EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.3.2018

COM(2018) 112 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o kakovosti fiskalnih podatkov, ki so jih države članice sporočile leta 2017

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o kakovosti fiskalnih podatkov, ki so jih države članice sporočile leta 2017

KAZALO

1.    Ozadje    

2.    Glavne ugotovitve poročanja leta 2017 o stopnjah javnofinančnega primanjkljaja in državnega dolga    

2.1.    Pravočasnost, zanesljivost in popolnost    

2.1.1.    Pravočasnost    

2.1.2.    Zanesljivost    

2.1.3.    Popolnost preglednic in dodatnih informacij    

2.1.4.    Dodatna preglednica za poročanje o posredovanju države v podporo finančnim institucijam    

2.1.5.    Vprašalnik o meddržavnih posojilih    

2.2.    Skladnost z računovodskimi pravili in doslednost statističnih podatkov    

2.2.1.    Izmenjava informacij in pojasnil    

2.2.2.    Obiski za dialog in metodološki obiski    

2.2.3.    Poseben nasvet Eurostata    

2.2.4.    Najnovejša metodološka vprašanja    

2.2.5.    Usklajenost s temeljnimi računi države    

2.3.    Objava    

2.3.1.    Objava najpomembnejših podatkov in podrobnih poročevalnih preglednic    

2.3.2.    Pridržki glede kakovosti podatkov    

2.3.3.    Spremembe sporočenih podatkov    

2.3.4.    Objava metapodatkov (evidence)    

3.    Zaključki    

1.Ozadje

V skladu s členom 8(3) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 1 mora Komisija (Eurostat) redno poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o kakovosti dejanskih podatkov, ki so jih sporočile države članice. To letno poročilo zagotavlja celovito oceno pravočasnosti, zanesljivosti, popolnosti in doslednosti podatkov ter njihove skladnosti z računovodskimi pravili. Komisija je prejšnje poročilo (o podatkih za leto 2016) sprejela 9. marca 2017 2 .

Eurostat redno ocenjuje kakovost dejanskih podatkov, ki jih sporočajo države članice, in temeljnih računov sektorja država v skladu z Uredbo (EU) št. 549/2013 3 . Navedena ocena je osredotočena na dejavnike, ki pojasnjujejo javnofinančni primanjkljaj/presežek in spremembe dolga sektorja država. Države članice pošljejo navedene informacije Eurostatu dvakrat letno v „preglednicah uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem“, „vprašalniku v zvezi s preglednicami uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem“, „dodatni preglednici o posredovanju države v podporo finančnim institucijam“, pa tudi prek dvostranskih pojasnil. Poleg tega Eurostat ohranja stik z državami članicami z rednimi obiski za dialog v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

To poročilo temelji na glavnih ugotovitvah in rezultatih podatkov o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki so jih države članice sporočile leta 2017. Osredotočeno je na najnovejša poročila, predložena oktobra 2017, pri čemer po potrebi vsebuje primerjavo podatkov s podatki, predloženimi aprila 2017 in leta 2016.

2.Glavne ugotovitve poročanja leta 2017 o stopnjah javnofinančnega primanjkljaja in državnega dolga

2.1.Pravočasnost, zanesljivost in popolnost

2.1.1.Pravočasnost

Države članice morajo Eurostatu dvakrat letno poročati o dejanskih in načrtovanih podatkih o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, in sicer pred 1. aprilom in pred 1. oktobrom 4 .Leta 2017 je poročanje v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem zajemalo obdobje 2013–2017. Podatki za leto 2017 so tisti, ki so jih nacionalni organi načrtovali, medtem ko so podatki za obdobje 2013–2016 dejanski podatki 5 . Eurostat v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 479/2009 oceni dejanske podatke, ki so jih sporočile države članice, načrtovanih podatkov pa ne.

Vse države članice so pri obeh uradnih obvestilih upoštevale roke za poročanje.

2.1.2.Zanesljivost

Popravki, izvedeni v obdobju med uradnima obvestiloma o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz aprila 2017 in oktobra 2017, so bili predvsem posledica posodobitev izvornih podatkov, zlasti tekočega salda in davčnih podatkov, ter metodoloških sprememb, na primer prerazvrstitve enot ali transakcij.

Kar zadeva popravke podatkov za leto 2016 v obdobju med uradnima obvestiloma iz aprila in oktobra, se je javnofinančni presežek/primanjkljaj (kot delež BDP) izboljšal za osem držav članic in poslabšal za deset. Največji pozitivni popravki so bili izvedeni na Danskem, Švedskem (v obeh za +0,3 odstotne točke), Češkem in Finskem (v obeh za +0,2 odstotne točke), največji negativni popravki pa v Estoniji (–0,6 odstotne točke), na Slovaškem (–0,5 odstotne točke) in v Grčiji (–0,3 odstotne točke). Največji pozitivni popravki višine dolga za leto 2016 iz drugih razlogov in ne zaradi popravka BDP so bili izvedeni na Švedskem (+0,9 odstotne točke), Madžarskem, Cipru (v obeh za +0,7 odstotne točke) in v Luksemburgu (+0,3 odstotne točke), na Malti pa je bila višina dolga popravljena negativno (–0,4 odstotne točke).

Popravki BDP so opazno vplivali na delež dolga v več državah članicah. Povečevanje deleža zaradi popravkov BDP je bilo opaženo zlasti v Grčiji (+1,7 odstotne točke), Luksemburgu, Franciji (v obeh za +0,4 odstotne točke) in Latviji (+0,2 odstotne točke), zmanjševanje pa v 24 državah članicah, med katerimi je bilo največje zmanjševanje opaženo na Irskem (–2,7 odstotne točke), Hrvaškem, Cipru in v Sloveniji (–1,3 odstotne točke), v Združenem kraljestvu (–1,0 odstotne točke), v Avstriji in na Madžarskem (v obeh za –0,9 odstotne točke), v Italiji (–0,6 odstotne točke), v Bolgariji, na Češkem, Nizozemskem in Finskem (v vseh za –0,5 odstotne točke).

2.1.3.Popolnost preglednic in dodatnih informacij

Izpolnjevanje poročevalnih preglednic je pravna obveznost in je nujno za ustrezno oceno kakovosti podatkov, ki jo opravi Eurostat. Člen 8(2) Uredbe (ES) št. 479/2009 določa, da morajo države članice Eurostatu posredovati ustrezne statistične informacije, ki „[…] so zlasti:

(a)    podatki iz nacionalnih računov;

(b)    evidence;

(c)    preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem;

(d)    dodatni vprašalniki in pojasnila v zvezi z uradnimi obvestili.“

Obstajajo štiri glavne preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem:

-preglednica 1 se nanaša na poročanje o javnofinančnem presežku/primanjkljaju (v skupnem znesku in po podsektorjih sektorja država) ter o višini dolga (v skupnem znesku 6 in po kategoriji finančnega instrumenta). Zajema tudi BDP po trenutnih tržnih cenah ter izdatke države za bruto investicije v osnovna sredstva in obresti;

-preglednice od 2A do 2D vsebujejo podatke, ki pojasnjujejo prehod med nacionalnimi opredelitvami javnofinančnega salda (v metodologiji nacionalnih računov imenovan tekoči saldo) in presežkom/primanjkljajem vsakega podsektorja sektorja država (v metodologiji nacionalnih računov imenovan neto posojanje/neto zadolževanje) 7 ; 

-preglednice od 3A do 3D vsebujejo podatke, ki pojasnjujejo prispevke javnofinančnega presežka/primanjkljaja in drugih pomembnih dejavnikov k spremembi višine državnega dolga in konsolidaciji dolga,

-preglednica 4 pa vsebuje zlasti podatke o komercialnih kreditih in predujmih 8 . 

Leta 2017 sta preglednici 1 in 2 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem zajemali obdobje 2013–2017 9 , druge preglednice pa obdobje 2013–2016.

Vse države članice so aprila in oktobra Eurostatu predložile vse preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem 10 . V poročilu iz oktobra so v celoti izpolnile preglednico 1 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, v preglednici 2 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem pa so navedle podatke o povezavi med tekočim saldom in presežkom/primanjkljajem v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem za vse podsektorje. Združeno kraljestvo je prvič sporočilo prehodne postavke v preglednicah 2A in 2C o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Nekatere države (Nemčija in Avstrija) niso sporočile vseh prehodnih postavk, zahtevanih v predlogi, druge (Nemčija, Italija, Nizozemska, Finska in Švedska) pa so vključile nekatere preostale prehodne postavke.

Vse države članice niso predložile vseh razčlenitev v vseh preglednicah 3 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, zlasti za lokalno državo.

V preglednici 4 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem je treba poročati o stanju komercialnih kreditov in predujmov sektorja država. Vendar je malo več kot polovica držav članic dosegla popolno zajetje vseh podsektorjev sektorja država in tudi nižjih ravni znotraj podsektorjev. Belgija, Bolgarija, Nemčija, Irska, Francija, Italija, Ciper, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska in Združeno kraljestvo so predložene podatke označili kot začasne, kar pomeni, da se lahko v prihodnjih uradnih obvestilih spremenijo.

Popolnost preglednic o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem je mogoče še izboljšati. Vendar se pričakuje, da bodo preostala vprašanja le malo vplivala na kakovost podatkov.

Vse države članice so predložile odgovore na „vprašalnik v zvezi s preglednicami uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem“ 11 . Čeprav sta se obseg in kakovost odgovorov stalno izboljševala, je še vedno potreben napredek, saj nekatere države niso sporočile vseh zahtevanih podatkov. To velja zlasti za podatke o terjatvah in odpisih dolga centralne države, razčlenitev drugih terjatev in obveznosti, zajemanje jamstev države (v glavnem za lokalno državo) ter podatke o kapitalskih injekcijah.

2.1.4.Dodatna preglednica za poročanje o posredovanju države v podporo finančnim institucijam

Eurostat je od 15. julija 2009 zbral sklop dodatnih podatkov o posredovanju države v podporo finančnim institucijam. Podatki, zbrani leta 2017, se nanašajo na obdobje 2007–2016. Vse države članice, razen petih (Estonije, Malte, Poljske, Romunije in Slovaške), so poročale o različnem posredovanju države v tem obdobju. Na Finskem (2008) in Češkem (2013–2015) je bilo edino sporočeno posredovanje povezano s pogojnimi obveznostmi. Leta 2016 so vse države, razen Slovenije in Cipra, poročale o omejenem povečanju primanjkljaja ali nevtralnem učinku zaradi posredovanja države v podporo finančnim institucijam. Eurostat je v svojem sporočilu za javnost glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem objavil informativni dopis, v katerem je navedel več informacij o vsebini dodatne preglednice in ugotovitvah glede podatkov 12 . 

2.1.5.Vprašalnik o meddržavnih posojilih

Države članice zagotavljajo podatke o dvostranskih meddržavnih posojilih, običajno v okviru programov finančne pomoči. Navedeni podatki in dodatne informacije o evropskem instrumentu za finančno stabilnost so vključeni tudi v sporočilo za javnost glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. V obdobju 2013–2016 so se podatki v glavnem nanašali na posojila Grčiji, Irski in Portugalski.

Pri izračunu vrednosti maastrichtskega državnega dolga za EU-28 in euroobmočje se dvostranska meddržavna posojila odštejejo, saj je oboje prikazano na konsolidirani osnovi.

2.2.Skladnost z računovodskimi pravili in doslednost statističnih podatkov

2.2.1.Izmenjava informacij in pojasnil

V tritedenskem obdobju obveščanja od spomladanskega/jesenskega roka za pošiljanje poročil do objave podatkov je Eurostat vzpostavil stik z vsemi nacionalnimi statističnimi organi ter zahteval dodatne informacije in pojasnila glede izvajanja računovodskih pravil za posebne transakcije. To je obsegalo več izmenjav korespondence.

Na podlagi primera obdobja poročanja jeseni 2017 je bil prvi sklop zahtevkov za pojasnila vsem državam članicam poslan do 6. oktobra, drugi sklop je bil poslan 26 državam članicam, tretji sklop 17 državam članicam in četrti sklop eni državi članici. Eurostat je od nekaterih držav članic zahteval popravljene preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, popravljene preglednice za temeljne račune države (tj. letne račune odhodkov in prihodkov ter četrtletne finančne in nefinančne račune) in popravljen vprašalnik v zvezi s preglednicami uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. V večini primerov so spremembe podatkov v obdobju obveščanja oktobra 2017 zadevale popravke tehničnih napak, notranjih nedoslednosti in prilagoditev iz preglednic uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem ali povezanega vprašalnika. Nekaj sprememb se je nanašalo na posodobitve izvornih podatkov, vključno z načrtovanimi podatki za leto 2017.

2.2.2.Obiski za dialog in metodološki obiski

Uredba (ES) št. 479/2009 določa obiske za dialog in metodološke obiske. Teh obiskov se kot opazovalci redno udeležujejo predstavniki GD za gospodarske in finančne zadeve ter Evropske centralne banke. Eurostat v okviru rednih (vsaj vsako drugo leto) obiskov za dialog v državah članicah pregleda sporočene podatke, prouči metodološka vprašanja, razpravlja o statističnih postopkih in virih, opisanih v evidencah, ter oceni skladnost z ustreznimi računovodskimi pravili (razmejitev sektorja država, čas zajemanja ter razvrstitev državnih transakcij in obveznosti). Metodološki obiski se izvajajo le v posebnih primerih, kadar se ugotovijo precejšnja tveganja ali morebitne težave s kakovostjo podatkov.

Organizira se lahko tudi ad hoc ali tehnični obisk, če Eurostat državo članico opozori na posebno pomembno vprašanje, ki ga je mogoče rešiti samo na sestanku z zadevnimi organi.

Leta 2017 je Eurostat opravil obiske za dialog v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem na Hrvaškem, Irskem, v Grčiji (dvakrat), Italiji, na Cipru, v Združenem kraljestvu, Franciji, na Švedskem, v Latviji, Sloveniji, Estoniji, Avstriji, na Slovaškem in v Španiji. Opravljeni so bili tudi ad hoc obiski na Poljskem, v Luksemburgu in na Madžarskem.

Eurostat leta 2017 ni opravil nobenega metodološkega obiska.

Dokončne ugotovitve vsakega obiska za dialog, vključno z dogovorjenimi ukrepi in stanjem reševanja vprašanj, na katera je bilo opozorjeno, se pošljejo Ekonomsko-finančnemu odboru in objavijo na spletišču Eurostata. 13 Zaradi obiskov za dialog in izvajanja ukrepov se je sčasoma znatno izboljšala kakovost podatkov.

2.2.3.Poseben nasvet Eurostata

Države članice se redno posvetujejo z Eurostatom za pojasnitev različnih nacionalnih računovodskih vprašanj v zvezi s preteklim ali prihodnjim poslovanjem. Eurostat svetuje v skladu z objavljenimi smernicami 14 . Zaradi preglednosti je od julija 2016 objavil vse svoje dopise z nasveti 15 , ne da bi pridobil soglasje zadevne države članice, kakršna je bila praksa prej. Leta 2017 je objavil 12 dopisov z nasveti.

2.2.4.Najnovejša metodološka vprašanja

Eurostat spremlja uporabo pravil ESR 2010 in izvajanje svojih metodoloških sklepov, tako da analizira podatke, ki jih države članice sporočijo v preglednicah o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem in vprašalniku v zvezi s preglednicami uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem ter v okviru razprave z nacionalnimi statističnimi organi med obiski za dialog v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Zagotavlja dodatne metodološke smernice o računovodskih pravilih za statistiko v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in statistiko državnih financ, ki dopolnjujejo splošna pravila ESR 2010. Smernice se objavijo v okviru pristojnosti Eurostata po posvetovanju z nacionalnimi statističnimi organi. V okviru pristojnosti Eurostata se objavijo tudi pojasnila glede računovodskih pravil za zelo specifična vprašanja.

Eurostat je leta 2017 objavil smernice o licencah za mobilno telefonijo, pravicah do raziskovanja in drugih licencah (27. marca) ter o evidentiranju pogodb o zagotavljanju prihranka energije v računih države (19. septembra).

Smernice držav članic za izpolnjevanje uradnih obvestil o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki jih uporabljajo sestavljavci statistike v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, so bile posodobljene v skladu z ESR 2010 (23. marca).

Vprašanja, ki niso zadostno obravnavana v obstoječih priročnikih in smernicah, so bila nadalje analizirana in se je o njih razpravljalo v tehničnih delovnih in projektnih skupinah.

Razen dveh rednih sestankov delovne skupine za statistiko v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem je Eurostat organiziral štiri sestanke projektne skupine (o pogodbah o zagotavljanju prihranka energije, priročniku o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu, statistiki državnih financ in razvrstitvi državnih funkcij) in dve namenski srečanji strokovnjakov (o strukturah za finančno razveljavljanje in toksičnih dolgovih).

Eurostat je v sodelovanju s pododborom za statistiko v okviru Ekonomsko-finančnega odbora in namestniki Ekonomsko-finančnega odbora nadaljeval delo v zvezi z nadaljnjim ukrepanjem na podlagi sklepov Sveta ECOFIN o statistiki iz novembra 2016. Kot je zahteval Svet, je pravočasno pripravil poročilo o napredku in ga predstavil Ekonomsko-finančnemu odboru (EFC). Pripravil je tudi dokument, v katerem je določil podrobne „postopke za razvoj in izvajanje metodologije, na kateri temeljijo podatki o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem“ 16 , in katerega glavni namen je vzpostaviti zanesljive postopke za metodološko delo v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in statistike državnih financ, pri čemer je poudarek na jasnosti, preglednosti in pravočasnosti. Dokument določa različne vrste metodoloških smernic, razen ESR 2010, posvetovalni postopek za vsako vrsto in podrobnosti o izvajanju.

Komisija je 22. februarja sprejela poročilo o preiskavi v zvezi z izkrivljanjem statističnih podatkov v Avstriji (v skladu z Uredbo (EU) št. 1173/2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju in sklepom Komisije z dne 3. maja 2016) ter priporočilo za izvedbeni sklep Sveta o naložitvi denarne kazni Avstriji zaradi izkrivljanja podatkov o dolgu v zvezni deželi Salzburg. Svet mora na podlagi člena 8(1) Uredbe (EU) št. 1173/2011 sprejeti odločitev o priporočilu.

2.2.5.Usklajenost s temeljnimi računi države

Roka za uradna obvestila iz Uredbe (ES) št. 479/2009, tj. 1. april in 1. oktober, sta bila uvedena za zagotovitev usklajenosti s temeljnimi letnimi in četrtletnimi računi sektorja država, kot so bili Eurostatu sporočeni v različnih preglednicah ESR za prenos podatkov. Tako morajo biti na primer skupni izdatki in prihodki države usklajeni s sporočenim podatkom za primanjkljaj.

Podatki o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem so bili na splošno skladni s sporočenimi računi države ESR 2010, čeprav je nekaj pomislekov v zvezi z bilanco stanja finančnih sredstev in obveznosti (stanjem) in četrtletnimi finančnimi računi sektorja država (preglednica ESR 27). Še vedno so potrebna nadaljnja prizadevanja nekaterih držav članic za izboljšanje usklajenosti preglednice 3 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem s preglednico ESR 27.

V zvezi z Grčijo obstajajo precejšnje nedoslednosti glede neto finančnih transakcij za več let, saj finančni računi, ki jih je sporočila nacionalna banka Grčije, niso usklajeni s podatki o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki jih je sporočil grški statistični urad (ELSTAT). Nacionalna banka Grčije ni upoštevala smernic Eurostata o računovodskih pravilih ESR 2010 v zvezi z več vprašanji. Eurostat se je oktobra 2015 odločil, da ne bo objavil preglednice ESR 27 za Grčijo, dokler vprašanja ne bodo razrešena.

Za Nemčijo, Španijo in Portugalsko poročanje o statističnem odstopanju v preglednicah uradnih obvestil iz oktobra 2017 odstopa od dogovora za preglednico ESR 27, kar vodi do precejšnjih odstopanj za vsa leta.

Podatki o BDP so bili skladni za vse države članice, razen majhnih razlik v zvezi s Francijo (aprila) in Litvo (oktobra), saj sta obe državi predložili predhodno različico letnih računov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Podatki o presežku/primanjkljaju, bruto investicijah v osnovna sredstva in odhodkih za obresti, ki so jih sporočile države članice, so bili v celoti skladni z letnimi in četrtletnimi podatki o izdatkih in prihodkih države (preglednici ESR 2 in 25). Tudi podatki o letnem dolgu in četrtletnem državnem dolgu (preglednica ESR 28) so se popolnoma ujemali za vse države članice.

2.3.Objava

2.3.1.Objava najpomembnejših podatkov in podrobnih poročevalnih preglednic

V skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 479/2009 „Komisija (Eurostat) zagotovi dejanske podatke o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu za uporabo Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem v treh tednih po rokih za poročanje […]. Podatki se zagotovijo z objavo.“

Eurostat je podatke o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu na svojem spletišču objavil 24. aprila 17 in 23. oktobra 18 skupaj z vsemi končnimi poročevalnimi preglednicami 19 , ki so jih uradno sporočile države članice, ter sporočili o:

-uskladitvi stanj in tokov;

-posredovanju države v podporo finančnim institucijam;

-stanju obveznosti pri komercialnih kreditih in predujmih ter

-revizijah javnofinančnega presežka/primanjkljaja in dolga (to sporočilo je bilo prvič objavljeno aprila kot ločeno sporočilo).

V intervalih približno t + 115 20  dni je objavljal tudi sporočila za javnost o četrtletnem maastrichtskem dolgu ter sporočila za javnost o četrtletnem javnofinančnem primanjkljaju.

V skladu z Uredbo (ES) št. 479/2009 morajo države članice objaviti svoje dejanske podatke o primanjkljaju in dolgu. Vse države članice objavljajo podatke o primanjkljaju in dolgu na nacionalni ravni. Večina jih je obvestila Eurostat, da objavljajo vse svoje preglednice o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Pet (Bolgarija, Italija, Luksemburg, Poljska in Slovaška) jih je objavilo le nekatere preglednice. Francija pa je na nacionalni ravni objavila samo podatke o primanjkljaju in dolgu in nobenih preglednic o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

2.3.2.Pridržki glede kakovosti podatkov

Oktober 2017

Eurostat je izrazil pridržek glede kakovosti podatkov, ki jih je Francija sporočila v zvezi z evidentiranjem nekaterih dejavnosti Agence Française de Développement.

Ohranil je svoj pridržek glede kakovosti podatkov, ki sta jih sporočili Belgija in Madžarska (pridržek v zvezi z Madžarsko je bil delno umaknjen).

Umaknil je svoj pridržek glede kakovosti podatkov, ki jih je sporočil Luksemburg (ki ga je izrazil v svojem sporočilu za javnost z dne 24. aprila 2017).

April 2017

Eurostat je izrazil pridržek glede kakovosti podatkov, ki jih je Luksemburg sporočil v zvezi s sektorsko klasifikacijo bolnišnic, in glede več tehničnih vprašanj, kot so evidentiranje terjatev in dolgov, velikost statističnih neskladij v preglednicah o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem in nerazpoložljivost podatkov za lokalno državo.

Ohranil je svoj pridržek glede kakovosti podatkov, ki sta jih sporočili Belgija in Madžarska.

Umaknil je svoj pridržek glede kakovosti podatkov, ki jih je sporočil Ciper (ki ga je izrazil v svojem sporočilu za javnost z dne 21. oktobra 2016).

2.3.3.Spremembe sporočenih podatkov

Eurostat ni spremenil podatkov, ki so jih države članice sporočile v uradnih obvestilih o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz aprila ali oktobra 2017.

2.3.4.Objava metapodatkov (evidence) 21

Uredba (ES) št. 479/2009 določa, da so evidence postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem del statističnih podatkov, ki jih morajo predložiti države članice. Določa tudi, da je treba evidence objaviti na nacionalni ravni.

Eurostat je spremenil obliko evidenc postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, pri čemer je izvedel strukturne spremembe in vključil zahtevo za podrobnejše informacije. Dogovorjena je bila nova predloga za evidence za ESR 2010, Eurostat pa je do konca leta 2017 objavil spremenjene evidence za 21 držav članic. Preostalih sedem je svojo predložilo v osnutku evidence postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Končne evidence postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Grčijo, Irsko in Avstrijo bodo objavljene v prihodnjih mesecih. Pričakuje se dodaten napredek v zvezi s Francijo, Luksemburgom, Ciprom in Nizozemsko.

3.Zaključki

Eurostat priznava nadaljnje splošno izboljševanje doslednosti in popolnosti sporočenih podatkov. Kljub temu je treba kakovost fiskalnih podatkov dodatno izboljšati. Leta 2017 si je Eurostat prizadeval pridobiti več dvostranskih pojasnil pri ocenjevanju uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Okrepil je tudi sodelovanje in posvetovanje z državami članicami med uradnimi obvestili. Z objavo vseh njegovih dopisov z nasveti o metodologiji sta se izboljšali izmenjava znanja in preglednost. Enako velja za njegova obsežnejša prizadevanja na področju komunikacije med uporabniki in sestavljavci statistik v povezavi z metodološkim razvojem.

Nekatere države članice, zlasti Grčija, imajo še vedno težave z doslednostjo četrtletnih finančnih računov.

Eurostat je izrazil pridržke glede kakovosti podatkov, ki jih je Luksemburg sporočil za uradno obvestilo o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz aprila, Francija pa za uradno obvestilo o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz oktobra. Umaknil je svoja pridržka v zvezi s Ciprom (aprila) in Luksemburgom (oktobra) ter ohranil pridržka v zvezi z Belgijo in Madžarsko (aprila in oktobra).

Na splošno Eurostat ugotavlja, da se je kakovost sporočanja fiskalnih podatkov v letu 2017 še naprej izboljševala. Države članice so na splošno v preglednicah uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem ter v drugih ustreznih statističnih poročilih predložile kakovostnejše in popolnejše informacije.

(1)

   Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL L 145, 10.6.2009, str. 1).

(2)

   COM(2017) 123 final.

(3)

   Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (ESR 2010) (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(4)

   Člen 3(1) in (3) Uredbe (ES) št. 479/2009.

(5)

   Dejanski podatki so lahko dokončni, nedokončni ali ocenjeni.

(6)

     V Protokolu o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen Pogodbi o delovanju EU, je državni dolg opredeljen kot konsolidiran bruto dolg celotnega sektorja država, ki je konec leta neporavnan (v nominalni vrednosti). V skladu z Uredbo (ES) št. 479/2009 državni dolg vključuje gotovino in vloge (AF.2), dolžniške vrednostne papirje (AF.3) in posojila (AF.4), kot je opredeljeno v ESR 2010.

(7)

     Člen 3(2) Uredbe (ES) št. 479/2009.

(8)

   Glej izjave k zapisniku Sveta z dne 22. novembra 1993,     https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/mwikis/gfs/images/e/e7/Statements_9817.en93.pdf .

(9)

   Uredba (ES) št. 479/2009 izrecno določa samo, da morajo države članice zagotoviti načrtovane podatke iz preglednic 1 in 2A o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(10)

   Preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki so jih sporočile države članice, so na voljo na spletišču Eurostata:    
http://ec.europa.eu/eurostat/web/government-finance-statistics/excessive-deficit-procedure/edp-notification-tables .

(11)

   Vprašalnik zajema 13 oddelkov, v katerih je treba navesti kvantitativne in nekatere kvalitativne informacije z različnih področij, na primer transakcije davkov in socialnih prispevkov ter transakcije z EU, nakup vojaške opreme, državna jamstva, odpise dolgov, kapitalske injekcije javnih družb s strani države, javno-zasebna partnerstva, preusmerjene transakcije itd.

(12)

    http://ec.europa.eu/eurostat/documents/1 015 035/2 022 710/Background-note-on-gov-interventions-OCT-2017-final.pdf.

(13)

      http://ec.europa.eu/eurostat/web/government-finance-statistics/excessive-deficit-procedure/eurostat-edp-visits-to-member-states.

(14)

      http://ec.europa.eu/eurostat/web/government-finance-statistics/methodology/guidance-on-accounting-rules.

(15)

      http://ec.europa.eu/eurostat/web/government-finance-statistics/methodology/advice-to-member-states.

(16)

http://ec.europa.eu/eurostat/documents/1015035/2041329/Procedures-Dev-and-Implt-Methodology-EDP-data.pdf.  

(17)

    http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2 995 521/7 997 684/2-24 042 017-AP-EN.pdf.

(18)

    http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2 995 521/8 338 481/2-23 102 017-AP-EN.pdf.

(19)

      http://ec.europa.eu/eurostat/web/government-finance-statistics/excessive-deficit-procedure/edp-notification-tables.

(20)

     „t“ pomeni konec obdobja, na katerega se nanaša poročanje.

(21)

   Evidence metod, postopkov in virov, uporabljenih za zbiranje dejanskih podatkov o primanjkljaju in dolgu ter temeljnih državnih računih.