnih komponent, kot sta infrastruktura podatkovnih centrov in skupno komunikacijsko omrežje. Vzpostavljeni so enaki pristopi k upravljanju informacijske tehnologije in skupni mehanizmi horizontalne podpore. Uporabljata se ista vrsta skupnih ukrepov in podoben pristop za krepitev in usposabljanje človeških zmogljivosti. Upravljanje programa v smislu predlogov, upravljanja, vodenja ukrepov, izvedbenih aktov in spremljanja uspešnosti je povsem poenostavljeno. Hkrati se pojavlja tudi vse večja potreba po skupnih dejavnostih na področju obdavčevanja in carine, zlasti na področju e-trgovanja.

V Odločbi št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o brezpapirnem okolju za carino in trgovino je predviden večletni strateški načrt za carino za usklajevanje razvoja in delovanja elektronskih carinskih sistemov, ki se večinoma financirajo iz programa. Za zagotovitev skladnosti in usklajevanja med programom in večletnim strateškim načrtom bodo ustrezne določbe Odločbe vključene v program. Z novim predlogom bo razveljavljena trenutna odločba o e-carini 4 in bo tako predlog postal podlaga za večletni strateški načrt za elektronske carinske sisteme.

Končno, na področju informacijske tehnologije je mogoče izkoristiti nadaljnje sinergije z različnimi pobudami Unije, kot so program za digitalno Evropo 5 , vsi programi, ki upravljajo (pomembne) elektronske sisteme, ponovna uporaba gradnikov 6 instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), evropski okvir interoperabilnosti 7 , tekoči načrt za standardizacijo IKT 8 , akcijski načrt za FinTech 9 , Obzorje Evropa 10 ali delo opazovalne skupine in foruma EU za blokovne verige 11 ter druge pobude na področju goljufij in tveganj za kibernetsko varnost;

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Za ta predlog je treba združiti različne pravne podlage, saj ima lahko več različnih, a medsebojno povezanih namenov:

člen 33 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v katerem se poziva k ukrepanju Unije na področju carinskega sodelovanja in carinske unije EU,

Člen 114 PDEU, v katerem se poziva k ukrepanju Unije v zvezi z notranjim trgom, in

člen 207 PDEU, v katerem se poziva k ukrepanju Unije v zvezi s skupno trgovinsko politiko.

Člen 33 je predviden kot nadaljevanje carinskega sodelovanja v okviru sedanjega programa. Poleg tega ter da bi lahko preučili in zajeli najrazličnejše naloge, ki jih morajo carinski organi opravljati na mejah na najrazličnejših področjih, ki presegajo zgolj carinsko sodelovanje, predlog temelji tudi na členih 114 in 207 PDEU.

Ukrepanje EU je potrebno tudi zaradi obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, zlasti v pristojnosti Svetovne trgovinske organizacije.

Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Ukrepanje na ravni Unije namesto na nacionalni ravni je potrebno iz naslednjih razlogov:

Carinska unija je v izključni pristojnosti Unije. Države članice so se s prenosom pristojnosti na Unijo strinjale, da je ukrepe na področju carine mogoče bolje izvajati na ravni Unije. Vendar obstoječi pravni okvir Unije sam po sebi ne zagotavlja dovolj ustreznega delovanja carinske unije. Dopolnjevati ga morajo podporni ukrepi iz programa Carina, da bi se carinska zakonodaja Unije uporabljala konvergentno in usklajeno.

Številne dejavnosti na področju carine so čezmejne ter vključujejo in zadevajo vse države članice, zato jih posamezne države članice ne morejo učinkovito in uspešno izvajati. Ukrepi na ravni Unije so potrebni, da bi se okrepila evropska razsežnost carinskega dela, s čimer bi tudi preprečili izkrivljanja na notranjem trgu in podprli uspešno varovanje zunanjih meja Unije.

Glede na to so ukrepi Unije upravičeni za zagotovitev ustreznega delovanja in nadaljnjega razvoja carinske unije ter njenega skupnega regulativnega okvira, saj so se izkazali za najučinkovitejši in najuspešnejši odgovor na pomanjkljivosti in izzive pri izvajanju carinske unije in carinskega sodelovanja.

Sorazmernost

Ukrepanje na ravni EU je bistveno učinkovitejše, kot če bi ga prepustili državam članicam.

Velika večina predlaganega proračuna bo namenjena dejavnostim za okrepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije. Hrbtenica carinskega sodelovanja je močno varovano namensko komunikacijsko omrežje. To skupno omrežje nacionalnim upravam omogoča, da se za izmenjavo vseh vrst informacij na to skupno infrastrukturo povežejo le enkrat. Če taka infrastruktura ne bi bila na voljo, bi se morale države članice 26-krat povezati z nacionalnimi sistemi vseh ostalih držav članic. Izbrani pristop temelji na modelu arhitekture IT, kjer so evropski elektronski sistemi sestavljeni iz kombinacije skupnih in nacionalnih komponent. Ta model je deležen večje podpore kot popolnoma centraliziran model arhitekture IT, saj del proračunske odgovornosti pušča državam članicam, ki bodo ob upoštevanju tudi nacionalnih preferenc, zahtev in omejitev razvile nacionalne elektronske komponente na nacionalni ravni. Krepitev interoperabilnosti in medsebojne povezljivosti v korist notranjega trga je torej dosežena sorazmerno.

Komisija v skladu s Pogodbama opravlja usklajevalno, izvršilno in upravno funkcijo. Usklajevanje mora izvajati z nacionalnimi carinskimi organi, specializiranimi predstavniki, na operativni ravni ter dolgoročno glede na sedanje in prihodnje izzive za Unijo, ki so bili ugotovljeni na področju carine. Različni forumi in orodja programa zagotavljajo primeren okvir, da lahko Komisija prevzame svojo usklajevalno vlogo na področju carine.

Izbira instrumenta

V skladu z ugotovitvami ocene učinka je posredovanje EU s programom financiranja ustrezno. Komisija predlaga program, ki bo nadomestil program Carina 2020.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Retrospektivne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

V tem predlogu se upoštevajo priporočila končne ocene programa Carina 2013 in predhodni rezultati vmesne ocene programa Carina 2020, ki je trenutno v teku. Ugotovitve iz končne ocene programa Carina 2013 12 v zvezi z njegovim prispevkom k ciljem na ravni politike in usklajenemu delovanju carinskih organov so bile na splošno pozitivne. Največje koristi je mogoče povzeti, kot sledi:

krepitev varnosti in zaščite, vključno s polnim izvajanjem sistema nadzora uvoza in carinskega sistema za obvladovanje tveganja ter vključevanjem sistema pooblaščenega gospodarskega subjekta in sistema gospodarskega subjekta;

olajševanje trgovine, kar carinski uniji omogoča, da pospešuje pretok, sprostitev na trg in carinjenje blaga, vključno z blagom v tranzitu, obenem pa zagotavlja varnost blaga;

zaščita finančnih interesov EU z uporabo centraliziranih podatkovnih zbirk in okrepljeno učinkovitostjo sistemov za obvladovanje tveganj.

Dosežki iz obdobja v preiskavi niso bili ocenjeni zgolj kot naraven razvoj gibanj, ki že potekajo. Šlo je namreč za pomembne in prelomne dosežke (zlasti kar zadeva uvedbo elektronskih sistemov, povezanih z varnostjo in zaščito), ki obenem kažejo na pomemben napredek pri uresničevanju ključnih ciljev programa.

Pri oceni je bila ugotovljena pomembna dodana vrednost EU programa, zlasti kar zadeva njegovo vlogo pri podpori izvajanju zakonodaje EU na nacionalni ravni. Elektronski sistemi, ki se financirajo v okviru programa, dobro dopolnjujejo nacionalne pobude in se večinoma nanašajo na izvajanje take zakonodaje. S tem so se znižali upravni stroški, ki bi sicer nastali, če bi vsaka država članica morala sama razviti podobne elektronske sisteme. Tudi mreženje, ki se je spodbujalo s skupnimi ukrepi programa, je iz številnih razlogov veljalo za odločilno, vključno z zagotavljanjem dosledne uporabe skupne zakonodaje, širjenjem dobrih praks in vzpostavljanjem zaupanja, ki je potrebno, da različne uprave delujejo, kot če bi bile ena sama uprava.

Predhodne ugotovitve vmesne ocene programa Carina 2020, ki se izvaja, je mogoče povzeti, kot sledi 13 :

Ustreznost: stopnja zanimanja, ki so ga pokazale nacionalne uprave z dejavnim vključevanjem v program, kaže, da so dejavnosti programa usklajene z dejanskimi potrebami. Po mnenju nacionalnih organov so bili najkoristnejša oblika skupnih ukrepov delovni obiski, tesno pa jim sledijo seminarji, delavnice, projektne skupine in strokovne ekipe, ki so bile ustanovljene prvič;

Uspešnost: carinski organi se strinjajo, da so skupni ukrepi programa prispevali k boljši izmenjavi informacij med upravami. Moduli usposabljanja, ki so bili razviti v okviru programa, so omogočili enotnejši pristop k uporabi carinske zakonodaje EU med sodelujočimi državami;

Učinkovitost: postopki priprave programskega cikla in letnih programov dela so bili na splošno pozitivni. Izvajanje okvira spremljanja uspešnosti se je večinoma štelo za uspešno. Čeprav so ustvarjeni podatki večinoma rezultat lastnega poročanja, se zdi, da so zbrani sistematično in dajejo koristne informacije. Vendar ni jasno, v kolikšni meri se podatki iz okvira spremljanja uspešnosti uporabljajo za sprejemanje odločitev o upravljanju ali uporabljajo kot sistem zgodnjega opozarjanja za usmerjanje posredovanj v okviru programa. Sedanji sistem spremljanja je treba poenostaviti, zlasti število kazalnikov učinka in dolžino obrazcev za nadaljnje spremljanje ukrepov;

Skladnost: obstaja splošno soglasje, da skupni ukrepi prispevajo k nacionalnim pobudam, tako da podpirajo dosledno uporabo zakonodaje EU in upravljajo evropske elektronske sisteme. Poročalo se je tudi, da pobude, podprte v okviru programa, dopolnjujejo pobude na nacionalni ravni;

Dodana vrednost EU: nacionalne carinske uprave so na splošno pozitivno ocenile uspešnost programa pri doseganju pozitivnih rezultatov, kar ne bi bilo mogoče, če bi nacionalne uprave delovale same. Velik delež tistih, ki so odgovarjali na ocenjevalne vprašalnike, je še ocenil, da je program ključnega pomena za pridobivanje zaupanja in zbliževanje s carinskimi upravami držav članic EU in drugih sodelujočih držav (držav kandidatk in potencialnih kandidatk). V prvih intervjujih je bila tudi poudarjena večja učinkovitost zaradi združevanja virov, zlasti na področju informacijske tehnologije (ekonomija obsega in nižji razvojni stroški). Prvotne ugotovitve kažejo tudi, da je za nacionalne organe izziv usklajevanje nacionalnih pomislekov s carinskimi zahtevami EU: različni interesi lahko v nekaterih primerih ovirajo uresničevanje dodane vrednosti EU, nekaj nacionalnih organov pa je tudi nezadovoljnih, kadar morajo svoje ambicije prilagajati ambicijam manj naprednih nacionalnih carinskih uprav.

Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Komisija je naročila zunanjo študijo v podporo oceni učinka, ki je vključevala namenska posvetovanja za obširnejše zbiranje mnenj zainteresiranih strani. Glede na posebno področje uporabe programa (carinske uprave so edini neposredni upravičenci) so bila ta posvetovanja osredotočena na carinske uprave, in sicer z razpravami v projektni skupini, obiski v državah/študijami primerov in namenskimi študijami. Te dejavnosti so bile dopolnjene z intervjuji s poslovnimi združenji in gospodarskimi subjekti, akademiki ter udeleženci programa Carina 2020 in mednarodnimi organizacijami (npr. Svetovno carinsko organizacijo).

Izvedeno je bilo odprto javno posvetovanje o skladih EU na področju naložb, raziskav in inovacij, MSP in enotnega trga. Z njim so se zbrala mnenja državljanov, med drugim o izzivih politike in potrebah po posredovanju EU na področju carinske unije.

Zunanje strokovno mnenje

Komisija je naročila zunanjo študijo v podporo tej oceni učinka z zagotavljanjem kvantitativnih in kvalitativnih informacij. Cilj te študije je bil: (1) opredeliti ključne dejavnike, ki bodo določali področje carine po letu 2020, težave, s katerimi se bodo srečevale carinska unija in carinske uprave držav članic, ter cilje za posredovanja na ravni EU na podlagi opredeljenih dejavnikov in težav; (2) opredeliti morebitne možnosti politike EU za dosego ciljev in uvedbo prihodnjih posredovanj EU v obliki financiranja ter za oceno pričakovanih gospodarskih, družbenih in okoljskih učinkov opredeljenih možnosti; in (3) primerjava možnosti na podlagi določenih meril (kot so učinkovitost, uspešnost, ustreznost, skladnost) ter njihova razvrstitev na podlagi utemeljenih argumentov.

Zunanja študija in povezana posvetovanja so potrdila, da carinske uprave čakajo časi polni izzivov ter da obstaja potreba po ambicioznem programu, osredotočenem okrog dveh ključnih dimenzij: kontinuitete in izboljšanja krepitve zmogljivosti (ljudi in informacijske tehnologije) ter ukrepov sodelovanja za enotno razlago in izvajanje carinske unije na eni strani ter okrepljenega operativnega sodelovanja in boljše obravnave inovacij na drugi strani.

Ocena učinka

Odbor za regulativni nadzor je 27. aprila 2018 izdal pozitivno mnenje o priloženi oceni učinka s priporočilom za nadaljnjo izboljšavo poročila glede nekaterih ključnih vidikov, kot so zagotavljanje dodatnih elementov glede elektronskih sistemov, s katerimi bi se upravičilo povečanje proračuna, ter podrobnejša pojasnitev poenostavitve ureditev spremljanja in drugih kazalnikov, ne le tistih, ki jih določa pravna podlaga.

Ta dva vidika sta bila upoštevana v končni različici ocene učinka. Znatno povečanje proračuna je bilo pojasnjeno z vidika pravnega konteksta (obveznosti, ki izhajajo iz carinskega zakonika Unije) in kompleksnosti evropskih elektronskih sistemov. Kazalniki uspešnosti bodo poenostavljeni, saj je ta del sistema spremljanja ustvaril precejšnje breme za uprave in Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo (GD TAXUD), ni pa privedel do večjih izboljšav v zasnovi in vodenju programa.

Analizirani so bili štirje glavni scenariji, predstavljeni v nadaljevanju.

Osnovni scenarij za EU-27: Unija bi morala pregledati svojo carinsko zakonodajo in razveljaviti znaten del izboljšav v delovanju carin, ki so bile dosežene s sprejetjem novega carinskega zakonika Unije v letu 2016. To bi lahko posledično vplivalo na mednarodne zaveze EU, hkrati pa ogrozilo tudi druge cilje politike EU, zlasti agendo za varnost.

Scenarij kritične mase: po njihovi izvedbi drugačen razvoj ne bi bil mogoč, sodelovanje pa bi bilo omejeno na podporo izvajanju carinskega zakonika Unije. To bi v bistvu pomenilo nazadovanje na področju informacijske tehnologije in splošnega delovanja carine.

Scenarij kontinuitete z nadgradnjo: potrebni minimum za carinsko unijo (da bi še naprej delovala in prinašala rezultate) in naslednji logični korak (po sprejetju carinskega zakonika Unije).

Scenarij strukturne centralizacije: centralizacija, najsi bo prehodna ali neposredna in popolnoma strukturna, bi lahko okrepila uspešnost carinskih uprav v EU in prispevala k uresničitvi ciljev programa. Vendar bi pomenila spremembo modela delovanja, za katero so potrebne priprave, zato je za naslednji večletni finančni okvir bolj ali manj nerealistična.

Po analizi na politični ravni je bil izbran scenarij kontinuitete z nadgradnjo. Sedanje mehanizme in orodja za sodelovanje je treba nadalje optimizirati, če naj bi se kar najbolje izkoristile prednosti carinske unije in notranjega trga: v skladu z mednarodnimi zavezami EU v Svetovni trgovinski organizaciji bi morale carinske uprave držav članic delovati in sodelovati, kot če bi bile en subjekt. To bi bilo skladno s političnimi sporočili iz nedavnega sporočila Komisije o razvoju carinske Unije EU in njenega vodenja. Zato je s političnega in ekonomskega vidika ključnega pomena, da se vse to doseže v času vse večjih pričakovanj, da bo Unija uspešno izvajala svoje temeljne naloge, med katerimi je tudi carinska unija. Ta sklep se odraža tudi v svežnju predlogov za večletni finančni okvir po letu 2020, ki ga je Komisija predstavila 2. maja 2018 14 .

Po tehničnih pripombah, ki jih je posredoval Odbor za regulativni nadzor, je bil vključen dodaten kazalnik v zvezi s stopnjo dokončanja carinskega zakonika Unije, ki hkrati zagotavlja vpogled v razvoj elektronskih sistemov carinskega zakonika Unije, ki je podprt v okviru programa in porablja znaten del njegovega proračuna.

Poenostavitev

Program, ki se izvaja, je že racionaliziran ter z močnim poudarkom na učinkih in rezultatih. V njem se izvajajo vse poenostavitve, opredeljene v preteklih ocenah. Najpomembnejša dodatna opredeljena poenostavitev bi zajemala obsežnejšo uporabo pavšalnih zneskov/stroškov na enoto in možnost sprejemanja večletnih programov dela, da se prepreči letno upravno breme, povezano s komitologijo.

Temeljne pravice

Predlog nima posebnega vpliva na temeljne pravice.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Časovni okvir pregleda programov financiranja EU je povezan s predlogom novega večletnega finančnega okvira, predlaganega 2. maja 2018 15 . V skladu s tem predlogom ta uredba o programu Carina vsebuje proračunski okvir v višini 950 milijonov EUR (v tekočih cenah) za obdobje 2021–2027.

Program Carina se bo izvajal z neposrednim upravljanjem in prednostno naravnano. V sodelovanju z zainteresiranimi stranmi so bili oblikovani programi dela, v katerih so opredeljene prioritete za določeno obdobje.

Program Carina bo vplival na prihodke Unije in držav članic. Četudi njegovega vpliva ni mogoče izmeriti, bo olajšal in poenostavil delo, ki ga opravljajo carinski organi pri pobiranju carinskih dajatev ter DDV in trošarin ob uvozu. Z izboljšanjem kakovosti dela prek sodelovanja in izboljšanja krepitve človeških zmogljivosti in zmogljivosti informacijske tehnologije bodo carinske uprave učinkoviteje ščitile finančne interese Unije in njenih držav članic.

5.DRUGI ELEMENTI

Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Učinek predlaganega programa Carina bo ocenjen z vmesno in končno oceno ter rednim spremljanjem sklopa ključnih kazalnikov uspešnosti na visoki ravni. Ocenjevanje bo opravljeno v skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 16 , v katerem so vse tri institucije potrdile, da bi moralo biti ocenjevanje obstoječe zakonodaje in politik podlaga za oceno učinka glede možnosti za nadaljnje ukrepanje. Pri teh ocenah se bo ocenjeval praktičen učinek instrumenta, in sicer na podlagi kazalnikov in ciljev ter natančne analize, do katere stopnje se lahko instrument šteje za relevantnega, učinkovitega in uspešnega, zagotavlja dovolj dodane vrednosti EU in je skladen z drugimi politikami EU. Pri ocenjevanju se bodo upoštevale pridobljene izkušnje, da se opredelijo morebitne pomanjkljivosti/težave ali možnosti za nadaljnje izboljšanje ukrepov ali njihov rezultatov ter prispeva k izboljšanju njihovega učinka. Poleg tega bo vključevalo določitev in kvantitativno opredelitev regulativnih stroškov, koristi in prihrankov.

Sistem poročanja za ocenjevanje zagotovi, da se podatki za oceno programa zbirajo učinkovito, uspešno, pravočasno in so dovolj podrobni; ti podatki in informacije se bodo sporočili Komisiji v skladu z drugimi pravnimi določbami; na primer, osebni podatki bodo po potrebi anonimizirani. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Rezultati in učinki programa se bodo redno ocenjevali prek celostnega sistema spremljanja na podlagi opredeljenih kazalnikov, z namenom določitve odgovornosti za stroškovno učinkovito delovanje.

Podatki za merjenje smotrnosti se bodo pridobivali iz različnih elektronskih sistemov in orodij za zbiranje podatkov. Glavna trenutno predvidena orodja so obrazci za nadaljnje spremljanje ukrepov, obrazci za oceno dogodka in redno anketiranje carinskih uradnikov.

Ker ima program podporno vlogo, in sicer upravam sodelujočih držav pomaga pri izmenjavi informacij in izboljšanju njihove zmogljivosti, se sistem spremljanja osredotoča na spremljanje napredka dejavnosti programa v smislu kazalnikov na ravneh učinkov. Kjer je mogoče, spremlja tudi kazalnike na področjih, povezanih s cilji programa na visoki ravni.

Komisija bo vsako leto izdala poročilo o napredku programa, ki bo vsebovalo povzetek napredka pri uresničevanju ciljev programa ter povezane kazalnike učinkov in rezultatov.

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Poglavje I – Splošne določbe

S predlaganim programom se bo zagotovila podpora carinski uniji in carinskim organom za zaščito finančnih in ekonomskih interesov Unije in njenih držav članic, zaščito Unije pred nepravično in nezakonito trgovino ob hkratni podpori zakonitih poslovnih dejavnosti, zagotovitev varnosti in zaščite Unije in njenih prebivalcev ter ohranitev primernega ravnotežja med carinskim nadzorom in olajševanjem zakonite trgovine. Ta cilj je bil prilagojen, da bi se omogočilo celovitejše zagotavljanje podpore carinski uniji in carinskim organom pri vseh njihovih različnih nalogah, kot so opredeljene v carinskem zakoniku Unije, in glede na nastajajoče potrebe, kot so podrobneje opredeljene v oceni učinka.

Kot pri trenutnem programu Carina 2020 bodo pri novem programu lahko sodelovale države članice, pristopne države, države kandidatke in potencialne države kandidatke. V skladu s splošno politiko Unije bodo imele pod nekaterimi pogoji možnost sodelovanja pri programu tudi države evropske sosedske politike in tretje države, in sicer v skladu s pogoji iz posebnih sporazumov med Unijo in temi državami.

Tako kot v preteklosti se bo v okviru programa zagotovilo financiranje v kateri koli obliki, opredeljeni v finančni uredbi, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, javnega naročanja in povračila stroškov. Če se bo zdelo ustrezno, se lahko za določene ukrepe razmisli tudi o podelitvi nagrad; v tem primeru bodo merila in načini uporabe podrobno opredeljeni v programih dela.

Poglavje II – Upravičenost

Vrste ukrepov, ki se štejejo za upravičene za financiranje iz programa, so v osnovi podobne tistim v sedanjem programu. Vendar je bila za zagotavljanje več prožnosti njihova tipologija poenostavljena in zmanjšana. Okvirni seznam v Prilogi 1 ponuja pregled konkretnih ukrepov, ki bi jih bilo mogoče financirati v okviru programa.

Na podlagi izkušenj, pridobljenih s sedanjim orodjem skupin strokovnjakov v okviru trenutnega programa Carina 2020, predlog zagotavlja posebno osredotočenost na strukturirano sodelovanje na podlagi projektov, namenjeno spodbujanju okrepljenega operativnega sodelovanja, ki omogoča poglobljene in celovite oblike sodelovanja med sodelujočimi državami, s čimer utira pot nadaljnjemu razvoju carinske unije.

Novost v primerjavi s trenutnim programom Carina 2020 je vključitev ukrepov, ki dopolnjujejo ali podpirajo ukrepe, s katerimi se izvajajo cilji novo vzpostavljenega instrumenta opreme za carinske kontrole, ki je del Sklada za integrirano upravljanje meja. Tako se bodo z instrumentom opreme za carinske kontrole zgolj podprli nakup, vzdrževanje in nadgradnja upravičene opreme, medtem ko se bodo s programom Carina podpirali vsi povezani ukrepi, kot so dejavnosti sodelovanja za oceno potreb po opremi, ali kjer je to primerno, usposabljanje v zvezi s kupljeno opremo.

Glede na pomembnost globalizacije bo program še naprej zagotavljal možnost vključitve predstavnikov vladnih organov, tudi iz tretjih držav, ter predstavnikov mednarodnih organizacij, gospodarskih subjektov ali civilne družbe kot zunanjih strokovnjakov, kadar je to koristno za ukrepe, s katerimi se izvaja cilj programa.

Poglavje III – Nepovratna sredstva

Program se bo izvajal na podlagi najpogosteje uporabljenih mehanizmov porabe proračuna Unije, tj. z javnim naročanjem in nepovratnimi sredstvi. V zvezi z nepovratnimi sredstvi predlog določa, da se razpisi za zbiranje predlogov ne uporabljajo, kadar so upravičeni subjekti carinski organi.

Tako kot v preteklosti bi moral program financirati ukrepe do 100 %, glede na njihovo pomembno dodano vrednost za EU. Kadar ukrepi zahtevajo podelitev nepovratnih sredstev, bo veljavna stopnja sofinanciranja določena v programih dela.

Poglavje IV – Posebne določbe za ukrepe krepitve zmogljivosti na področju informacijske tehnologije

Namen določb tega poglavja je zagotoviti boljši okvir za ukrepe krepitve zmogljivosti na področju informacijske tehnologije, ki se izvajajo v okviru programa, in njihovo boljše upravljanje. Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri prejšnjih programih Carina, in zaradi vse večjega števila evropskih elektronskih sistemov je predlaganih nekaj novosti. Vključena je bila izboljšana opredelitev skupnih komponent in nacionalnih komponent evropskih elektronskih sistemov, da se bolje odraža realnost elektronskih sistemov in njihovih funkcij. Navedene so naloge, ki so na eni strani dodeljene Komisiji, na drugi pa državam članicam. Končno, večletni strateški načrt za carino, ki ga pripravi Komisija v partnerstvu z državami članicami, bo omogočal boljše načrtovanje proračunskih in človeških virov na nacionalni ravni in ravni EU. Uvedene so bile spremljevalne obveznosti poročanja, da se omogoči boljše spremljanje ukrepov krepitve zmogljivosti na področju informacijske tehnologije.

Poglavje V – Načrtovanje, spremljanje in ocenjevanje ter nadzor

Programi dela bi morali zaradi srednje- do dolgoročne narave zastavljenih ciljev in nadgrajevanja izkušenj, pridobljenih skozi čas, zajemati obdobje več let. To je novost v primerjavi s trenutnim programom Carina 2020, ki predvideva letne programe dela. Prehod z letnih na večletne programe dela bo zmanjšal upravno breme tako za Komisijo kot tudi za države članice.

V Prilogi 2 je bil dodan seznam osnovnih kazalnikov, da bi se že od začetka izboljšala spremljanje programa in njegova uspešnost. Komisija bo pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov z namenom priprave določb za spremljanje in ocenjevanje okvira, vključno s spremembami Priloge 2 za pregled in/ali dopolnitev seznama kazalnikov, kadar je to potrebno.

Vmesne in končne ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

Poglavje VI – Izvajanje prenosa pooblastila in postopek v odboru

Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih pooblastil v zvezi s pregledom uspešnosti okvira spremljanja in povezanih kazalnikov.

Komisiji bo pomagal odbor za program Carina (postopek pregleda).

Poglavje VII – Prehodne in končne določbe

Zagotovljene bodo skladne, učinkovite in sorazmerne ciljne informacije več ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti.

2018/0232 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa „Carina“ za sodelovanje na področju carine

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 33, 114 in 207 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 17 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Program Carina 2020, vzpostavljen na podlagi Uredbe (EU) št. 1294/2013 18 , in njegovi predhodniki so pomembno prispevali k olajšanju in krepitvi sodelovanja na področju carine. Številne dejavnosti na področju carine so čezmejne ter vključujejo in zadevajo vse države članice, zato jih posamezne države članice ne morejo učinkovito in uspešno izvajati. Carinski program na ravni Unije, ki ga izvaja Komisija, zagotavlja državam članicam okvir Unije za razvoj teh dejavnosti sodelovanja, ki je stroškovno učinkovitejši, kot če bi vsaka država članica vzpostavila lasten okvir sodelovanja na dvostranski ali večstranski podlagi. Zato je ustrezno, da se zagotovi nadaljevanje financiranja dejavnosti na področju carinskega sodelovanja s strani Unije z uvedbo novega programa na istem področju, in sicer programa Carina.

(2)Carinska unija se je v zadnjih petdesetih letih zelo razvila, carinske uprave pa zdaj na mejah uspešno izvajajo najrazličnejše naloge. S skupnim delovanjem olajšujejo trgovino in zmanjšujejo birokracijo, pobirajo prihodke za nacionalne proračune in proračun Unije ter varujejo javnost pred terorističnimi, zdravstvenimi, okoljskimi in drugimi nevarnostmi. Zlasti z uvedbo skupnega okvira EU za upravljanje tveganja 19 ter carinskega nadzora pretokov večjih količin denarja za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma se carina v prvih vrstah bojuje proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Glede na ta široki mandat je carina zdaj dejansko vodilni organ za nadzor blaga na zunanjih mejah Unije. Ob upoštevanju tega bi moral program Carina kriti ne le sodelovanje na področju carine, temveč bi moral podporo razširiti na splošne naloge carinskih organov, kot so opredeljene v členu 3 Uredbe (EU) št. 952/2013, tj. nadzoru mednarodne trgovine Unije, izvajanju zunanjih vidikov notranjega trga, skupni trgovinski politiki in drugim skupnim politikam Unije, ki vplivajo na trgovino, ter k splošni varnosti dobavne verige. Pravna podlaga bo zato zajemala carinsko sodelovanje (člen 33 PDEU), notranji trg (člen 114 PDEU) in trgovinsko politiko (člen 207 PDEU).

(3)Z zagotavljanjem okvira za ukrepe, katerih cilj je podpora carinske unije in carinskih organov, bi moral program prispevati k zaščiti finančnih in gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic; zaščiti Unije pred nepravično in nezakonito trgovino ob podpori zakonitih poslovnih dejavnosti; zagotavljanju varnosti in zaščite Unije in njenih prebivalcev; ter olajšanju zakonite trgovine, da lahko podjetja in državljani izkoristijo celoten potencial notranjega trga in svetovne trgovine.

(4)Ta uredba določa finančna sredstva za program, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 20 .

(5)V podporo procesu pristopa in pridruževanja tretjih držav bi moralo biti sodelovanje v programu omogočeno tudi za pristopne države in države kandidatke kot tudi za potencialne države kandidatke in partnerske države evropske sosedske politike, če so izpolnjeni nekateri pogoji. V programu lahko sodelujejo tudi druge tretje države, in sicer v skladu s pogoji, določenimi v posebnih sporazumih med Unijo in zadevnimi državami, ki obravnavajo njihovo sodelovanje v katerem koli programu Unije.

(6)Uredba (EU, Euratom) [2018/XXX] Evropskega parlamenta in Sveta 21 (finančna uredba) se uporablja za ta program. Določa pravila o izvrševanju proračuna Unije, vključno s predpisi o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnem naročanju in povračilu stroškov zunanjih strokovnjakov.

(7)Ukrepi, ki so se uporabljali v okviru programa Carina 2020, so se izkazali za ustrezne in bi jih bilo zato treba ohraniti. Da bi se pri izvajanju programa zagotovilo več enostavnosti in prožnosti ter bi se tako bolje uresničevali njegovi cilji, bi bilo treba ukrepe opredeliti le v smislu splošnih kategorij s seznamom ponazoritvenih primerov konkretnih dejavnosti. Program Carina bi moral s sodelovanjem in krepitvijo zmogljivosti tudi spodbujati in podpirati uvajanje inovacij in vzvode zanje, da bi dodatno izboljšal zmogljivosti za uresničevanje osrednjih prioritet carinjenja.

(8)Z Uredbo [2018/XXX] se kot del Sklada za integrirano upravljanje meja vzpostavlja instrument opreme za carinske kontrole 22 . Da bi se ohranili skladnost in horizontalna usklajenost vseh ukrepov sodelovanja v zvezi s carino ter opremo za carinske kontrole, je primerno izvesti vse ukrepe na podlagi enotnega pravnega akta in sklopa pravil, in sicer te uredbe. Zato bi bilo treba z instrumentom opreme za carinske kontrole zgolj podpreti nakup, vzdrževanje in nadgradnjo upravičene opreme, medtem ko bi se morali s tem programom podpirati vsi ostali sorodni ukrepi, kot so dejavnosti sodelovanja za oceno potreb po opremi, ali kjer je to primerno, usposabljanje v zvezi s kupljeno opremo.

(9)Izmenjava carinskih in sorodnih informacij je ključnega pomena za ustrezno delovanje carine, pri čemer ta izmenjava bistveno presega izmenjavo v okviru carinske unije. Prilagoditve ali razširitve evropskih elektronskih sistemov na tretje države, ki niso pridružene programu, in mednarodne organizacije bi dejansko lahko bile v interesu Unije ali držav članic. Zato bi morale prilagoditve ali razširitve evropskih elektronskih sistemov za sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, kadar je to ustrezno utemeljeno s takšnim interesom, spadati med upravičene stroške v okviru programa.

(10)Glede na pomembnost globalizacije bi moral program še naprej omogočati sodelovanje zunanjih strokovnjakov v smislu člena 238 finančne uredbe. Ti zunanji strokovnjaki bi bili večinoma predstavniki vladnih organov, vključno iz nepridruženih tretjih držav, ter predstavniki mednarodnih organizacij, gospodarskih subjektov ali civilne družbe.

(11)V skladu z zavezo Komisije, da bo zagotovila skladnost in poenostavitev programov financiranja, kot je določeno v Sporočilu dne 19. oktobra 2010 z naslovom „Pregled proračuna EU“ 23 , bi bilo treba sredstva deliti z drugimi instrumenti financiranja Unije, če so predvideni ukrepi v okviru programa namenjeni uresničevanju ciljev, ki so skupni različnim instrumentom financiranja, pri čemer je izključeno dvojno financiranje. Ukrepi v okviru programa bi prav tako morali zagotoviti skladnost pri uporabi sredstev Unije, s katerimi se podpirajo carinska unija in carinski organi.

(12)Največ sredstev iz proračuna programa bo namenjenih za ukrepe za krepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije. Posebne določbe morale opisati skupne in nacionalne komponente evropskih elektronskih sistemov. Poleg tega bi bilo treba jasno opredeliti področje uporabe ukrepov in obseg odgovornosti Komisije in držav članic.

(13)V Odločbi št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta 24 je Komisija pozvana, naj pripravi večletni strateški načrt za carine za oblikovanje celovitega in interoperabilnega okolja za elektronsko carinjenje za Unijo. Razvoj in delovanje elektronskih sistemov, vključenih v večletni strateški načrt, se večinoma financirata s programom. Za zagotovitev skladnosti in usklajevanja med programom in večletnim strateškim načrtom bi morale biti zadevne določbe Odločbe vključene v to uredbo. Ker so bile vse zadevne določbe Odločbe št. 70/2008/ES prevzete z Uredbo (EU) št. 952/2013 ali to uredbo, bi bilo treba Odločbo št. 70/2008/ES razveljaviti.

(14)To uredbo bi bilo treba izvajati s programi dela. Programi dela bi morali biti sposobni zajeti obdobje več let zaradi srednje- do dolgoročne narave zastavljenih ciljev in da bi se lahko upoštevale izkušnje, pridobljene skozi čas. Prehod z letnih na večletne programe dela bo zmanjšal upravno breme tako za Komisijo kot tudi za države članice.

(15)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 25 .

(16)V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 26 je treba ta program vrednotiti na podlagi informacij, zbranih v okviru posebnih zahtev glede spremljanja ter se hkrati izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za oceno učinkov instrumenta na terenu..

(17)Za ustrezen odziv na spremembe v prioritetah politike bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s spremembo seznama kazalnikov za merjenje uresničevanja posameznih ciljev programa. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(18)V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 27 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 28 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 29 in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 30 bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 31 . V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(19)Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(20)Vrste financiranja in metode izvajanja v skladu s to uredbo bi morale biti izbrane na podlagi njihove sposobnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in za uresničevanje rezultatov, pri čemer bi se upoštevali zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri tem bi bilo treba razmisliti o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter o financiranju, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(21)Ker države članice posamezno cilja te uredbe ne morejo zadovoljivo doseči, ampak je ta cilj zaradi obsega in učinkov mogoče bolje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena Pogodbe ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(22)Ta uredba nadomešča Uredbo (EU) št. 1294/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, ki bi jo bilo treba zato razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1.S to uredbo se vzpostavi program „Carina“ za sodelovanje na področju carine (v nadaljnjem besedilu: program).

2.V Uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„carinski organi“ pomeni organe, kot so opredeljeni v točki 1 člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(2)„evropski elektronski sistemi“ pomenijo elektronske sisteme, ki so potrebni za carinsko unijo in izvajanje nalog carinskih organov;

(3)„tretja država“ pomeni državo, ki ni članica Unije.

Člen 3

Cilji programa

1.Splošni cilj programa je podpirati carinsko unijo in carinske organe pri zaščiti finančnih in gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic, zagotavljati varnost in zaščito znotraj Unije ter ščititi Unijo pred nepravično in nezakonito trgovino, hkrati pa olajševati zakonito poslovno dejavnost.

2.Posebni cilj programa je podpirati pripravo in enotno izvajanje carinske zakonodaje in politike ter carinsko sodelovanje in krepitev upravnih zmogljivosti, vključno z usposabljanjem ljudi ter razvojem in delovanjem evropskih elektronskih sistemov.

Člen 4

Proračun

1.Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 950 000 000 EUR v tekočih cenah.

2.Znesek iz odstavka 1 lahko krije tudi odhodke za dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije, ocenjevanja in druge dejavnosti za upravljanje programa ter ocenjevanje doseganja njegovih ciljev. Poleg tega lahko krije tudi odhodke, povezane s študijami, srečanji strokovnjakov ter ukrepi informiranja in komuniciranja, če so povezani s cilji programa, ter odhodke za informacijska omrežja, ki so osredotočena na obdelavo in izmenjavo informacij, vključno s korporativnimi informacijskimi orodji ter drugo tehnično in upravno pomočjo, potrebno v povezavi z upravljanjem programa.

Člen 5

Tretje države, pridružene programu

Programu se lahko pridružijo naslednje tretje države:

(a)države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(b)države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami, če so te dosegle zadostno raven približevanja ustrezne zakonodaje in upravnih metod tistim na ravni Unije;

(c)druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v programih Unije,

določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] Uredbe [2018/XXX] [nove finančne uredbe];

na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programom;

Uniji zagotavlja pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

Člen 6

Izvajanje in oblike financiranja EU

1.Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo.

2.Program lahko zagotavlja financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti pa z nepovratnimi sredstvi, nagradami, javnim naročanjem in povračilom potnih stroškov in plačilom dnevnic zunanjim strokovnjakom.

POGLAVJE II

UPRAVIČENOST

Člen 7

Upravičeni ukrepi

1.Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3.

2.Ukrepi, ki dopolnjujejo ali podpirajo ukrepe, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3 Uredbe (EU) [2018/XXX] [instrument opreme za carinski nadzor], so prav tako upravičeni do financiranja v okviru tega programa.

3.Ukrepi iz odstavka 1 in 2 vključujejo naslednje:

(a)srečanja in podobne priložnostne dogodke;

(b)strukturirano sodelovanje na podlagi projektov;

(c)ukrepe za krepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije, zlasti razvoj in delovanje evropskih elektronskih sistemov;

(d)ukrepe za izboljševanje usposobljenosti in sposobnosti ljudi;

(e)podporne in druge ukrepe, vključno s:

(1)študijami;

(2)dejavnostmi na področju inovacij, zlasti pobudami v zvezi s potrditvijo konceptov, pilotnimi projekti in prototipi;

(3)skupno razvitimi ukrepi na področju komuniciranja;

(4)katerimi koli drugimi ukrepi, ki so določeni v programih dela iz člena 13 ter so potrebni za doseganje ciljev iz člena 3 ali njihovo podporo.

Možne oblike ukrepov iz točk (a), (b) in (d) so naštete v neizčrpnem seznamu v Prilogi 1.

4.Ukrepi, povezani z razvojem in izvajanjem prilagoditev ali razširitev skupnih komponent evropskih elektronskih sistemov za sodelovanje s tretjimi državami, ki niso pridružene programu, ali mednarodnimi organizacijami, so upravičeni do financiranja, kadar so v interesu Unije. Komisija bo sklenila potrebne upravne dogovore, ki lahko zagotovijo finančni prispevek tretjih strani, ki jih ti ukrepi zadevajo.

5.Kadar ukrep za krepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije iz točke (c) odstavka 3 zadeva razvoj in delovanje evropskih elektronskih sistemov, so do financiranja v okviru programa upravičeni le stroški, povezani z odgovornostmi, zaupanimi Komisiji v skladu s členom 11(2). Države članice krijejo stroške, povezane z odgovornostmi, ki so jim zaupane v skladu s členom 11(3).

Člen 8

Zunanji strokovnjaki

1.Predstavniki vladnih organov, tudi iz tretjih držav, ki niso pridružene programu v skladu s členom 5, predstavniki mednarodnih in drugih zadevnih organizacij, predstavniki gospodarskih subjektov in organizacij, ki predstavljajo gospodarske subjekte, ter predstavniki civilne družbe lahko kot zunanji strokovnjaki sodelujejo v ukrepih, organiziranih v okviru programa, kadar je to koristno za uresničevanje ukrepov, s katerimi se dosegajo cilji iz člena 3.

2.Stroški, ki jih imajo zunanji strokovnjaki iz odstavka 1, so upravičeni do povračila v okviru programa v skladu z določbami člena 238 finančne uredbe.

3.Zunanje strokovnjake izbere Komisija na podlagi njihovih spretnosti, izkušenj in znanj, ki so pomembni za specifične dejavnosti, pri čemer se izogne morebitnemu nasprotju interesov.

POGLAVJE III

NEPOVRATNA SREDSTVA

Člen 9

Dodelitev, dopolnjevanje in kombinirano financiranje

1.Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

2.Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme tudi prispevek v okviru programa, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Pravila vsakega programa Unije, iz katerega se prispeva, se uporabljajo za njegov prispevek k ukrepu. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, v katerih so določeni pogoji za podporo.

3.V skladu s členom 198(f) finančne uredbe se nepovratna sredstva dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov, kadar so upravičeni subjekti carinski organi držav članic in tretjih držav, pridruženih programu v skladu s členom 5 te uredbe, če so izpolnjeni pogoji iz navedenega člena.

Člen 10

Stopnje sofinanciranja

1.Program lahko z odstopanjem od člena 190 finančne uredbe financira do 100 % upravičenih stroškov ukrepa.

2.Kadar so za ukrepe potrebna nepovratna sredstva, se delež sofinanciranja, ki se uporabi, določi v večletnih programih dela iz člena 13.

POGLAVJE IV

POSEBNE DOLOČBE ZA UKREPE ZA KREPITEV ZMOGLJIVOSTI NA PODROČJU INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

Člen 11

Odgovornosti

1.Komisija in države članice skupaj zagotovijo razvoj in delovanje, vključno z oblikovanjem, specifikacijo, preskušanjem skladnosti, uvajanjem, vzdrževanjem, nadaljnjim razvojem, varnostjo ter zagotavljanjem in nadzorom kakovosti, evropskih elektronskih sistemov, naštetih v večletnem strateškem načrtu za carino iz člena 12.

2.Komisija zagotovi zlasti naslednje:

(a)razvoj in delovanje skupnih komponent, kot je določeno v večletnem strateškem načrtu za carino iz člena 12;

(b)splošno usklajevanje razvoja in delovanja evropskih elektronskih sistemov za doseganje njihovega delovanja, medsebojne povezljivosti in stalnega izboljševanja ter časovno usklajenega izvajanja;

(c)usklajevanje evropskih elektronskih sistemov na ravni Unije za njihovo spodbujanje in izvajanje na nacionalni ravni;

(d)usklajevanje razvoja in delovanja evropskih elektronskih sistemov, kar zadeva njihove interakcije s tretjimi strankami, razen ukrepov, oblikovanih za izpolnjevanje nacionalnih zahtev;

(e)usklajevanje evropskih elektronskih sistemov z drugimi zadevnimi ukrepi, povezanimi z e-upravo na ravni Unije;

3.Države članice zagotovijo zlasti naslednje:

(a)razvoj in delovanje nacionalnih komponent, kot je določeno v večletnem strateškem načrtu za carino iz člena 12;

(b)usklajevanje razvoja in delovanja nacionalnih komponent evropskih elektronskih sistemov na nacionalni ravni;

(c)usklajevanje evropskih elektronskih sistemov z drugimi zadevnimi ukrepi, povezanimi z e-upravo, na nacionalni ravni;

(d)redno obveščanje Komisije o ukrepih, s katerimi svojim organom ali gospodarskim subjektom omogočajo polno uporabo evropskih elektronskih sistemov;

(e)izvajanje evropskih elektronskih sistemov na nacionalni ravni.

Člen 12

Večletni strateški načrt za carino (VSN-C)

1.Komisija pripravi in posodablja večletni strateški načrt za carino, v katerem so naštete vse naloge v zvezi z razvojem in delovanjem evropskih elektronskih sistemov ali njihovih delov, poleg je vsak sistem ali njegov del tudi razvrščen kot:

(a)skupna komponenta: komponenta evropskega elektronskega sistema, razvita na ravni Unije, ki je na voljo vsem državam članicam ali ki jo je Komisija opredelila kot skupno zaradi njene učinkovitosti, varnosti in poenostavitve;

(b)nacionalna komponenta: komponenta evropskega elektronskega sistema, razvita na nacionalni ravni, ki je na voljo v državi članici, ki je razvila to komponento ali je prispevala k njenemu nastanku;

(c)ali kombinacija obeh.

2.Večletni strateški načrt za carino vključuje tudi ukrepe na področju inovacij in pilotnih projektov ter podporne metodologije in orodja, povezana z evropskimi elektronskimi sistemi.

3.Države članice obvestijo Komisijo o dokončanju vsake naloge, ki jim je bila zaupana v okviru večletnega strateškega načrta za carino iz odstavka 1. Poleg tega Komisiji redno poročajo o napredku pri izvajanju njihovih nalog.

4.Države članice najpozneje do 31. marca vsako leto Komisiji predložijo letno poročilo o napredku pri izvajanju večletnega strateškega načrta za carino iz odstavka 1, ki zajema obdobje od 1. januarja do 31. decembra predhodnega leta. Ta letna poročila se pripravijo po vnaprej določeni predlogi.

5.Komisija na podlagi letnih poročil iz odstavka 4 najpozneje do 31. oktobra vsako leto pripravi konsolidirano poročilo, v katerem oceni napredek držav članic in Komisije pri izvajanju načrta iz odstavka 1 ter poročilo javno objavi.

POGLAVJE V

NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE, KONTROLA

Člen 13

Program dela

1.Program se izvaja z večletnimi programi dela iz člena 108 finančne uredbe.

2.Komisija sprejme večletne programe dela z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 18(2).

Člen 14

Spremljanje in poročanje

1.Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi 2.

2.Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju njegovih ciljev je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17 za spremembo Priloge 2 za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar se ji to zdi potrebno, ter za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.

3.Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 15

Ocenjevanje

1.Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2.Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa.

3.Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa.

4.Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 16

Revizije in preiskave

Kadar tretja država sodeluje v programu na podlagi sklepa v okviru mednarodnega sporazuma ali na podlagi kakršnega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država dodeli potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufija (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da lahko celovito izvajajo svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za boj proti goljufijam take pravice vključujejo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

POGLAVJE VI

IZVAJANJE PRENOSA POOBLASTILA IN POSTOPEK V ODBORU

Člen 17

Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 14(2) se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.

3.Prenos pooblastila iz člena 14(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 14(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 18

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor, ki se imenuje „odbor programa Carina“. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE VII

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 19

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prioritetah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

Člen 20

Razveljavitev

1.Uredba (EU) št. 1294/2013 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

2.Sklep št. 70/2008/ES se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 21

Prehodne določbe

1.Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (EU) št. 1294/2013, ki se še naprej uporablja za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

2.Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi v okviru predhodne Uredbe (EU) št. 1294/2013.

3.Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(2), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 22

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

Predsednik    Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.6.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Carina za sodelovanje na področju carine

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

Enotni trg, inovacije in digitalno

1.3.Predlog/pobuda se nanaša na:

 nov ukrep. 

 nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 32 . 

Xpodaljšanje obstoječega ukrepa. 

 združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep. 

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Program se bo izvajal z izvedbenim aktom, s katerim bo sprejet večletni program dela. Sprejetje je načrtovano za prvo četrtletje leta 2021 po posvetovanju z odborom za program Carina. Večletni program dela se bo začel najpozneje v drugem četrtletju leta 2018, in sicer se bo izvajal s sklepanjem sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev z upravičenci in pogodb o javnih naročilih s ponudniki storitev.

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno) 

Carinski organi pomagajo ščititi finančne interese Unije in držav članic ter v svoji vlogi varuhov zunanjih meja EU za blago varujejo javnost tudi pred terorističnimi, zdravstvenimi, okoljskimi in drugimi grožnjami. Carinski organi uporabljajo seznam z več kot 60 primeri necarinske zakonodaje, med drugim v zvezi z blagom z dvojno rabo, strelnim orožjem, predhodnimi sestavinami za prepovedane droge, prenosom gotovine, pravicami intelektualne lastnine, javnim zdravjem, varnostjo proizvodov in varstvom potrošnikov ter zaščito prostoživečih vrst in okolja. Carinski organi imajo tudi ključno vlogo pri zaščiti celovitosti dobavne verige in preprečevanju, da bi teroristične organizacije lahko prosto prenašale svoja finančna sredstva. Z novimi izzivi, ki se pojavljajo zaradi hitro spreminjajočih se tehnologij (digitalizacija, povezanost, internet stvari, blokovna veriga) in poslovnih modelov (e-trgovina, optimizacija dobavne verige), zmanjšanja javnih finančnih sredstev, čedalje obsežnejše svetovne trgovine ter stalno prisotnih grožnje mednarodnega kriminala in varnostne grožnje, se nenehno povečuje pritisk na carinsko unijo, naj izboljša svojo učinkovitost in razširi obseg nalog, ki jih morajo izvajati carinske uprave.

Od leta 2016 je carinski zakonik Unije novi pravni okvir za carino. Carinski zakonik Unije je spodbudil projekt množične digitalizacije, s katerim naj bi do leta 2025 v celoti vzpostavili 17 različnih elektronskih sistemov.

Izvedbo vsega tega je mogoče doseči le z intenzivnim operativnim sodelovanjem med carinskimi upravami držav članic, med njimi in drugimi organi ter s trgovino in drugimi tretjimi stranmi. Predlagani program, ki bo nasledil program Carina 2020, bo podpiral carinsko unijo in carinske organe z upravnimi dejavnostmi, dejavnostmi krepitve zmogljivosti na področju informacijske tehnologije in operativnim sodelovanjem.

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost Unije (naknadno)

Velika večina predlaganega proračuna bo namenjena dejavnostim za okrepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije. Hrbtenica sodelovanja na carinskem področju je močno zavarovano namensko komunikacijsko omrežje, ki nacionalnim upravam omogoča, da se za izmenjavo vseh vrst informacij na to skupno infrastrukturo povežejo le enkrat. Če taka infrastruktura ne bi bila na voljo, bi se morale države članice 27-krat povezati z nacionalnimi sistemi vseh ostalih držav članic.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Končna ocena programa Carina 2013:

Ugotovitve v zvezi s prispevkom programa k ciljem na ravni politike in usklajenemu delovanju carinskih organov so bile na splošno pozitivne. Največje koristi je mogoče povzeti, kot sledi:

   krepitev varnosti in zaščite, vključno s polnim izvajanjem sistema nadzora uvoza in carinskega sistema za obvladovanje tveganja ter vključevanjem sistema pooblaščenega gospodarskega subjekta in sistema gospodarskega subjekta;

   olajševanje trgovine, ki carinski uniji omogoča večjo varnost ob hkratnem zmanjšanju števila ročnih kontrol, ki upočasnjujejo pretok trgovine, in pospešitev tranzitnega postopka;

   zaščita finančnih interesov EU z uporabo centraliziranih podatkovnih zbirk in okrepljeno učinkovitostjo sistemov za obvladovanje tveganj.

Dosežki iz obdobja, ki se pregleduje, niso bili zgolj nadaljnji naraven razvoj gibanj, ki že potekajo. Šlo je namreč za pomembne in prelomne dosežke (zlasti kar zadeva uvedbo elektronskih sistemov, povezanih z varnostjo in zaščito), ki obenem kažejo na pomemben napredek pri uresničevanju ključnih ciljev programa.

Pri oceni je bila ugotovljena pomembna dodana vrednost EU programa, zlasti kar zadeva njegovo vlogo pri podpori izvajanju zakonodaje EU na nacionalni ravni. Elektronski sistemi, ki se financirajo v okviru programa, dobro dopolnjujejo nacionalne pobude in se večinoma nanašajo na izvajanje take zakonodaje. S tem so se znižali upravni stroški, ki bi sicer nastali, če bi vsaka država članica morala sama razviti podobne elektronske sisteme. Mreženje, ki se je spodbujalo s skupnimi ukrepi programa, je prav tako iz več razlogov veljalo za ključno, vključno z zagotavljanjem dosledne uporabe skupne zakonodaje, širjenjem dobrih praks in pridobivanjem zaupanja, ki je potrebno, da upravni organi delujejo, kot bi bili ena uprava.

Prvotne ugotovitve vmesne ocene programa Carina 2020 kažejo, da so nacionalne carinske uprave na splošno pozitivno ocenile doseganje pozitivnih rezultatov v okviru programa, ki ne bi bilo mogoč, če bi nacionalne uprave delovale same. Velik delež tistih, ki so odgovarjali na ocenjevalne vprašalnike, je še ocenil, da je program ključnega pomena za pridobivanje zaupanja in zbliževanje s carinskimi upravami držav članic EU in drugih sodelujočih držav (držav kandidatk in potencialnih kandidatk). V intervjujih je bila poudarjena tudi večja učinkovitost zaradi združevanja virov, zlasti na področju informacijske tehnologije (ekonomija obsega in nižji razvojni stroški). Ugotovitve kažejo tudi, da je za nacionalne organe izziv usklajevanje nacionalnih pomislekov s carinskimi zahtevami EU: različni interesi lahko v nekaterih primerih ovirajo uresničevanje dodane vrednosti EU, nekaj nacionalnih organov pa je tudi nezadovoljnih, kadar morajo svoje ambicije prilagajati ambicijam manj naprednih nacionalnih carinskih uprav.

1.4.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Program je tesno povezan z novim instrumentom opreme za carinske kontrole, s katerim se bodo podprli nakup, vzdrževanje in nadgradnja ustrezne opreme.

Program je poleg tega povezan z dejavnostmi, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), kar zadeva boj proti goljufijam za zaščito finančnih interesov Unije v skladu s členom 325 PDEU.

Pomembne sinergije obstajajo tudi s programom Fiscalis, ki podpira sodelovanje na področju obdavčevanja. Na področju informacijske tehnologije sta vzpostavljena medsebojno bogatenje in skupno financiranje skupnih informacijskih komponent, kot je skupno komunikacijsko omrežje. Vzpostavljeni so enaki pristopi k upravljanju informacijske tehnologije in skupni mehanizmi horizontalne podpore. Uporabljata se ista vrsta skupnih ukrepov in podoben pristop za krepitev in usposabljanje človeških zmogljivosti. Upravljanje programa v smislu predlogov, upravljanja, vodenja ukrepov, izvedbenih aktov in spremljanja uspešnosti je povsem poenostavljeno.

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

X časovno omejeno

X    trajanje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027

X    Finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2030 za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno

izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 33  

X Neposredno upravljanje – Komisija:

X z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

   prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

subjektom javnega prava,

subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Učinek predlaganega programa Carina bo ocenjen z vmesno in končno oceno ter rednim spremljanjem sklopa ključnih kazalnikov uspešnosti na visoki ravni.

Rezultati in učinki programa se bodo redno ocenjevali prek celostnega sistema spremljanja na podlagi opredeljenih kazalnikov glede na odgovornost za stroškovno učinkovitost. Podatki za merjenje smotrnosti se bodo pridobivali iz različnih orodij za zbiranje podatkov, vključno z obrazci za nadaljnje spremljanje ukrepov, obrazci za oceno dogodka in rednim anketiranjem carinskih uradnikov.

Ker ima program podporno vlogo, in sicer upravam sodelujočih držav pomaga pri izmenjavi informacij in izboljšanju njihove zmogljivosti, se sistem spremljanja osredotoča na spremljanje napredka dejavnosti programa v smislu kazalnikov na ravneh učinkov. Kjer je mogoče, spremlja tudi kazalnike na področjih, povezanih s cilji programa na visoki ravni.

Komisija bo vsako leto izdala poročilo o napredku programa, ki bo vsebovalo povzetek napredka pri uresničevanju ciljev programa ter povezane kazalnike učinkov in rezultatov.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Program se bo zaradi narave njegovih dejavnosti in njegovega poudarka na carinskih upravah kot upravičenkah in izključno pristojnih v EU za carinsko unijo, izvajal z neposrednim upravljanjem, kar zagotavlja najučinkovitejše dodeljevanje finančnih sredstev in največji možni učinek. Dejansko Komisiji zagotavlja prožnost in možnost usmerjanja pri letnem dodeljevanju ustreznih sredstev na podlagi sklepa o financiranju v skladu s prioritetami, dogovorjenimi z državami članicami po postopku komitologije, vključno z nastajajočimi potrebami.Konkretno morajo službe Komisije pregledati in sprejeti vsak posamezen ukrep glede na: cilje in pogoje iz uredbe; sprejet letni program dela in merila upravičenosti iz sklepa o financiranju/sporazumov o nepovratnih sredstvih.

Program se bo večinoma izvajal prek javnih naročil, deloma pa tudi na podlagi sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, sklenjenih z nacionalnimi upravami.

Za javno naročanje so načini plačila popolnoma usklajeni s korporativnimi standardi (brez predhodnega financiranja; vsa plačila so povezana s sprejetjem predhodno opredeljenih rezultatov).

Za nepovratna sredstva je predvideno največ 90-odstotno predhodno financiranje. Končno plačilo/izterjave nepovratnih sredstev se izvedejo na podlagi finančnih poročil in naknadnih revizij na kraju samem.

Sistem nadzora za javno naročanje temelji na temeljitem predhodnem preverjanju 100 % transakcij, da se ob plačilu izključi vsaka napaka.

Pri nepovratnih sredstvih ima strategija nadzora dvojen pristop:

(1) finančna poročila nacionalnih uprav se zaključijo po hitrem pregledu dokumentacije, ki mu sledi končno plačilo/nalog za izterjavo (s čimer se zmanjšajo zamude pri plačilih). Navedena plačila/nalogi za izterjavo ostanejo potrjeni na podlagi običajnih predhodnih kontrol, ki so del finančnih tokov (predhodno preverjanje 100 % transakcij);

(2) navedene kontrole so podprte z naknadnimi revizijami na kraju samem v državah članicah. Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo (GD TAXUD) se na leto osredotoči na revizije na kraju samem v treh do petih državah članicah, da bi še pred koncem programskega obdobja zajel večino sodelujočih držav.

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Tveganja, povezana s finančnimi transakcijami za izvajanje programa, so omejena.

(1) Pri javnem naročanju se večina transakcij (predvsem povezanih z razvojem in delovanjem informacijskih sistemov) izvaja na podlagi obstoječih okvirnih pogodb in/ali s soprenosom pooblastil na druge službe Komisije.

Sistem splošne notranje kontrole, vzpostavljen v GD TAXUD (ki temelji na temeljitem predhodnem preverjanju 100 % povezanih transakcij), je v prejšnjem programu omogočal ohranitev stopnje napake precej pod pragom pomembnosti (tj. na ocenjeni ravni 0,5 %). Ta sistem kontrol se bo v okviru novega programa še naprej uporabljal za vse transakcije, s čimer se bo zagotovilo, da bodo stopnje napake precej pod pragom pomembnosti.

(2) Pri nepovratnih sredstvih za transakcije prav tako velja nizka raven tveganja, zlasti ker:

   so upravičenci carinske uprave držav članic, držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk – v takem primeru ni razpisov za zbiranje predlogov;

   so odhodki večinoma povezani s številnimi ukrepi s sorazmerno majhnimi zneski za posamezen ukrep (predvsem povračila potnih stroškov in dnevnic);

   je uporaba ART2 (informacijskega sistema za spremljanje odhodkov) obvezna za evidentiranje ukrepov in pripravo finančnih poročil – ta sistem vsebuje nekatere kontrole;

   vse projekte in ukrepe v okviru programa predhodno odobri GD TAXUD, zato kontrole, povezane s fazami izbora in oddaje naročil, zagotavljajo zakonitost in regularnost obveznosti za nepovratna sredstva;

   analiza najpogostejših napak, odkritih s preteklimi naknadnimi preverjanji ali naknadnimi revizijami na kraju samem, potrjuje, da za povezane finančne transakcije velja nizka raven tveganja.

V prejšnjem programu je bila stopnja napake za del, izveden z nepovratnimi sredstvi, prav tako stalno precej pod pragom pomembnosti (tj. približno 1 %). Ta sistem kontrol se bo še naprej uporabljal, s čimer se bo zagotovilo, da bodo stopnje napake precej pod pragom pomembnosti.

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njo povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

V okviru prejšnjega programa so skupni letni stroški kontrol stalno znašali približno 1,5 % (stroški vseh kontrol (javno naročanje in nepovratna sredstva) plačil tekom leta) in veljajo za stroškovno učinkovite.

Tveganje napake, kot je navedeno zgoraj, je zaradi narave in načina izvajanja povezanih finančnih transakcij omejeno. Poleg tega naj bi se s sistemom splošne notranje kontrole na podlagi temeljitih predhodnih preverjanj vse morebitne napake odpravile pred plačilom/zaključkom.

Naknadne kontrole nepovratnih sredstev na kraju samem zaradi močnega odvračilnega učinka nadalje zmanjšujejo morebitno tveganje napake pri plačilu/zaključku.

V prejšnjem programu se je uporabljena strategija kontrole izkazala kot uspešna in učinkovita, stroški kontrol pa so bili omejeni.

Ker se bodo pri novem programu uporabili isti sistemi kontrol, bodo pričakovani stroški kontrol in pričakovana stopnja tveganja napake pri plačilu/zaključku podobni.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Strategija GD TAXUD za boj proti goljufijam se osredotoča na razvoj močne kulture za boj proti goljufijam znotraj generalnega direktorata z dejavnostmi za ozaveščanje o morebitnih tveganjih goljufij in etičnim ravnanjem osebja GD TAXUD. V strategiji sta poleg tega obravnavana dejavno sodelovanje z uradom OLAF in vključitev vidikov goljufij v cikel strateškega načrtovanja in programiranja generalnega direktorata.

Ker se bo program izvajal (večinoma) z javnim naročanjem, bo cilj 3 strategije GD TAXUD za boj proti goljufijam (tj. „ozaveščanje o morebitnem nasprotju interesov pri odnosih z zunanjimi zainteresiranimi stranmi, kot so lobisti, ponudniki, pogodbeniki“) s poudarkom na (1) vzdrževanju evidenc stikov z lobisti, (2) centraliziranem upravljanju postopkov javnega naročanja in stikov s ponudniki ter (3) namenskem usposabljanju o stikih z lobisti še posebno pomemben za izvajanje programa. Obvezen pregled podatkov v sistemu za zgodnje odkrivanje in izključitev pred podelitvijo naročil (in izvedbo kakršnih koli finančnih transakcij) bo še bolj omejil morebitne goljufije in nepravilnosti.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

številka

dif./nedif. 34

držav Efte 35

držav kandidatk 36

tretjih držav

po členu [21(2)(b)] finančne uredbe

1

03.01 Enotni trg – Upravna vrstica

03.05 Enotni trg – Sodelovanje na področju carine (CARINA)

Dif.

NE

DA

DA

NE

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega
okvira

1

Enotni trg, inovacije in digitalno

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

po letu 2027

SKUPAJ

Odobritve za poslovanje (razdeljene glede na proračunske vrstice iz naslova 3.1)

obveznosti

(1)

126,587

130,144

132,753

135,414

138,129

140,897

143,976

947,900

plačila

(2)

30,975

94,322

117,123

122,203

124,928

127,061

129,462

201,826

947,900

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev programa 37  

obveznosti = plačila

(3)

0,300

0,300

0,300

0,300

0,300

0,300

0,300

2,100

Odobritve za sredstva programa SKUPAJ

obveznosti

=1+3

126,887

130,444

133,053

135,714

138,429

141,197

144,276

950,000

plačila

=2+3

31,275

94,622

117,423

122,503

125,228

127,361

129,762

201,826

950,000





Razdelek večletnega finančnega
okvira

7

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

po letu 2027

SKUPAJ

Človeški viri

16,864

16,864

16,864

16,864

16,864

16,864

16,864

118,048

Drugi upravni odhodki

0,686

0,686

0,686

0,686

0,686

0,686

0,686

4,802

Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

17,550

17,550

17,550

17,550

17,550

17,550

17,550

122,850

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

po letu 2027

SKUPAJ

Odobritve iz
vseh RAZDELKOV
večletnega finančnega okvira
 

obveznosti

144,437

147,994

150,603

153,264

155,979

158,747

161,826

1072,850

plačila

48,825

112,172

134,973

140,053

142,778

144,911

147,312

201,826

1072,850

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

   Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

16,864

16,864

16,864

16,864

16,864

16,864

16,864

118,048

Drugi upravni odhodki

0,686

0,686

0,686

0,686

0,686

0,686

0,686

4,802

Seštevek za RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira

17,550

17,550

17,550

17,550

17,550

17,550

17,550

122,850

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 38
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

Drugi
upravni odhodki

0,300

0,300

0,300

0,300

0,300

0,300

0,300

2,100

Seštevek za
odobritve zunaj RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira

0,300

0,300

0,300

0,300

0,300

0,300

0,300

2,100

SKUPAJ

17,850

17,850

17,850

17,850

17,850

17,850

17,850

124,950

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

   Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

X    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

Sedež in predstavništva Komisije

108

108

108

108

108

108

108

Delegacije

Raziskave

Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD  39

Razdelek 7

Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira 

– na sedežu

18

18

18

18

18

18

18

– na delegacijah

Financirano iz sredstev programa  40

– na sedežu

– na delegacijah

Raziskave

Drugo (navedite)

SKUPAJ

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

Podatki vključujejo osebje, ki se ukvarja z neposrednim upravljanjem in izvajanjem programa, in tudi osebje, ki deluje na področjih politike, podprtih/financiranih s programom.

Zunanji sodelavci

Podatki vključujejo osebje, ki se ukvarja z neposrednim upravljanjem in izvajanjem programa, in osebje, ki deluje na področjih politike, podprtih/financiranih s programom.

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

X    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

   je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo 

Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

   Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

X    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

X     za lastna sredstva,

   za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice:    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica

Posledice predloga/pobude 41

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

Program ima lahko posreden učinek na prihodke EU, ker se pričakuje, da bo izboljšana in učinkovitejša carina med drugim zagotovila, da se bo pobralo več carinskih dajatev in DDV ob uvozu. Vendar takšnega učinka ni mogoče izmeriti.

(1)    COM(2018) 322 final.
(2)    COM(2018) 321 final.
(3)    Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).
(4)    Odločba št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o brezpapirnem okolju za carino in trgovino (UL L 23, 26.1.2008, str. 21).
(5)    COM(2018) 434.
(6)     https://ec.europa.eu/cefdigital/wiki/display/CEFDIGITAL/CEF+Digital+Home  
(7)    COM(2017) 134.
(8)     https://ec.europa.eu/growth/industry/policy/ict-standardisation_sl  
(9)     https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/banking-and-finance/fintech_en#action-plan  
(10)     https://ec.europa.eu/info/designing-next-research-and-innovation-framework-programme/what-shapes-next-framework-programme_sl  
(11)     https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/european-commission-launches-eu-blockchain-observatory-and-forum  
(12)    https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/resources/documents/common/
publications/studies/customs_2013_final_evaluation_report.pdf
(13)    Omejena pokritost informacijske tehnologije, saj odgovori na vprašalnik o IT in študije primerov ob pripravi te ocene učinka še niso bili zaključeni.
(14)    COM(2018) 321 final.
(15)    COM(2018) 322 final.
(16)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje; UL L 123, 12.5.2016, str. 1–14.
(17)    UL C , , str. .
(18)    Uredba (EU) št. 1294/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi akcijskega programa za carino v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Carina 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 624/2007/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 209).
(19)     https://ec.europa.eu/taxation_customs/general-information-customs/customs-risk-management/measures-customs-risk-management-framework-crmf_en  
(20)    UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(21)    COM(2016) 605 final.
(22)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole v okviru Sklada za notranjo varnost
(23)    COM(2010) 700 final.
(24)    Odločba št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o brezpapirnem okolju za carino in trgovino (UL L 23, 26.1.2008, str. 21).
(25)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(26)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje; UL L 123, 12.5.2016, str. 1–14.
(27)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(28)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str.1).
(29)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(30)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(31)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(32)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.
(33)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx.  
(34)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.
(35)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.
(36)    Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.
(37)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
(38)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
(39)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.
(40)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).
(41)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku stroškov pobiranja.
Top

Bruselj,8.6.2018

COM(2018) 442 final

PRILOGI

k predlogu

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa „Carina“ za sodelovanje na področju carine

{SEC(2018) 295 final}
{SWD(2018) 321 final}
{SWD(2018) 322 final}


PRILOGA 1

Neizčrpen seznam možnih oblik in ukrepov
iz točk (a), (b) in (d) prvega pododstavka člena 7(3)

Ukrepi iz točk (a), (b) in (d) prvega pododstavka člena 7(3) so lahko med drugim v obliki:

(a)    Kar zadeva sestanke in podobne ad hoc dogodke:

seminar in delavnica, na katerih navadno prisostvujejo vse države in kjer potekajo predstavitve, udeleženci pa o vsebini razpravljajo in sodelujejo v dejavnostih, povezanih z zadevnim področjem;

delovni obisk, organiziran tako, da uradnikom omogoča pridobivanje ali izpopolnjevanje izkušenj in strokovnega znanja na področju carinskih zadev;

(b)    Kar zadeva strukturirano sodelovanje na podlagi projektov:

projektne skupine, ki so običajno sestavljene iz omejenega števila držav in delujejo v omejenem obdobju, da bi uresničevale predhodno določen cilj z natančno opredeljenim rezultatom, vključno z usklajevanjem ali primerjalno analizo;

projektne skupine, ki so strukturirane oblike stalnega ali nestalnega sodelovanja in združujejo strokovno znanje in izkušnje za opravljanje nalog na posebnih področjih ali operativnih dejavnosti, po možnosti s podporo spletnega sodelovanja, upravne pomoči ter infrastrukture in opreme;

dejavnosti spremljanja, ki jih izvajajo skupne ekipe, ki jih sestavljajo uradniki Komisije in uradniki upravičenih organov, da bi analizirale carinske prakse, opredelile morebitne težave pri izvajanju pravil ter, kadar je ustrezno, oblikovale predloge za prilagoditev predpisov in delovnih metod Unije,

(d)    Kar zadeva usposobljenost ljudi in ukrepe za izboljšanje sposobnosti:

skupno usposabljanje ali razvoj e-učenja za podporo krepitve potrebnih strokovnih znanj in spretnosti na področju carine;

tehnična podpora, namenjena izboljšanju upravnih postopkov, upravne zmogljivosti ter delovanja in dejavnosti carinskih organov z uvajanjem in izmenjavo dobrih praks.



PRILOGA 2

Kazalniki

Specifični cilj: Podpora pripravi in enotnemu izvajanju carinske zakonodaje in politike ter carinskega sodelovanja in izboljšanja upravnih zmogljivosti, vključno z usposobljenostjo ljudi ter razvojem in delovanjem evropskih elektronskih sistemov za carino.

1. Krepitev zmogljivosti (upravnih in človeških ter zmogljivosti na področju informacijske tehnologije):

1.Indeks uporabe in izvajanja zakonodaje in politike Unije (število ukrepov v okviru programa, organiziranih na tem področju, ter priporočila, izdana po teh ukrepih)

2.Indeks znanja (uporabljeni učni moduli; število usposobljenih uradnikov; točke za kakovost po udeležencih)

3.Razpoložljivost evropskih elektronskih sistemov (v odstotku časa)

4.Razpoložljivost skupnega komunikacijskega omrežja (v odstotku časa)

5.Uporaba ključnih evropskih elektronskih sistemov, katerih namen je povečanje medsebojne povezanosti in prehoda na brezpapirno carinsko unijo (število izmenjanih sporočil in opravljenih posvetovanj)

6.Stopnja uvajanja carinskega zakonika Unije (odstotek doseženih mejnikov pri uvajanju sistemov carinskega zakonika Unije)

2. Izmenjava znanja in mreženje:

1.Indeks trdnosti sodelovanja (stopnja ustvarjenega mreženja, število srečanj v živo, število spletnih skupin za sodelovanje)

2.Indeks najboljših praks in smernic (število ukrepov v okviru programa, organiziranih na tem področju; odstotek udeležencev, ki so izkoristili delovno prakso oziroma uporabljali smernice, razvite s podporo iz programa)

Top