EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 10.10.2018

COM(2018) 690 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Šestnajsto poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije

I. UVOD

Varnost je našim državljanom na prvem mestu. Evropejci upravičeno pričakujejo, da jih bomo zaščitili. Unija ima pomembno vlogo pri krepitvi notranje varnosti in obravnavanju pomislekov državljanov. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v svojem govoru o stanju v Uniji 2018 1 poudaril, da lahko le močna in enotna Evropa svoje državljane ščiti pred notranjimi in zunanjimi grožnjami, vključno s terorizmom. V zadnjih letih je bilo evropsko varnostno okolje posodobljeno z novo zakonodajo in pobudami politike na področju varnostne unije, večjim sodelovanjem med državami članicami ter okrepljeno vlogo agencij Unije, zlasti Europola in Evropske agencije za mejno in obalno stražo. Predsednik Juncker je v svojem govoru pozval tudi k vodilni vlogi pri dokončanju varnostne unije, da bi izpolnili pričakovanja državljanov glede notranje varnosti.

Komisija je ob govoru o stanju v Uniji 2018 predlagala vrsto ukrepov za okrepitev varnosti v EU in večjo zaščito njenih zunanjih meja. Predstavila je nova pravila za hitro odstranitev terorističnih spletnih vsebin, ki so jasna in ciljno usmerjena v preprečevanje zlorabe spletnih storitev za razširjanje terorističnih vsebin, obenem pa zagotavljajo trdne ukrepe za zaščito svobode govora in obveščanja v odprti in demokratični družbi 2 . Prav tako je predlagala ukrepe za zagotovitev, da bodo volitve v Evropski parlament naslednje leto organizirane svobodno, pošteno in varno, vključno s priporočilom o mrežah za volilno sodelovanje, spletni preglednosti, zaščiti pred kibernetskimi incidenti in boju proti dezinformacijskim kampanjam 3 . Da bi ostali v koraku z nenehno razvijajočimi se kibernetskimi grožnjami ter združili vire in strokovno znanje na področju kibernetskih tehnologij, je Komisija predlagala uredbo o vzpostavitvi mreže nacionalnih strokovnih centrov za kibernetsko varnost 4 . Kot del celovitega odziva na čezmejne teroristične grožnje je predstavila pobudo za postopno razširitev pristojnosti Evropskega javnega tožilstva na teroristična kazniva dejanja, ki prizadenejo več kot eno državo članico 5 . Poleg tega je predlagala, da se izboljša zaščita zunanjih meja z razširitvijo pristojnosti evropske mejne in obalne straže ter okrepitvijo njene zmogljivosti za ukrepanje 6 .

Komisija je te predloge predstavila kot prispevek k srečanju voditeljev v Salzburgu, ki je potekalo 19. in 20. septembra 2018. Z njimi je poudarila, da se je treba osredotočiti na evropske rešitve, da bi se okrepile zmogljivosti držav članic za obvladovanje stalnih in razvijajočih se groženj. Glede na to, da se približujejo volitve v Evropski parlament, je ključnega pomena, da uresničimo skupni cilj izboljšanja varnosti vseh državljanov v EU. Razprava v Salzburgu je bila tako priložnost, da se doseže pozitiven zagon za sprejetje prednostnih zakonodajnih pobud pred volitvami v Evropski parlament maja 2019, vključno z najnovejšimi pobudami, ki jih je Komisija predstavila ob govoru o stanju v Uniji 2018. Prihodnji meseci bodo odločilni za doseganje čim večjega napredka pri zakonodajnih predlogih v obravnavi, da bi se medinstitucionalna pogajanja zaključila še v tem mandatu Evropskega parlamenta.

Doseganje rezultatov pri pobudah na področju varnostne unije je treba nadalje spodbuditi, da bi se okrepili naša skupna varnost in odpornost proti kibernetskim grožnjam, ki spodkopavajo na pravilih temelječi mednarodni sistem. 4. oktobra 2018 je bilo sporočeno 7 , da je bil urad Organizacije za prepoved kemičnega orožja v Haagu aprila 2018 tarča sovražne kibernetske operacije, ki jo je izvedla ruska vojaška obveščevalna služba. Operacijo je onemogočila nizozemska obveščevalna služba v sodelovanju z Združenim kraljestvom. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in visoka predstavnica in podpredsednica Federica Mogherini so skupaj izrazili resno zaskrbljenost zaradi tega poskusa oslabitve integritete Organizacije za prepoved kemičnega orožja in taka dejanja obsodili 8 . EU si mora še toliko bolj prizadevati za nadaljnjo krepitev odpornosti svojih institucij in institucij njenih držav članic ter mednarodnih partnerjev in organizacij na digitalnem področju. To še bolj poudarja pomembnost ukrepov na področju varnostne unije, s katerimi se države članice podpirajo pri obravnavanju groženj, ki jih predstavljajo kibernetski napadi in napadi, ki jih omogoča kibernetski prostor, hibridne grožnje ter kemična, biološka, radiološka in jedrska tveganja.

V tem šestnajstem poročilu o napredku na področju varnostne unije je opisano splošno stanje, pri čemer je poudarek na najnovejših pobudah Komisije, ki so bile predstavljene v okviru govora o stanju v Uniji 2018, in napredku od zadnjega poročila 9 iz junija 2018, pa tudi na zakonodajnih prednostnih nalogah, o katerih so se dogovorili predsedniki Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije v skupni izjavi z dne 14. decembra 2017 (glej tudi seznam vseh pobud na področju varnostne unije v Prilogi I) 10 .

II. DOSEGANJE REZULTATOV PRI ZAKONODAJNIH PREDNOSTNIH NALOGAH

V zadnjih mesecih je bil dosežen dogovor o nekaterih zakonodajnih prednostnih nalogah na področju varnostne unije; sozakonodajalca sta dosegla dogovor glede predlogov o: vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), ki bo omogočal vnaprejšnje preverjanje oseb, ki brez vizuma potujejo v EU, in sicer preverjanje z vidika nedovoljenih migracij in varnostno preverjanje 11 ; okrepitvi schengenskega informacijskega sistema, najbolj uporabljanega sistema za izmenjavo informacij za namene upravljanja varnosti in meja v Evropi 12 ; okrepitvi mandata agencije eu-LISA, Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice 13 , ter o trdnejših pravilih za kriminalizacijo pranja denarja 14 , in sprejela nove ukrepe za okrepitev pravil EU o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma s 5. direktivo o preprečevanju pranja denarja 15 . Še nesprejete ukrepe bi bilo treba hitro sprejeti.

V primeru številnih predlogov dogovor še ni bil dosežen in potrebna so nadaljnja prizadevanja.

1.Trdnejši in pametnejši informacijski sistemi za upravljanje varnosti, meja in migracij

Da bi se zagotovilo, da imajo uslužbenci organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter mejni policisti držav članic na voljo popolne, točne in zanesljive informacije, kadar koli in kjer koli jih potrebujejo, je Komisija decembra 2017 predstavila zakonodajne predloge o interoperabilnosti informacijskih sistemov EU za upravljanje varnosti, meja in migracij, junija 2018 pa spremembe teh predlogov 16 . Predlagani ukrepi bodo nacionalnim organom omogočali, da odkrijejo primere uporabe več identitet in se borijo proti identitetnim prevaram. Svet je 14. junija 2018 prejel pogajalski mandat, ki je bil 12. septembra 2018 dopolnjen v zvezi z naknadnimi spremembami. Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) naj bi o pogajalskem mandatu glasoval v prihodnjih dneh, potrditev mandata na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta pa se načrtuje za teden od 22. oktobra 2018. Vse tri institucije so se v skupni izjavi dogovorile, da bodo zagotovile sprejetje predlaganih uredb o interoperabilnosti pred volitvami v Evropski parlament leta 2019. Da bi se to uresničilo, je treba upoštevati ambiciozen časovni razpored, ki sta ga predvidela sozakonodajalca.

Pogajanja o zakonodajnem predlogu 17 za razširitev evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc na državljane tretjih držav, ki je še ena od zakonodajnih prednostnih nalog na področju izmenjave informacij, so v zaključni fazi. Predlog predvideva vzpostavitev centralizirane podatkovne zbirke, v kateri bo mogoče hitro preveriti, ali ima katera od držav članic informacije o obsodbah državljana tretje države. Končni dogovor glede predloga je zelo blizu, sozakonodajalca pa bosta imela priložnost, da na naslednjem tristranskem srečanju, ki naj bi potekalo 17. oktobra 2018, zaključita razpravo o tej prednostni zakonodajni pobudi v skladu s skupno izjavo.

Pri pogajanjih o predlogu Komisije 18 o okrepitvi sistema Eurodac z razširitvijo njegove uporabe na identifikacijo ne le prosilcev za azil, temveč tudi nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ter oseb, ki so nedovoljeno vstopile v EU, v zadnjih mesecih ni bilo napredka, kljub predhodnemu političnemu dogovoru, ki sta ga sozakonodajalca dosegla junija 2018. Sozakonodajalca morata v skladu z dogovorom iz skupne izjave nujno dokončati to prednostno zakonodajno pobudo. To je potrebno za zagotovitev, da so podatki o nezakonito prebivajočih državljanih tretjih držav in osebah, ki so nedovoljeno vstopile v EU, po eni strani del predlagane interoperabilnosti informacijskih sistemov EU, po drugi strani pa del prizadevanj za hitro rešitev na področju azilne reforme. Predlog za okrepitev sistema Eurodac je eden od petih predlogov za reformo skupnega evropskega azilnega sistema, pri katerih je bil dosežen največji napredek. Tako kot pri drugih dokumentih v napredni fazi bi morala sozakonodajalca pogajanja o tem predlogu zaključiti še pred koncem leta 2018.

Poleg tega v Evropskem parlamentu in Svetu poteka delo v zvezi z zakonodajnim predlogom iz maja 2018 19 o okrepitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS). Predlog določa razširitev področja uporabe podatkovne zbirke, da bi se vključili podatki o dokumentih za dolgoročno bivanje in njihovih imetnikih, uvedla okrepljena preverjanja v različnih podatkovnih zbirkah za odkrivanje in opredelitev morebitnih migracijskih in varnostnih tveganj pred izdajo vizuma ali ob izdaji dokumenta za dolgoročno bivanje ter okrepila zmogljivost za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj svoja pogajalska mandata sprejmeta do konca leta 2018 in najpozneje v začetku leta 2019 začneta tristranske razprave, da bi lahko dogovor o tem dosjeju dosegla v sedanjem mandatu Evropskega parlamenta.

2.Izboljšanje varnosti z okrepljenim upravljanjem zunanjih meja

Notranja varnost je odvisna od večje zaščite zunanjih meja. Komisija je 12. septembra 2018 v okviru govora o stanju v Uniji 2018 sprejela zakonodajna predloga 20 o okrepitvi pooblastil Evropske mejne in obalne straže ter Agencije Evropske unije za azil 21 in predlog za okrepitev vračanja 22 . Ti predlogi bodo skupaj zagotovili potrebna orodja za učinkovitejše upravljanje migracij na zunanjih mejah.

Komisija je predlagala številne spremembe Evropske agencije za mejno in obalno stražo, zlasti lastno operativno vejo, tj. stalno enoto Evropske mejne in obalne straže z 10 000 operativnimi uslužbenci z izvršilnimi pooblastili do leta 2020 za vse njene dejavnosti, da bi lahko države članice učinkovito podprla na terenu z zanesljivo in takoj razpoložljivo pomočjo. Stalna enota bo zagotavljala, da ima Evropska agencija za mejno in obalno stražo potrebne zmogljivosti, vključno z lastno opremo, za zaščito zunanjih meja EU, preprečevanje sekundarnih gibanj in učinkovito izvajanje vračanja migrantov brez urejenega statusa.

S predlogom se bo okrepilo tudi sodelovanje s tretjimi državami in dodatno izboljšale možnosti za izmenjavo informacij med Agencijo in Europolom, vključno z osebnimi podatki, ki se nanašajo na osebe, osumljene čezmejnega kriminala. Navedeni predlog je jasna prednostna naloga Komisije, ki zato poziva Evropski parlament in Svet, naj predlagano zakonodajo sprejmeta v sedanjem mandatu Evropskega parlamenta. Da bi to dosegla, bi morala sozakonodajalca svoja pogajalska mandata sprejeti najpozneje do konca leta 2018, da bi se tristranske razprave lahko začele v začetku leta 2019.

3.Preprečevanje radikalizacije

Obravnavanje terorističnih spletnih vsebin je še vedno eden ključnih izzivov v boju proti terorizmu in pri preprečevanju radikalizacije. Nedavni teroristični napadi na evropskih tleh so pokazali, da teroristi nenehno in sistematično zlorabljajo internet za pridobivanje in novačenje podpornikov, načrtovanje in spodbujanje terorističnih dejavnosti, poveličevanje svojih grozodejstev in pozivanje drugih, naj sledijo njihovemu zgledu, ter vlivanje strahu splošni javnosti. Ponudniki storitev gostovanja, ki so se odzvali pozivom javnih organov, so sprejeli nekatere ukrepe za boj proti terorističnim vsebinam na svojih platformah in vzpostavili prostovoljne okvire in partnerstva, vključno z internetnim forumom EU, ki je bil vzpostavljen decembra 2015. Vendar je treba ukrepe v zvezi s terorističnimi spletnimi vsebinami na strani ponudnikov storitev gostovanja in držav članic okrepiti.

Za obravnavanje tega resnega problema in v odgovor na odločne pozive Evropskega parlamenta 23 in Evropskega sveta 24 je govor predsednika Junckerja o stanju v Uniji 2018 spremljal zakonodajni predlog za vzpostavitev jasnega in usklajenega pravnega okvira za preprečevanje zlorab ponudnikov storitev gostovanja za razširjanje terorističnih spletnih vsebin 25 . Predlog temelji na priporočilu Komisije iz marca 2018 26 o ukrepih, ki naj bi jih sprejeli ponudniki spletnih storitev in države članice, da bi se okrepila prizadevanja za boj proti nezakonitim spletnim vsebinam, zlasti terorističnim.

Predlagani ukrepi bodo pomagali zagotoviti nemoteno delovanje enotnega digitalnega trga, obenem pa povečali varnost na spletu in zaupanje v spletno okolje ter okrepili ukrepe za zaščito svobode izražanja in obveščanja. Pristojni organi držav članic bodo lahko izdali odredbe o odstranitvi, ki bodo ponudnikom storitev gostovanja nalagale odstranitev teroristične spletne vsebine v eni uri, kar je časovni okvir, v katerem je teroristična vsebina najbolj škodljiva zaradi hitrosti, s katero se razširja. V skladu s predlogom bodo morale države članice zagotoviti, da imajo njihovi pristojni organi potrebne zmogljivosti za ukrepanje proti terorističnim spletnim vsebinam. Predlog prav tako prinaša jasnost glede odgovornosti ponudnikov storitev gostovanja, da sprejmejo vse ustrezne, razumne in sorazmerne ukrepe, potrebne za zagotavljanje varnosti njihovih storitev, ter ukrepe za hitro in učinkovito odkrivanje in odstranjevanje terorističnih spletnih vsebin, ob upoštevanju temeljnega pomena svobode izražanja in obveščanja v odprti in demokratični družbi. Predlog predvideva tudi številne potrebne zaščitne ukrepe, namenjene zagotovitvi popolnega spoštovanja temeljnih pravic, kot sta svoboda izražanja in obveščanja v odprti in demokratični družbi, poleg možnosti sodnega varstva na podlagi pravice do učinkovitega pravnega sredstva.

Navedeni predlog je jasna prednostna naloga Komisije, ki zato poziva Evropski parlament in Svet, naj predlagano zakonodajo sprejmeta v sedanjem mandatu Evropskega parlamenta. Da bi to dosegla, bi morala sozakonodajalca svoja pogajalska mandata sprejeti najpozneje do konca leta 2018, da bi se tristranske razprave lahko začele v začetku leta 2019.

Komisija bo vzporedno z zakonodajnim delom za boj proti terorističnim spletnim vsebinam še naprej sodelovala s ponudniki storitev gostovanja v okviru prostovoljnega internetnega foruma EU, da bi se zmanjšala dostopnost terorističnih spletnih vsebin in okrepila vloga partnerjev iz civilne družbe pri razširjanju učinkovitih alternativnih diskurzov na spletu. Ministri se bodo ponovno sestali decembra 2018.

Hkrati EU še naprej podpira preprečevanje radikalizacije v državah članicah in njihovih lokalnih skupnostih. 1. in 2. oktobra 2018 se je sestala mreža oblikovalcev preprečevalnih politik EU, da bi začela izvajati priporočila strokovne skupine na visoki ravni za vprašanje radikalizacije 27 . To bo prispevalo k delu novoustanovljenega usmerjevalnega odbora za ukrepe Unije na področju preprečevanja in zatiranja radikalizacije, ki se bo prvič sestal 24. oktobra 2018 28 na Dunaju. 11. oktobra 2018 se bodo na četrti konferenci na visoki ravni o radikalizaciji v okviru mreže EU za ozaveščanje o radikalizaciji zbrali ministri in strokovnjaki, da bi obravnavali izzive, povezane z otroki, ki se vračajo z ozemelj pod nadzorom teroristov (vključno z otroki begunci), ter izzive glede izpustitve radikaliziranih zapornikov, vključno s storilci terorističnih kaznivih dejanj, iz zapora. Komisija bo v okviru delovnega programa Sklada za notranjo varnost 29 za leto 2018 na področju policijskega sodelovanja in preprečevanja kriminala, ki zagotavlja financiranje v skupni višini 70 milijonov EUR, objavila razpis za zbiranje predlogov, namenjen ciljno usmerjenemu financiranju projektov za preprečevanje radikalizacije in boj proti njej v vrednosti 5 milijonov EUR.

4.Obravnavanje groženj, ki jih omogoča kibernetski prostor, in krepitev kibernetske varnosti

Zagotavljanje odpornosti naših demokracij je ključni del varnostne unije: napadi na volilno infrastrukturo in informacijske sisteme kampanj so hibridne grožnje, ki jih mora Unija nujno obravnavati. Politično motivirane množične dezinformacijske kampanje na spletu, vključno s tistimi, ki jih izvajajo tretje države, s ciljem predvsem diskreditirati volitve ter jim odvzeti legitimnost, so bile priznane kot vse večja grožnja za naše demokracije 30 . Komisija je za obravnavanje teh kompleksnih groženj sprejela številne pobude, od ukrepov proti kibernetskim incidentom, namenjenih krepitvi kibernetske varnosti v Uniji, do ukrepov za boj proti spletnim dezinformacijam in manipulacijam, vključno z zlorabo osebnih podatkov.

Komisija je 12. septembra 2018, kot je napovedal predsednik Juncker v svojem govoru o stanju v Uniji 2018, predstavila vrsto ukrepov za zagotavljanje svobodnih in poštenih evropskih volitev 31 . V priporočilu o mrežah za volilno sodelovanje, spletni preglednosti, zaščiti pred kibernetskimi incidenti in boju proti dezinformacijskim kampanjam države članice spodbuja, naj vzpostavijo nacionalno mrežo pristojnih organov za volilno sodelovanje, kot so volilni organi, organi, pristojni za kibernetsko varnost, organi za varstvo podatkov in organi kazenskega pregona, ter določijo kontaktno točko, ki bo sodelovala v evropski mreži za volilno sodelovanje 32 . Države članice morajo tudi preveriti, ali je njihova volilna zakonodaja pripravljena na spletne kampanje, ter zagotoviti, da se lahko volilna pravila in sankcije, ki se uporabljajo za nespletne dejavnosti, vključno s preglednostjo in financiranjem kampanj, izvršujejo pri spletnih dejavnostih. Komisija poziva države članice ter evropske in nacionalne politične stranke, fundacije in organizacije, ki sodelujejo pri kampanjah, naj nemudoma izvedejo ukrepe iz priporočila.

Komisija je pripravila tudi smernice o uporabi prava EU o varstvu podatkov, ki bodo nacionalnim organom, evropskim in nacionalnim političnim strankam ter drugim akterjem, vključenim v volilni proces, pomagale pri izvajanju obveznosti glede varstva podatkov na podlagi prava EU v volilnem kontekstu 33 . Prav tako je predstavila zakonodajni predlog za ciljno usmerjeno spremembo uredbe glede financiranja strank iz leta 2014, ki bo omogočila naložitev finančnih sankcij za kršitev pravil o varstvu podatkov z namenom namernega vplivanja na rezultate evropskih volitev 34 . Sankcije bodo denarne kazni v višini 5 % letnega proračuna zadevne evropske politične stranke ali fundacije. Navedeni predlog je jasna prednostna naloga Komisije, ki zato poziva Evropski parlament in Svet, naj predlagane ciljno usmerjene spremembe sprejmeta pravočasno pred volitvami v Evropski parlament leta 2019. Da bi to dosegla, bi morala sozakonodajalca nemudoma sprejeti svoja pogajalska mandata, da bi se tristranske razprave začele brez odlašanja.

Z izvajanjem evropskega pristopa za boj proti dezinformacijam na spletu, kot je bil opredeljen aprila 2018 35 , Komisija spodbuja bolj pregledno, zaupanja vredno in odgovorno spletno okolje. Spletne platforme in oglaševalska industrija so 26. septembra 2018 predstavile samoregulativni kodeks ravnanja glede spletnih dezinformacij, ki vključuje vrsto zavez za boj proti dezinformacijam na spletu. Komisija bo pozorno spremljala dosežen napredek, analizirala prve rezultate kodeksa ravnanja in o njih poročala do konca leta 2018.

Komisija bo povečala ozaveščenost in nadaljevala dialog z organi držav članic, zlasti prek konference na visoki ravni o grožnjah za volitve, ki jih omogoča kibernetski prostor, ki bo potekala 15. in 16. oktobra 2018, njeni rezultati pa se bodo upoštevali na naslednjem kolokviju o temeljnih pravicah (26. in 27. novembra 2018), ki bo osredotočen na demokracijo v Evropski uniji. Analiza rezultatov kodeksa ravnanja in sklepi konference na visoki ravni se bodo upoštevali v skupnem akcijskem načrtu za boj proti dezinformacijam, ki ga bosta Komisija in visoka predstavnica predstavili do konca leta v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi sklepov Evropskega sveta iz junija 2018 in govora o stanju v Uniji 2018. V akcijskem načrtu se bo poročalo o napredku pri izvajanju sporočila o boju proti dezinformacijam na spletu. Na podlagi izkušenj projektne skupine East StratCom 36 bodo v akcijskem načrtu predstavljeni predlogi za spodbujanje bolj povezanega pristopa k dezinformacijam v tesnem sodelovanju z državami članicami 37 . Preučeni bodo tudi mandat in viri treh projektnih skupin ter možnosti okrepitve njihovih zmogljivosti za boj proti dezinformacijam, ki izvirajo iz treh regij. To bo pomagalo zagotoviti dovolj prizadevanj na ravni EU in na ravni držav članic za obravnavanje kompleksnosti dezinformacijskih kampanj, ki jih izvajajo sovražni akterji.

Boj proti kibernetski kriminaliteti in izboljšanje kibernetske varnosti prav tako ostajata prednostna naloga EU. Komisija je 12. septembra 2018 v okviru govora o stanju v Uniji 2018 sprejela zakonodajni predlog uredbe 38 o združevanju virov in strokovnega znanja na področju tehnologije kibernetske varnosti. Da bi ostali v koraku z nenehno razvijajočimi se kibernetskimi grožnjami, bo na podlagi predloga vzpostavljena mreža nacionalnih koordinacijskih centrov, s katero bo mogoče boljše usmerjati in usklajevati razpoložljivo financiranje za sodelovanje, raziskave in inovacije na področju kibernetske varnosti. Novi Evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni strokovni center za kibernetsko varnost bo upravljal finančna sredstva EU, namenjena kibernetski varnosti v okviru predlaganega programa Digitalna Evropa in programa Obzorje Evropa, ter spodbujal skupne naložbe Unije, držav članic in industrije za spodbuditev industrije kibernetske varnosti v EU. Poleg tega bo v okviru prihodnjega Evropskega obrambnega sklada, ki ga je nedavno predlagala Komisija, načeloma mogoče podpreti projekte na področju kibernetske obrambe. Evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni strokovni center za kibernetsko varnost bi lahko prevzel vodenje takih projektov, če bi tako želele države članice. Navedeni predlog je jasna prednostna naloga Komisije, ki zato poziva Evropski parlament in Svet, naj predlagano zakonodajo sprejmeta v sedanjem mandatu Evropskega parlamenta. Da bi to dosegla, bi morala sozakonodajalca svoja pogajalska mandata sprejeti najpozneje do konca leta 2018, da bi se tristranske razprave lahko začele v začetku leta 2019.

Kot del ukrepov, opredeljenih v skupnem sporočilu 39 z naslovom „Odpornost, odvračanje in obramba: okrepitev kibernetske varnosti za EU“ iz septembra 2017, sta sozakonodajalca 13. septembra 2018 in 1. oktobra 2018 organizirala dve tristranski srečanji o predlagani uredbi o kibernetski varnosti 40 . Za povečanje zmogljivosti in pripravljenosti držav članic in podjetij na področju kibernetske varnosti ter izboljšanje sodelovanja in usklajevanja med državami članicami ter institucijami, agencijami in organi EU se bo s predlogom obnovil mandat Agencije EU za varnost omrežij in informacij, ki se bo preimenovala v Agencijo EU za kibernetsko varnost. S predlogom se bo vzpostavil tudi okvir certificiranja EU za izdelke, sisteme in storitve informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti. Vse tri institucije so ponovno potrdile svojo zavezo, da bodo pogajanja o predlogu zaključile pred koncem leta v skladu s skupno izjavo.

Dosežen je bil tudi napredek v zvezi z zakonodajnim predlogom o negotovinskih plačilnih sredstvih, ki je ravno tako del svežnja o kibernetski varnosti iz septembra 2017 41 . S predlaganimi pravili se bo posodobil pravni okvir EU za boj proti goljufijam in ponarejanju v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi, saj pravila obravnavajo nove izzive in tehnološki razvoj, kot so virtualne valute in mobilna plačila, odpravljajo ovire za operativno sodelovanje ter izboljšujejo ukrepe za preprečevanje in pomoč žrtvam. Sozakonodajalca sta prvo tristransko srečanje organizirala 26. septembra 2018, vse tri institucije pa so izrazile pripravljenost, da hitro dosežejo dogovor o predlogu.

5.Omejitev možnosti delovanja teroristov

EU je sprejela odločne ukrepe za omejitev možnosti delovanja teroristov in drugih storilcev kaznivih dejanj. Sistematično varnostno preverjanje vseh oseb, ki prečkajo zunanjo mejo 42 , in obdelava podatkov na podlagi direktive o evidenci podatkov o potnikih 43 teroristom otežujeta vstop v EU in gibanje v njej. Direktiva o boju proti terorizmu 44 pomaga preprečevati teroristične napade, saj inkriminira dejanja, kot so financiranje terorizma, sodelovanje pri usposabljanju ali potovanje v teroristične namene ter organizacija oziroma omogočanje takšnega potovanja. Strožja pravila za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma na podlagi 5. direktive o preprečevanju pranja denarja 45 ter nedavno dogovorjena pravila o boju proti pranju denarja s kazenskopravnimi sredstvi 46 bodo teroristom otežila dostop do denarja. Komisija poziva države članice k čimprejšnjemu prenosu teh instrumentov za okrepitev boja proti financiranju terorizma in pranju denarja. Okrepljeni pravni okvir za nadzor nabave in posedovanja orožja 47 skupaj z nadaljnjim ukrepanjem proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem 48 omejuje dobavo strelnega orožja, ki je na voljo storilcem kaznivih dejanj in teroristom.

Čeprav je bil pri obravnavanju terorizma in drugih varnostnih groženj v EU dosežen znaten napredek, ni skupnega pristopa Unije k preiskovanju, pregonu in kaznovanju čezmejnih terorističnih kaznivih dejanj. Evropsko javno tožilstvo 49 , ki je edini organ Unije, pooblaščen za izvajanje kazenskih preiskav in pregon kaznivih dejanj pred pristojnimi nacionalnimi sodišči ter sodni pregon storilcev, ima velik potencial za znatno okrepitev sedanjih prizadevanj v boju proti terorističnim kaznivim dejanjem v Evropski uniji. Komisija je 12. septembra 2018 na podlagi govora o stanju v Uniji 2017 predstavila pobudo za razširitev pristojnosti Evropskega javnega tožilstva na preiskovanje in pregon čezmejnih terorističnih kaznivih dejanj ter osnutek sklepa Evropskega sveta o spremembi člena 86 PDEU v zvezi s pristojnostmi Evropskega javnega tožilstva 50 . Komisija poziva Evropski svet, naj se o tej pobudi odloči skupaj z Evropskim parlamentom in potrdi razširitev pristojnosti Evropskega javnega tožilstva na teroristična kazniva dejanja, ki prizadenejo več kot eno državo članico.

Čeprav v EU že veljajo stroga pravila za preprečevanje pranja denarja, so nedavni primeri pranja denarja v nekaterih bankah v EU vzbudili pomisleke, da se ta pravila po vsej EU ne nadzorujejo in ne izvajajo vedno učinkovito. Komisija je 12. septembra 2018 v okviru govora o stanju v Uniji 2018 predlagala okrepitev vloge Evropskega bančnega organa pri nadzoru nad področju preprečevanja pranja denarja v finančnem sektorju 51 . Predlagani ukrepi bodo še okrepili nadzor finančnih institucij EU za boljše spoprijemanje z grožnjami pranja denarja in financiranja terorizma. Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj podpreta predlagane ukrepe za okrepitev vloge Evropskega bančnega organa ter čim prej, najpozneje pa v začetku leta 2019, sprejmeta ustrezne zakonodajne ukrepe.

Elektronski dokazi so pomembni v veliki večini kazenskih preiskav. Sodni organi morajo vedno pogosteje vložiti zahtevek v drugi jurisdikciji, da bi pridobili podatke o elektronskih dokazih od ponudnikov storitev. Omogočanje lažjega in hitrejšega pridobivanja teh dokazov, tudi prek meja, je ključnega pomena za učinkovito preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, vključno s terorizmom ali kibernetsko kriminaliteto. Zato bi morala sozakonodajalca resnično sprejeti predloga Komisije iz aprila 2018 za izboljšanje čezmejnega zbiranja elektronskih dokazov za kazenske postopke 52 . Razprave v Svetu še potekajo. Naslednje zasedanje Sveta za pravosodje in notranje zadeve 11. in 12. oktobra 2018 je pomembna priložnost za razpravo ministrov o ključnih vidikih predlogov, zlasti o področju uporabe pobude ter o postopkovnih vidikih in potrebnih zaščitnih ukrepih, da bi najpozneje do decembra 2018 dosegli dogovor o stališču Sveta. Glede na pomembnost elektronskih dokazov za kazenske preiskave pri skoraj vseh vrstah kaznivih dejanj Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj čim prej obravnavata to prednostno zakonodajno pobudo, najpozneje do konca leta 2018 sprejmeta svoja pogajalska mandata in nemudoma začneta tristranske razprave. To bi omogočilo sprejetje tega zakonodajnega akta še pred evropskimi volitvami leta 2019, kot so se dogovorile vse tri institucije v skupni izjavi.

Komisija še naprej pozorno spremlja dogajanje na področju elektronskih dokazov v državah, ki niso članice EU, vključno z zakonom Združenih držav o pojasnitvi zakonite uporabe podatkov v tujini (CLOUD Act), o čemer bo potekala razprava na politični ravni na srečanju ministrov za pravosodje in notranje zadeve EU in ZDA 8. in 9. novembra 2018 v Washingtonu. Komisija prav tako pozorno spremlja razvoj pogajanj o Drugem dodatnem protokolu o dostopu do elektronskih dokazov h Konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti iz Budimpešte. Predloga Komisije o elektronskih dokazih zagotavljata trdno podlago za usklajen in dosleden pristop znotraj EU in tudi pristop EU na mednarodni ravni. Komisija namerava čim prej predlagati sprejetje dveh priporočil za pogajalske smernice o mednarodnih vidikih predlogov o elektronskih dokazih, k čemur je junija 2018 pozval Svet za pravosodje in notranje zadeve, in sicer o Drugem dodatnem protokolu k Budimpeški konvenciji o kibernetski kriminaliteti ter o sporazumu med EU in Združenimi državami o čezmejnem dostopu do elektronskih dokazov. Čas sprejetja teh dveh priporočil, ki bi se izvedlo skupaj, je povezan z napredkom, doseženim pri razpravah o predlogih o elektronskih dokazih, ter z zadostno jasnostjo glede parametrov in zaščitnih ukrepov prihodnjih notranjih ureditev EU ter zaščitnih ukrepov, ki so potrebni v pravnih sistemih partnerjev iz tretjih držav.

Glede na pomembnost finančnih informacij za preiskave je Komisija aprila 2018 predstavila zakonodajni predlog za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona hudih kaznivih dejanj 53 . Namen te prednostne zakonodajne pobude je imenovanim organom kazenskega pregona in uradom za odvzem premoženjske koristi zagotoviti neposreden dostop do informacij o bančnih računih, shranjenih v nacionalnih centraliziranih registrih bančnih računov, ter okrepiti sodelovanje med nacionalnimi finančnoobveščevalnimi enotami in organi kazenskega pregona. Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj čim prej obravnavata to prednostno zakonodajno pobudo v skladu z dogovorom vseh treh institucij iz skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah, da se zagotovi sprejetje tega zakonodajnega akta pred volitvami v Evropski parlament leta 2019. Za dosego tega cilja bi morala sozakonodajalca nemudoma sprejeti svoja pogajalska mandata in brez odlašanja začeti tristranske razprave.

Teroristi so v številnih napadih v EU uporabili doma izdelane eksplozive, še večje število neuspešnih in preprečenih napadov pa je vključevalo poskus uporabe doma narejenih eksplozivov. Da bi čim bolj omejili dostop teroristov do nevarnih predhodnih sestavin za eksplozive, ki jih je mogoče zlorabiti za izdelavo doma narejenih eksplozivov, je Komisija aprila 2018 predstavila zakonodajni predlog za okrepitev omejitev pri trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive 54 . Namen te pobude na podlagi priporočila Komisije 55 iz oktobra 2017 je zapolniti varnostne vrzeli s številnimi ukrepi, kot so prepoved dodatnih kemikalij, ki bi se lahko uporabile za izdelavo doma narejenih eksplozivov, obvezno preverjanje kazenskih evidenc tistih, ki zaprosijo za dovoljenje za nakup omejenih snovi, ter pojasnitev, da se pravila, ki se uporabljajo za gospodarske subjekte, uporabljajo tudi za podjetja, ki poslujejo na spletu. Za dosego tega cilja je pomembno, da sozakonodajalca do konca leta 2018 sprejmeta svoja pogajalska mandata in najpozneje v začetku leta 2019 začneta tristranska pogajanja, saj bosta le tako lahko dogovor o tem dokumentu dosegla v sedanjem mandatu Evropskega parlamenta.

Komisija je aprila 2018 predstavila zakonodajni predlog za okrepitev varnostnih značilnosti nacionalnih osebnih izkaznic in dovoljenj za prebivanje 56 , da bi teroristom in drugim storilcem kaznivih dejanj otežila zlorabo ali ponarejanje dokumentov, ki se uporabljajo za vstop v EU ali gibanje v njej, hkrati pa olajšala izvrševanje pravic državljanov EU do prostega gibanja. Predlog določa minimalne varnostne standarde dokumentov za nacionalne osebne izkaznice, vključno zlasti s potrebo po biometrični fotografiji in prstnih odtisih, ki se shranijo na čipu na osebni izkaznici. V predlogu so določene tudi minimalne informacije, ki jih je treba navesti na dokumentih za prebivanje, izdanih državljanom EU, ki živijo v drugi državi članici, ter popolna uskladitev oblike dovoljenj za prebivanje družinskih članov, ki niso državljani EU. Pričakuje se, da bosta sozakonodajalca pridobila pogajalska mandata do novembra 2018, kar bi moralo zagotoviti podlago za hiter napredek in sprejetje dokumenta v sedanjem mandatu Evropskega parlamenta.

III.    IZVAJANJE DRUGIH PREDNOSTNIH DOKUMENTOV NA PODROČJU VARNOSTI

1.Izvajanje dogovorjenih ukrepov na področju varnostne unije

Ukrepi, ki jih je EU sprejela v varnostni uniji, lahko v polni meri koristijo in nudijo podporo nacionalnim organom, ki delujejo na prvi črti, le če instrumente Unije v celoti izvajajo vse države članice. Da bi to dosegla, Komisija zagotavlja podporo državam članicam pri popolnem izvajanju in uporabi ukrepov, dogovorjenih v varnostni uniji, vključno z omogočanjem izmenjave najboljših praks in zagotavljanjem sredstev 57 . Vendar bo Komisija po potrebi brez oklevanja v celoti uporabila vse ukrepe, ki jih ima na voljo za izvrševanje zakonodaje EU, vključno z ukrepi za ugotavljanje kršitev, kadar je to primerno, kot je to storila v naslednjih zadevah v zvezi z neobveščanjem.

Po poteku roka za začetek izvajanja direktive EU o evidenci podatkov o potnikih 58 25. maja 2018 je Komisija 19. julija 2018 začela postopke za ugotavljanje kršitev proti 14 državam članicam, ker niso sporočile sprejetja nacionalne zakonodaje, ki v celoti prenaša to direktivo 59 , ki je bistveno orodje v boju proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem. Hkrati Komisija še naprej podpira vse države članice pri njihovih prizadevanjih za dokončanje razvoja njihovih sistemov evidenc podatkov o potnikih, vključno s spodbujanjem izmenjave informacij in najboljših praks. Delovni program Sklada za notranjo varnost za leto 2018 60 predvideva nadaljnja sredstva v višini 1,5 milijona EUR za medsebojno povezljivost nacionalnih enot za informacije o potnikih.

Rok za prenos direktive o varstvu podatkov pri kazenskem pregonu 61 v nacionalno zakonodajo se je iztekel 6. maja 2018. Komisija je zato 19. julija 2018 začela postopke za ugotavljanje kršitev zoper 19 držav članic, ker niso sporočile sprejetja nacionalne zakonodaje, ki bi v celoti prenesla to direktivo 62 .

Rok za prenos direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov (direktiva o varnosti omrežij in informacij) 63 v nacionalno zakonodajo se je iztekel 9. maja 2018. Komisija je zato 19. julija 2018 začela postopke za ugotavljanje kršitev zoper 17 držav članic, ker niso sporočile sprejetja nacionalne zakonodaje, ki bi v celoti prenesla to direktivo 64 . Rok za določitev izvajalcev, za katere bodo veljale zahteve iz direktive, tako imenovanih izvajalcev bistvenih storitev, je 9. november 2018. V okviru sektorskega pristopa h kibernetski varnosti Komisija pripravlja smernice za obravnavanje zahtev energetskega sektorja glede kibernetske varnosti. Konferenca na visoki ravni, ki jo skupaj organizirata avstrijsko predsedstvo in Komisija, bo potekala 11. oktobra 2018 v Bruslju.

Rok za prenos direktive o boju proti terorizmu 65 se je iztekel 8. septembra 2018, rok za prenos direktive o nadzoru nabave in posedovanja orožja 66 pa se je iztekel 14. septembra 2018. Komisija trenutno ocenjuje uradna obvestila, ki jih je prejela od držav članic, in bo uporabila svoja pooblastila kot varuhinja Pogodb za uvedbo ukrepov za ugotavljanje kršitev, če in ko bo to potrebno za zagotovitev doslednega izvajanja teh instrumentov. Komisija ocenjuje tudi prenos 4. direktive o preprečevanju pranja denarja 67 in si prizadeva zagotoviti, da se pravila izvajajo na terenu. Komisija je začela postopke za ugotavljanje kršitev zoper 20 držav članic, ker niso sporočile sprejetja nacionalne zakonodaje za prenos te direktive 68 . Po potrebi bo še naprej uporabljala svoja pooblastila za zagotovitev doslednega izvajanja te direktive.

Komisija vse države članice poziva, naj v celoti izvajajo in uporabljajo vse ukrepe in instrumente EU, dogovorjene v varnostni uniji.

2. Varovanje javnih prostorov

Za izboljšanje naše zaščite in odpornosti proti terorizmu Komisija še naprej podpira države članice pri varovanju javnih prostorov z izvajanjem akcijskega načrta iz oktobra 2017 75 , in sicer z ukrepi za podporo ukrepanju na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Forum upravljavcev, skupina pod vodstvom Komisije za spodbujanje javno-zasebnih partnerstev in sodelovanje z zasebnimi upravljavci, je 26. in 27. septembra 2018 organiziral tematsko srečanje s sektorjem gostinstva in trgovine, na katerem so sodelovali predstavniki restavracij, hotelov, bolnišnic, nakupovalnih središč in kongresnih centrov. Srečanje foruma upravljavcev v popolni zasedbi, ki bo vključevalo vse sektorje, bo potekalo 26. in 27. novembra 2018. Za spodbujanje izmenjave najboljših praks Komisija predlaga izbiro projektov za financiranje v višini 25,4 milijona EUR na podlagi razpisa za zbiranje predlogov iz leta 2017 v okviru Sklada za notranjo varnost. Poleg tega bo Komisija med evropskim tednom regij in mest, ki bo potekal od 8. do 11. oktobra 2018, objavila razpis v okviru Inovativnih urbanističnih ukrepov kot del Evropskega sklada za regionalni razvoj 76 . Varnost bo eno od štirih tematskih področij tega razpisa, s skupnimi finančnimi sredstvi v višini 100 milijonov EUR in rokom za oddajo vlog januarja 2019. Poleg tega je Komisija v okviru agende EU za mesta predlagala partnerstvo za varnost na javnih mestih 77 , ki bo državam članicam, predstavnikom mest in drugim zainteresiranim stranem omogočilo, da skupaj razvijejo akcijski načrt za boljše pravno urejanje, znanje in financiranje za izboljšanje varnosti v javnih prostorih.

V okviru delovnega programa Sklada za notranjo varnost za leto 2018 78 je Komisija skupaj s tem poročilom objavila razpis za zbiranje predlogov za nadaljnje financiranje v višini 9,5 milijona EUR za varovanje javnih prostorov ter financiranje predlogov, ki obravnavajo kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje, da se podpre zaščita kritične infrastrukture in omeji dostop do eksplozivov in predhodnih sestavin za eksplozive. Poleg tega Komisija nadaljuje svoje delo pri izvajanju skupnega sporočila 79 o povečanju odpornosti in krepitvi zmogljivosti za obravnavanje hibridnih groženj ter akcijskega načrta 80 za okrepitev pripravljenosti na kemična, biološka, radiološka in jedrska varnostna tveganja v odgovor na poziv Evropskega sveta iz marca 2018 k okrepitvi odpornosti na ta tveganja.

3. Zunanja razsežnost

EU in Kanada sta 20. junija 2018 začeli uradna pogajanja o spremenjenem sporazumu o evidenci podatkov o potnikih med EU in Kanado. Drugi krog pogajanj je potekal 18. in 19. septembra 2018 v Ottawi, trenutno pa mu sledijo ukrepi na tehnični ravni. Komisija je 1. oktobra 2018 poročala Svetu na ravni delovne skupine in bo v prihodnjih dneh poročala odboru Evropskega parlamenta LIBE o dobrem napredku, ki je bil dosežen v pogajanjih.

V okviru okrepljenega sodelovanja EU z Zahodnim Balkanom na področju varnosti 81 je Komisija v imenu EU skupaj z vsemi šestimi partnericami z Zahodnega Balkana podpisala skupni akcijski načrt o boju proti terorizmu na Zahodnem Balkanu na srečanju ministrov za pravosodje in notranje zadeve EU in Zahodnega Balkana, ki je potekalo 5. oktobra 2018 v Tirani 82 . Akcijski načrt bo zagotovil skupno usmeritev in skupno dogovorjeno podlago za konkretne rezultate pri reševanju obstoječih varnostnih izzivov, vključno s sistematično krepitvijo regionalnega sodelovanja. Njegovih pet ciljev vključuje vzpostavitev trdnega okvira za boj proti terorizmu, zagotavljanje učinkovitega preprečevanja nasilnega ekstremizma in boja proti njemu, zagotavljanje učinkovite izmenjave informacij in operativnega sodelovanja, krepitev zmogljivosti za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma ter krepitev zaščite državljanov in infrastrukture. Za vsak cilj navaja ukrepe za partnerice z Zahodnega Balkana (vključno z regionalno razsežnostjo) in ukrepe za podporo EU. Poleg tega si EU v okviru digitalne agende za Zahodni Balkan prizadeva okrepiti sodelovanje s partnericami z Zahodnega Balkana na področju kibernetske varnosti, zlasti s podporo Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA).

Po parafiranju sporazumov o statusu glede operativnega sodelovanja z Albanijo februarja 2018 in z nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo julija 2018 sta Komisija in Republika Srbija 20. septembra 2018 parafirali sporazum o statusu glede operativnega sodelovanja s Srbijo, ki bo omogočil napotitev skupin evropske mejne in obalne straže v to državo. Sporazum o statusu z Albanijo je bil podpisan 5. oktobra. Agencija bo tem partnericam z Zahodnega Balkana lahko pomagala pri upravljanju meja in izvajala skupne operacije, zlasti v primeru nenadne spremembe migracijskih tokov. V teku so pogajanja s Črno goro ter Bosno in Hercegovino.

EU je sodelovala na prvi konferenci na visoki ravni vodij agencij za boj proti terorizmu, ki jo je 28. in 29. junija 2018 v sodelovanju z Uradom Združenih narodov za boj proti terorizmu organiziral generalni sekretar Združenih narodov. Več kot 1 000 udeležencev iz 150 držav, 51 organizacij civilne družbe in 30 mednarodnih in regionalnih organizacij se je sestalo, da bi okrepili večstransko sodelovanje na področju boja proti terorizmu in vzpostavili nova partnerstva za obravnavanje zapletene in transnacionalne grožnje terorizma.

Na srečanju visokih uradnikov EU in ZDA s področja pravosodja in notranjih zadev 25. in 26. septembra 2018 na Dunaju so bili obravnavani varnostni vidiki čezatlantskega sodelovanja, kot je sodelovanje na področju kazenskega pregona in izmenjava informacij iz evidence podatkov o potnikih, varnost v letalstvu ter sodelovanje na področju kemičnih groženj, kot priprava na srečanje ministrov EU in ZDA za pravosodje in notranje zadeve, ki bo potekalo 8. in 9. novembra 2018 v Washingtonu.

Dialog med EU in Avstralijo o boju proti terorizmu z dne 12. julija 2018 v Bruslju je obravnaval sodelovanje z Europolom, izmenjavo informacij iz evidence podatkov o potnikih, avstralska prizadevanja v boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu v jugovzhodni Aziji ter sodelovanje v Globalnem forumu za boj proti terorizmu in koaliciji proti ISIL.

V okviru prizadevanj EU za okrepitev sodelovanja na področju varnosti in boja proti terorizmu z južnimi partnericami je med 16. in 18. julijem 2018 skupna misija EU na visoki ravni obiskala Alžirijo. Razprave so bile osredotočene na boj proti terorizmu v Sahelu.

IV. ZAKLJUČEK

Evropejci od Unije pričakujejo, da bo poskrbela za njihovo varnost, kot je poudaril predsednik Juncker v svojem govoru o stanju v Uniji 2018. Prihodnji meseci bodo odločilni pri izvajanju vseh zakonodajnih predlogov v obravnavi na področju varnostne unije pred volitvami v Evropski parlament maja 2019 v skladu s skupno izjavo o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za obdobje 2018–19 in s pozitivnim zagonom z neformalnega srečanja voditeljev v Salzburgu.

Komisija na podlagi napredka, ki je bil dosežen v zadnjih nekaj letih pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije, poziva Evropski parlament in Svet, naj čim prej nadaljujeta delo v zvezi s prednostnimi zakonodajnimi pobudami, dogovorjenimi v skupni izjavi, in najnovejšimi pobudami na področju varnostne unije, ki jih je Komisija predstavila v okviru govora o stanju v Uniji 2018. Po potrebi morata sozakonodajalca ta prizadevanja pospešiti, da bi dosegli dogovor o vseh dokumentih v sedanjem mandatu Evropskega parlamenta.

(1)

      https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/soteu2018-speech_sl_0.pdf . Glej tudi pismo o nameri predsednika Junckerja: https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/soteu2018-letter-of-intent_sl.pdf .

(2)

     COM(2018) 640 final z dne 12. septembra 2018.

(3)

     COM(2018) 637 final z dne 12. septembra 2018.

(4)

     COM(2018) 630 final z dne 12. septembra 2018.

(5)

     COM(2018) 641 final z dne 12. septembra 2018.

(6)

     COM(2018) 631 final z dne 12. septembra 2018.

(7)

      https://english.defensie.nl/latest/news/2018/10/04/netherlands-defence-intelligence-and-security-service-disrupts-russian-cyber-operation-targeting-opcw .

(8)

      http://europa.eu/rapid/press-release_STATEMENT-18-6026_en.htm .

(9)

     COM(2018) 470 final z dne 13. junija 2018.

(10)

      https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/joint-declaration-eu-legislative-priorities-2018-19_en.pdf .

(11)

     COM(2016) 731 final z dne 16. novembra 2016.

(12)

     COM(2016) 881 final z dne 21. decembra 2016, COM(2016) 882 final z dne 21. decembra 2016, COM(2016) 883 final z dne 21. decembra 2016.

(13)

     COM(2017) 352 final z dne 29. junija 2017.

(14)

     COM(2016) 826 final z dne 21. decembra 2016.

(15)

     Direktiva (EU) 2018/843 z dne 30. maja 2018.

(16)

     COM(2017) 793 final z dne 12. decembra 2017, COM(2017) 794 final z dne 12. decembra 2017, COM(2018) 478 final z dne 13. junija 2018 in COM(2018) 480 final z dne 13. junija 2018.

(17)

     COM(2017) 344 final z dne 29. junija 2017.

(18)

     COM(2016) 272 final z dne 4. maja 2016.

(19)

     COM(2018) 302 final z dne 16. maja 2018.

(20)

     COM(2018) 631 final z dne 12. septembra 2018.

(21)

     COM(2018) 633 final z dne 12. septembra 2018.

(22)

     COM(2018) 634 final z dne 12. septembra 2018.

(23)

     Evropski parlament je v svoji resoluciji o spletnih platformah in enotnem digitalnem trgu z dne 15. junija 2017 zadevne platforme pozval, naj „okrepijo ukrepe za boj proti nezakonitim in škodljivim spletnim vsebinam,“ Komisijo pa, naj predstavi predloge za obravnavanje teh vprašanj.

(24)

     Evropski svet je na zasedanju 22. in 23. junija 2017 navedel, da pričakuje, da bo ta sektor „razvil novo tehnologijo in orodja za izboljšanje samodejnega odkrivanja in odstranjevanja vsebine, ki ščuva k terorističnim dejanjem. To bi bilo treba po potrebi dopolniti z ustreznimi zakonodajnimi ukrepi na ravni EU“. Evropski svet je na zasedanju 28. junija 2018 pozdravil dejstvo, da „namerava Komisija predložiti zakonodajni predlog za izboljšanje odkrivanja in odstranjevanja vsebin, ki spodbujajo sovraštvo in teroristična dejanja“.

(25)

     COM(2018) 640 final z dne 12. septembra 2018.

(26)

     C(2018) 1177 final z dne 1. marca 2018.

(27)

     Glej petnajsto poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije (COM(2018) 470 final z dne 13. junija 2018).

(28)

     C(2018) 5345 z dne 9. avgusta 2018.

(29)

     C(2018) 6336 z dne 4. oktobra 2018.

(30)

     JOIN(2018) 16 final z dne 12. junija 2018.

(31)

     COM(2018) 637 final z dne 12. septembra 2018.

(32)

     C(2018) 5949 final z dne 12. septembra 2018.

(33)

     COM(2018) 638 final z dne 12. septembra 2018.

(34)

     COM(2018) 636 final z dne 12. septembra 2018.

(35)

     COM(2018) 236 final z dne 26. aprila 2018. V sporočilu z naslovom Boj proti dezinformacijam na spletu: evropski pristop je Komisija opredelila ukrepe in pozvala k okrepitvi samoregulativnih orodij za boj proti širjenju spletnih dezinformacij v Evropi in njihovemu učinku.

(36)

     Projektna skupina East StratCom je bila vzpostavljena na podlagi akcijskega načrta o strateškem komuniciranju iz junija 2015 v odziv na trenutne ruske dezinformacijske kampanje. Projektna skupina razvija komunikacijske izdelke in kampanje, osredotočene na boljšo razlago politik EU. Ustanovljeni sta bili še dve drugi projektni skupini z različnim geografskim poudarkom: projektna skupina Western Balkans StratCom za Zahodni Balkan in South Med Stratcom za južno Sredozemlje, namenjena arabskemu svetu.

(37)

     Glej tudi skupno sporočilo o povečanju odpornosti in krepitvi zmogljivosti za obravnavanje hibridnih groženj (JOIN(2018) 16 final z dne 12. junija 2018).

(38)

     COM(2018) 630 final z dne 12. septembra 2018.

(39)

     JOIN(2017) 450 final z dne 13. septembra 2017.

(40)

     COM(2017) 477 final z dne 13. septembra 2017.

(41)

     COM(2017) 489 final z dne 13. septembra 2017.

(42)

     Uredba (EU) 2017/458 z dne 15. marca 2017.

(43)

     Direktiva (EU) 2016/681 z dne 27. aprila 2016.

(44)

     Direktiva (EU) 2017/541 z dne 15. marca 2017.

(45)

     Direktiva (EU) 2018/843 z dne 30. maja 2018.

(46)

     COM(2016) 826 final z dne 21. decembra 2016.

(47)

     Direktiva (EU) 2017/853 z dne 17. maja 2017.

(48)

     Glej Akcijski načrt EU za boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem in eksplozivi ter njihovi uporabi (COM(2015) 624 final z dne 2. decembra 2015). Razbitje organiziranih kriminalnih združb, ki se ukvarjajo z nedovoljenim trgovanjem, distribucijo in uporabo strelnega orožja, je tudi prednostna naloga v ciklu politike EU proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala za obdobje 2018–2021. Komisija je aprila 2018 sprejela priporočilo, v katerem države članice poziva k okrepitvi izvajanja pravil o izvozu in uvozu strelnega orožja za civilno uporabo, zlasti s sistematičnim preverjanjem ozadja vseh posameznikov, ki zaprosijo za izvozno dovoljenje (C(2018) 2197 final).

(49)

     Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017.

(50)

     COM(2018) 641 final z dne 12. septembra 2018.

(51)

     COM(2018) 645 final z dne 12. septembra 2018.

(52)

     COM(2018) 225 final z dne 17. aprila 2018 in COM(2018) 226 final z dne 17. aprila 2018.

(53)

     COM(2018) 213 final z dne 17. aprila 2018.

(54)

     COM(2018) 209 final z dne 17. aprila 2018.

(55)

     C(2017) 6950 final z dne 18. oktobra 2017.

(56)

     COM(2018) 212 final z dne 17. aprila 2018.

(57)

   Komisija je na primer podprla države članice v celotnem postopku prenosa direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov (direktiva o varnosti omrežij in informacij) (glej spodaj) na podlagi sporočila iz septembra 2017 o tem, kako kar najbolje izkoristiti direktivo o varnosti omrežij in informacij (COM(2017) 476 final z dne 13. septembra 2017). Komisija je novembra 2016 objavila tudi izvedbeni načrt za direktivo EU o evidenci podatkov o potnikih (glej spodaj) za podporo državam članicam v tem procesu (SWD(2016) 426 final z dne 28. novembra 2016).

(58)

     Direktiva (EU) 2016/681 z dne 27. aprila 2016.

(59)

     Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Ciper, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovenija in Finska. Komisija prejema odgovore držav članic, vključno z uradnimi obvestili o zadevni zakonodaji, ki se trenutno analizirajo (glej tudi opombo 69).

(60)

     C(2018) 6336 z dne 4. oktobra 2018.

(61)

     Direktiva (EU) 2016/680 z dne 27. aprila 2016.

(62)

     Belgija, Bolgarija, Češka, Estonija, Francija, Grčija, Španija, Hrvaška, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija in Finska. Komisija prejema odgovore držav članic, vključno z uradnimi obvestili o zadevni zakonodaji, ki se trenutno analizirajo (glej tudi opombo 70).

(63)

     Direktiva (EU) 2016/1148 z dne 27. aprila 2016.

(64)

     Avstrija, Belgija, Bolgarija, Danska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija in Španija. Komisija prejema odgovore držav članic, vključno z uradnimi obvestili o zadevni zakonodaji, ki se trenutno analizirajo (glej tudi opombo 71).

(65)

     Direktiva (EU) 2017/541 z dne 15. marca 2017.

(66)

     Direktiva (EU) 2017/853 z dne 17. maja 2017.

(67)

     Direktiva (EU) 2015/849 z dne 20. maja 2015.

(68)

     Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Finska, Hrvaška, Irska, Litva, Latvija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija in Slovaška.

(69)

     Ciper, Grčija, Španija, Finska, Nizozemska, Portugalska, Romunija in Slovenija še niso sporočile prenosa. Češka in Estonija sta sporočili delni prenos in še nista dopolnili uradnega obvestila o prenosu.

(70)

     Bolgarija, Ciper, Estonija, Grčija, Finska, Španija, Latvija, Nizozemska, Poljska, Romunija in Slovenija še niso sporočile prenosa. Češka in Portugalska sta sporočili delni prenos in še nista dopolnili uradnega obvestila o prenosu.

(71)

     Avstrija, Bolgarija, Belgija, Grčija, Latvija, Luksemburg, Nizozemska in Romunija še niso sporočile prenosa. Poljska, Litva in Madžarska so sporočile delni prenos in še niso dopolnile uradnega obvestila o prenosu.

(72)

     Bolgarija, Nemčija, Grčija, Italija, Ciper, Luksemburg, Malta, Romunija in Finska še niso sporočile prenosa. Avstrija, Belgija, Hrvaška, Češka, Estonija, Francija, Litva, Portugalska, Slovenija in Španija so sporočile delni prenos in še niso dopolnile uradnega obvestila o prenosu.

(73)

     Belgija, Bolgarija, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Hrvaška, Ciper, Latvija, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska in Švedska še niso sporočile prenosa. Češka, Francija, Portugalska, Litva in Združeno kraljestvo so sporočili delni prenos in še niso dopolnile uradnega obvestila o prenosu.

(74)

     Romunija še ni sporočila prenosa. Avstrija, Irska in Luksemburg so sporočile delni prenos in še niso dopolnile uradnega obvestila o prenosu. Ostalih 16 držav članic je Komisijo obvestilo o popolnem prenosu, Komisija pa ga trenutno proučuje.

(75)

     COM(2017) 612 final z dne 18. oktobra 2017.

(76)

      http://www.uia-initiative.eu/en .

(77)

      https://webgate.ec.europa.eu/playground-multisite/futurium/en/urban-agenda/terms/all/Security%20in%20public%20spaces .

(78)

     C(2018) 6336 final z dne 4. oktobra 2018.

(79)

     JOIN(2018) 16 final z dne 12. junija 2018. To vključuje dodatne ukrepe, opredeljene v petnajstem poročilu o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije (COM(2018) 470 final z dne 13. junija 2018).

(80)

     COM(2017) 610 final z dne 18. oktobra 2017.

(81)

     Varnost in migracije so ena od vodilnih tematskih pobud iz sporočila iz februarja 2018 z naslovom Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom (COM(2018) 65 final z dne 6. februarja 2018).

(82)

     Dokument Sveta 12411/18.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 10.10.2018

COM(2018) 690 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Šestnajsto poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije

Seznam zakonodajnih pobud

PRILOGA

DOSEGANJE REZULTATOV PRI ZAKONODAJNIH PREDNOSTNIH NALOGAH

I) Pobude v okviru govora o stanju v Uniji 2018 1

II) Prednostne naloge, dogovorjene v skupni izjavi 8

III) Druge zakonodajne pobude na področju varnostne unije, o katerih potekajo razprave

(1)

      https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/soteu2018-speech_sl_0.pdf . Glej tudi pismo o nameri predsednika Junckerja: https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/soteu2018-letter-of-intent_sl.pdf .

(2)

     COM(2018) 640 final z dne 12. septembra 2018.

(3)

     COM(2018) 641 final z dne 12. septembra 2018.

(4)

     COM(2018) 636 final z dne 12. septembra 2018.

(5)

     COM(2018) 631 final z dne 12. septembra 2018.

(6)

     COM(2018) 630 final z dne 12. septembra 2018.

(7)

     COM(2018) 645 final z dne 12. septembra 2018.

(8)

      https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/joint-declaration-eu-legislative-priorities-2018-19_en.pdf .

(9)

     COM(2016) 731 final z dne 16. novembra 2016.

(10)

     COM(2017) 352 final z dne 29. junija 2017.

(11)

     COM(2016) 881 final z dne 21. decembra 2016, COM(2016) 882 final z dne 21. decembra 2016 in COM(2016) 883 final z dne 21. decembra 2016.

(12)

     Direktiva (EU) 2018/841 z dne 30. maja 2018.

(13)

     Uredba (EU) 2017/2226 z dne 30. novembra 2017.

(14)

     Direktiva (EU) 2017/853 z dne 17. maja 2017.

(15)

     Direktiva (EU) 2017/541 z dne 15. marca 2017.

(16)

     COM(2016) 7 final z dne 19. januarja 2016 in COM(2017) 344 final z dne 29. junija 2017.

(17)

     COM(2017) 793 final z dne 12. decembra 2017, COM(2017) 794 final z dne 12. decembra 2017, COM(2018) 478 final z dne 13. junija 2018 in COM(2018) 480 final z dne 13. junija 2018.

(18)

     COM(2018) 225 final z dne 17. aprila 2018 in COM(2018) 226 final z dne 17. aprila 2018.

(19)

     COM(2018) 213 final z dne 17. aprila 2018.

(20)

     COM(2016) 272 final z dne 4. maja 2016.

(21)

     COM(2017) 489 final z dne 13. septembra 2017.

(22)

     COM(2017) 489 final z dne 13. septembra 2017.

(23)

     COM(2018) 209 final z dne 17. aprila 2018.

(24)

     COM(2018) 212 final z dne 17. aprila 2018.

(25)

     COM(2018) 302 final z dne 16. maja 2018.