MOŽNOSTI ZA PRIHODNJI FINANČNI OKVIR 3

Kako lahko proračun EU podpira boljše upravljanje
zunanjih meja EU?

Voditelji so pozvali k močnejšim zunanjim mejam kot predpogoju za odpravo notranjih mej. Leta 2016 je bila na podlagi predloga Evropske komisije vzpostavljena Evropska mejna in obalna straža. Do leta 2020 bo imela Evropska mejna in obalna straža že 1 015 uslužbencev, vključno z osebjem na terenu – k temu je treba dodati še vsaj 1 500 nacionalnih uslužbencev, ki so v pripravljenosti v naborih za hitri odziv. Njen letni proračun v višini 292 milijonov EUR bi se moral do takrat povečati na 335 milijonov EUR. EU zagotavlja tudi sredstva za sofinanciranje nacionalnega upravljanja evropskih zunanjih mej s 96 000 nacionalnimi mejnimi policisti in nujne pomoči prek Sklada za notranjo varnost (meje). Skupaj te dejavnosti zahtevajo okrog 4 milijarde EUR v sedemletnem obdobju, kar je 0,4 % proračuna EU.

Prihodnji razvoj Evropske mejne in obalne straže bo odvisen od odločitev, sprejetih v zvezi s prihodnjim finančnim okvirom. Odvisno od ambicij se lahko predvidi več scenarijev:

Izkoriščanje obstoječe Evropske mejne in obalne straže do največje možne mere bi podprlo trajni razvoj okvira za izmenjavo informacij (Eurosur) ter naložbe držav članic v zmogljivosti za upravljanje mej. Zagotovilo bi, da ima Evropska mejna in obalna straža dostop do opreme, ki jo potrebuje. Za to bi potrebovali proračun v višini okrog 8 milijard EUR v sedemletnem obdobju, kar ustreza približno 0,8 % trenutnega večletnega finančnega okvira.

Nadgrajena Evropska mejna in obalna straža bi omogočala podporo za v celoti povezan sistem EU za upravljanje mej. To bi temeljilo na revidiranem pravnem okviru z razširjenim mandatom, ki bi združil in okrepil obstoječa orodja, povezana z ocenjevanjem tveganj in prikazovanjem razmer, povečanju operativnih zmogljivosti agencije s stalno enoto evropske mejne straže z vsaj 3 000 uslužbenci, zagotovitvi finančne podpore in izobraževanja za povečanje komponente nacionalne mejne straže v ranljivih državah članicah, večjih in bolj operativnih skupinah strokovnjakov ter boljši lastni opremi. Vključevalo bi veliko močnejšo vlogo vračanja migrantov na ravni EU in nižje pragove za poseganje za agencijo, da se bodo pomagale preprečiti resne pomanjkljivosti pri nadzoru zunanjih mej, ki bi lahko privedle do krize. Ta scenarij bi zahteval proračun v višini okrog 20–25 milijard EUR v sedemletnem obdobju, kar ustreza približno 1,8–2,3 % trenutnega večletnega finančnega okvira.

V celoti evropski sistem za upravljanje mej bi pomenil 100 000 uslužbencev EU in obsežen nabor opreme EU, kar bi bilo primerljivo z ameriškim ali kanadskim sistemom. Zahteval bi okoli 150 milijard EUR v sedemletnem obdobju, pri čemer se upoštevajo vsi izdatki za zaščito mej na nacionalni ravni. To bi ustrezalo približno 14 % trenutnega večletnega finančnega okvira, kar je enako letnemu proračunu EU. Za primer: samo ameriški urad za carinsko in mejno zaščito ima letni proračun v višini 13,56 milijarde USD in več kot 62 000 uslužbencev. Kanadska mejna agencija ima letni proračun 2 milijardi CAD in več kot 14 000 uslužbencev.

MOŽNOSTI ZA PRIHODNJI FINANČNI OKVIR

Kako najbolje podpreti pravo evropsko obrambno unijo?

Evropski obrambni sklad je bil vzpostavljen junija 2017 in postopoma povečuje obseg finančnih sredstev. Z omejenim začetnim proračunom 90 milijonov EUR za raziskave na področju obrambe in 500 milijonov EUR za razvoj industrije za obdobje 2017–2020 (skupaj to predstavlja približno 0,05 % trenutnega finančnega okvira) bo v prvi fazi lahko podprl samo omejeno število skupnih raziskovalnih in razvojnih projektov.

Kakšno vrsto obrambnega proračuna si želimo v prihodnosti? Prava evropska obrambna unija bi zahtevala precejšnja proračunska sredstva.

Glede na obseg obstoječih nacionalnih proračunov za raziskave na področju obrambe – Francija in Nemčija vsaka porabita več kot 1 milijardo EUR na leto za raziskave na področju obrambe – in visoke stroške razvoja najsodobnejših obrambnih tehnologij, vključno s kibernetsko obrambo, bi raziskovalni del sklada po ocenah potreboval proračun v višini vsaj 3,5 milijarde EUR v navedenem obdobju, da bi se poznala opaznejša razlika.

Podobno bi bilo med letoma 2021 in 2027 potrebnih vsaj okrog 7 milijard EUR za sofinanciranje dela stroškov razvoja obrambne industrije. To bi zagotovilo vzvod za večje skupne naložbe v razvoj obrambnih zmogljivosti v višini vsaj 35 milijard EUR v sedmih letih. Slednje bi ustrezalo 14 % nacionalne porabe članic za obrambne zmogljivosti. To bi pomenilo velik korak proti cilju, dogovorjenem med državami članicami v Evropski obrambni agenciji, da se 35 % njihove porabe za opremo nameni za skupne projekte.

Evropski obrambni sklad ima potencial, da pomembno okrepi strateško neodvisnost EU in konkurenčnost evropske obrambne industrije. Vendar zaradi omejitev v Pogodbah proračun EU ne more zajemati vseh področij delovanja EU v zvezi s varnostjo in zaščito. Ločen mehanizem financiranja v višini okrog 10 milijard EUR za obdobje 2021–2027 bi močno povečal zmožnost EU, da finančno podpira operacije z obrambno dimenzijo. V trenutnem obdobju je za to namenjenih do 3,5 milijarde EUR.

MOŽNOSTI ZA PRIHODNJI FINANČNI OKVIR

Kako najbolje podpreti mobilnost mladih?

V 30 letih je program Erasmus+ pomagal devetim milijonom mladih študirati ali se kako drugače izobraževati, učiti ali se prostovoljno udejstvovati v drugi državi, kar je izboljšalo njihove možnosti na trgu dela. Trenutni program Erasmus+ za obdobje 2014–2020 ima proračun 14,7 milijarde EUR (okrog 1,3 % trenutnega večletnega finančnega okvira), s čimer lahko priložnosti za učno mobilnost ponudi manj kot 4 % mladim v Evropi.

Obstaja močan konsenz glede potrebe po povečanju mobilnosti in obsega izmenjav, tudi prek znatno okrepljenega, vključujočega in razširjenega programa Erasmus+. Odvisno od ambicij se lahko predvidi več scenarijev:

Podvojitev števila mladih v EU, ki sodelujejo v programu Erasmus+, da bi ta dosegel 7,5 % mladih po vsej Evropi, bi zahtevalo naložbo v višini 30 milijard EUR v naslednjem večletnem finančnem okviru (v sedemletnem obdobju).

Zagotovitev priložnosti enemu od treh mladih, da se udeleži učne izkušnje v tujini v okviru programa Erasmus+, bi zahtevala proračun v obdobju 2021–2027 v višini 90 milijard EUR.

MOŽNOSTI ZA PRIHODNJI FINANČNI OKVIR

Kako najbolje financirati digitalno preoblikovanje Evrope?

Podpora EU za evropsko podatkovno infrastrukturo, povezljivost in digitalne spretnosti znaša približno 35 milijard EUR v sedemletnem obdobju. Ta sredstva bodo zagotovili Evropski sklad za regionalni razvoj (17 milijard EUR), okvirni program za raziskave in inovacije (13 milijard EUR), Evropski socialni sklad (2,3 milijarde EUR), Instrument za povezovanje Evrope (1 milijardo EUR) in program Ustvarjalna Evropa (1 milijardo EUR).

Ohranitev ali celo zmanjšanje sedanjih ravni naložb bi ogrozilo zmožnost EU, da ostane konkurenčna v ključnih industrijskih in storitvenih sektorjih, kot so industrijska proizvodnja in stroji, finančne storitve, zdravstveno varstvo, promet, energetika ali avtomobilska industrija. Nezadostno vlaganje v digitalne spretnosti bi še povečalo vrzel med povpraševanjem in razpoložljivim strokovnim znanjem, medtem ko bo avtomatizacija nadomestila tradicionalne naloge. To bi pomenilo manj možnosti za rast in ustvarjanje delovnih mest, slabe javne storitve in večjo ranljivost za kibernetske grožnje.

S podvojitvijo zneska, trenutno vloženega v digitalno gospodarstvo, na približno 70 milijard EUR za obdobje 2021–2027 bi se dosegel velik napredek pri doseganju pametne rasti na področjih, kot so visoka raven kakovostne podatkovne infrastrukture, povezljivosti in kibernetske varnosti. Omogočila bi se uvedba novih zanesljivih in varnih storitev na področjih e-zdravja, e-uprave ali mobilnosti. Naložbe bi pomagale zagotoviti vodilni položaj Evrope na področjih superračunalništva, interneta naslednje generacije, umetne inteligence, robotike in velepodatkov. S tem bi se okrepil konkurenčni položaj evropske industrije in podjetij na področju digitalnega gospodarstva. Prav tako bi pomembno vplivale na zapolnjevanje vrzeli v znanjih in spretnostih po vsej Uniji.

MOŽNOSTI ZA PRIHODNJI FINANČNI OKVIR

Kako čim bolj izboljšati konkurenčnost prek
raziskav in inovacij?

Za napredna gospodarstva, kot je Evropa, raziskave in inovacije pripomorejo h krepitvi produktivnosti in izboljšanju konkurenčnosti. Prihodnji proračun EU mora torej omogočati EU, da vlaga v katalizatorje inovacij, ki bodo evropski industriji omogočili rast in razvoj. Unija trenutno porabi skoraj 80 milijard evrov za okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 za obdobje 2014–2020. Kakšen proračun za raziskave bi morala imeti v prihodnosti?

Ohranitev ali celo zmanjšanje sedanjih ravni naložb ne bi rešilo težav v zvezi z nezadostnim financiranjem. To bi posledično vplivalo na nacionalne in zasebne naložbe ter škodilo prizadevanjem za uresničitev cilja iz strategije Evropa 2020, da se 3 % BDP investira v raziskave in razvoj. Unija bi še bolj zaostala v primerjavi z vodilnimi svetovnimi državami. Podpora za raziskave v okviru drugih politik EU bi se zmanjšala.

Povečanje okvirnega programa za 50 % na 120 milijard evrov bi do leta 2040 predvidoma ustvarilo dodatnih 420 000 delovnih mest in v istem obdobju povečalo bruto domači proizvod za približno 0,33 %. To bi nadaljevalo trend rasti nedavnih proračunov EU za raziskave in inovacije ter zagotovilo sprejemljiv delež financiranja visokokakovostnih predlogov. Povečalo bi privlačnost Unije za vodilne raziskovalce iz celega sveta ter odpravilo pomanjkljivosti v zvezi s priložnostmi za inovacije in širitve. Podprlo bi napredek na prednostnih področjih, kot so digitalizacija, energetika, podnebje in zdravje.

Podvojitev okvirnega programa na 160 milijard evrov bi do leta 2040 predvidoma ustvarila 650 000 delovnih mest in v istem obdobju povečala bruto domači proizvod za približno 0,46 %. To bi EU omogočilo, da postane v svetu vodilna na področju obsežnih pobud, pri pripravi celostnih tržnih uvajanj rešitev na področjih, kot so baterije, nalezljive bolezni, pametne in čiste tehnologije za stavbe in vozila, tehnologije za razogljičenje, krožno gospodarstvo, rešitve v zvezi s plastičnimi odpadki in povezani/avtomatizirani avtomobili.

MOŽNOSTI ZA PRIHODNJI FINANČNI OKVIR

Kako lahko proračun EU podpre pravo
ekonomsko in monetarno unijo?

Komisija je decembra 2017 predstavila svojo vizijo, kako bi se lahko območje evra in Unija kot celota okrepila z uporabo proračuna EU – tako danes kot jutri. Predstavljene so bile štiri posebne funkcije: podpora strukturnim reformam na nacionalni ravni; olajšanje konvergence za države članice na poti k uvedbi evra; zagotavljanje varovalnega mehanizma za bančno unijo ter razvoj stabilizacijske funkcije, ki združuje različne sklade in instrumente na ravni EU in območja evra ter je namenjena ohranjanju ravni naložb v primeru obsežnih asimetričnih šokov. Te funkcije zahtevajo ponoven razmislek, ki presega omejitve obstoječega proračuna EU. To bi se lahko, na primer, izvedlo s sinergijami med Evropsko investicijsko banko in prihodnjim Evropskim denarnim skladom. Vendar bo pomembno vlogo moral prevzeti tudi naš proračun po letu 2020:

Orodje za izvajanje reform in konvergenčni instrument bosta morala biti zmožna zagotoviti močno podporo in spodbude za številne reforme v državah članicah. Proračunska vrstica v višini najmanj 25 milijard EUR za sedemletno obdobje bi zagotovila kritično maso in bi pomagala pri preprečevanju osredotočenosti financiranja na le nekaj držav članic.

Stabilizacijsko funkcijo je treba vzpostaviti postopoma v daljšem časovnem obdobju, in sicer z opiranjem na vzajemna posojila, za katera jamči proračun EU, posojila iz Evropskega denarnega sklada, prostovoljni mehanizem zavarovanja na podlagi nacionalnih prispevkov ter nepovratna sredstva iz evropskega proračuna. Za zahtevane zneske iz proračuna EU ni nujno, da so zelo visoki, morajo pa biti dovolj znatni, da, na primer, zmanjšajo breme obresti za posojila in zagotovijo spodbude za ustrezno izvajanje sheme podpore.

MOŽNOSTI ZA PRIHODNJI FINANČNI OKVIR

Kako ambiciozni naj bodo zastavljeni cilji za učinkovito
kohezijsko politiko?

Kohezijska politika je konkreten izraz solidarnosti z gospodarsko manj razvitimi deli naše Unije. Njen namen je spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov je trenutno na voljo vsem državam članicam EU. Naj se ta politika nadaljuje ali naj se omeji na manj razvite regije in/ali države članice? Če se ohrani upravičenost za vse, kakšna naj bo potem raven zastavljenih ciljev?

Če se ohrani upravičenost do podpore iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada za vse države članice in vse regije, bi se povečanje učinkovitosti lahko doseglo s prilagajanjem intenzivnosti pomoči in boljšim ciljnim usmerjanjem podpore. Če se ohranijo trenutne ravni izdatkov v višini približno 370 milijard EUR 4 , kar predstavlja skoraj 35 % večletnega finančnega okvira, bi to omogočilo, da se ohrani močan poudarek na naložbah v vseh regijah na področjih, kot so inovacije, industrijsko preoblikovanje, prehod na čisto energijo, podnebni ukrepi in boljše zaposlitvene možnosti.

Če bi Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad prenehala podpirati bolj razvite regije in regije v prehodu, bi to ustrezalo zmanjšanju v višini približno 95 milijard EUR za obdobje, kar je več kot četrtina trenutnih sredstev iz navedenih skladov. To ustreza približno 8,7 % sedanjega večletnega finančnega okvira. V tem primeru bi se odpravila podpora za regije v Avstriji, Belgiji, na Danskem, Finskem, v celinski Franciji, Nemčiji, na Irskem, Nizozemskem, Švedskem in v številnih regijah v Italiji in Španiji.

Če bi se podpora še bolj omejila, in sicer na kohezijske države, bi bilo prav tako treba odpraviti naložbe v manj razvite regije v Franciji, Italiji in Španiji. To bi pomenilo zmanjšanje za približno 124 milijard EUR v obdobju, kar predstavlja približno 33 % trenutno dodeljenih sredstev. To ustreza približno 11 % sedanjega večletnega finančnega okvira.

Pri scenarijih 2 in 3 bi podporo za gospodarske, socialne in teritorialne izzive morale prevzeti nacionalne, regionalne in lokalne oblasti v skladu z načelom subsidiarnosti.

MOŽNOSTI ZA PRIHODNJI FINANČNI OKVIR

Kakšna naj bo raven zastavljenih ciljev za učinkovito
skupno kmetijsko politiko?

V večletnem finančnem okviru 2014–2020 bo skupna kmetijska politika mobilizirala okoli 400 milijard EUR za financiranje tržnih ukrepov, neposrednih plačil za kmete in programov razvoja podeželja za spodbujanje trajnostnega kmetijstva in uspešnih podeželskih gospodarstev. Neposredna plačila predstavljajo približno 70 % tega zneska. Programi za razvoj podeželja podpirajo naložbe, usposabljanje in z viri bolj gospodarno kmetijsko proizvodnjo in so trenutno vredni približno 100 milijard EUR v obdobju. Te programe sofinancirajo države članice. Unija v okviru skupne kmetijske politike prispeva k reševanju strukturnih problemov na podeželju, kot so pomanjkanje privlačnih priložnosti za zaposlitev ali pomanjkanje usposobljene delovne sile. Ključni cilji teh prizadevanj so ustvarjanje novih vrednostnih verig, kot so čista energija in energija iz biomase, in pomoč podeželskim območjem, da ustvarijo dobiček iz estetske vrednosti pokrajine.

Še vedno potekajo razprave o tem, kako najbolje uporabiti neposredna plačila. Pomemben predlog vključuje zmanjšanje in boljšo ciljno usmerjenost neposrednih plačil v skladu s cilji politike. Trenutno gre 80 % neposrednih plačil 20 % kmetov. Razprave potekajo tudi o načinih, kako zmanjšati razlike v kmetijski podpori med državami članicami. Spremembe sistema neposrednih plačil bi lahko pomenile priložnost za osredotočanje plačil v pričakovane rezultate, kot so trajnostna kmetijska proizvodnja v manj donosnih ali gorskih regijah, poseben poudarek na malih in srednje velikih kmetijah, naložbe v trajnostne in z viri gospodarne proizvodne sisteme ter boljše usklajevanje z ukrepi za razvoj podeželja.

Ohranjanje ravni odhodkov za skupno kmetijsko politiko v višini približno 400 milijard EUR 5 v obdobju, kar ustreza približno 37 % sedanjega večletnega finančnega okvira, bi z boljšo ciljno naravnanostjo lahko povečalo podporo zlasti za male in srednje velike kmetije, kar bi pozitivno vplivalo na podeželska območja. 

Zmanjšanje podpore za skupno kmetijsko politiko za 30 % bi pomenilo približno 120 milijard EUR v obdobju naslednjega večletnega finančnega okvira ali približno 11 % sedanjega večletnega finančnega okvira. Po tem scenariju bi se lahko povprečni dohodek kmetij zmanjšal za več kot 10 % v več državah članicah, v posameznih sektorjih pa bi lahko prišlo do bolj izrazitega upada dohodkov.

Zmanjšanje podpore za skupno kmetijsko politiko za 15 % bi pomenilo približno 60 milijard EUR v obdobju naslednjega večletnega finančnega okvira ali približno 5,5 % sedanjega večletnega finančnega okvira. Po tem scenariju bi bilo zmanjšanje povprečnih dohodkov kmetij bolj omejeno, vendar bi še vedno lahko imelo precejšen vpliv na nekatere sektorje, kar je odvisno od sprejetih odločitev.

Ti scenariji se ne morejo obravnavati ločeno. Kakršno koli zmanjšanje neposrednih plačil bi morala spremljati bolje usmerjena poraba preostalih sredstev, na primer z večjim osredotočanjem na male in srednje velike kmetije ter boljšim usklajevanjem z ukrepi za razvoj podeželja.

MOŽNOSTI ZA PRIHODNJI FINANČNI OKVIR

Kako najbolje širiti naše interese v tujini?

Unija bo morala biti v prihodnosti opremljena z instrumenti, ki ji bodo omogočali, da izpolni obstoječe in nove cilje ter se spoprime z novimi izzivi. V okviru za obdobje 2014–2020 je v proračunu za zunanje delovanje namenjenih približno 66 milijard EUR. To ustreza približno 6 % sedanjega večletnega finančnega okvira. Poleg tega je Evropski razvojni sklad, ki je trenutno zunaj proračuna Unije, glavni instrument za zagotavljanje razvojne pomoči afriškim, karibskim in pacifiškim državam ter čezmorskim državam in ozemljem. Skupna finančna sredstva 11. Evropskega razvojnega sklada znašajo približno 31 milijard EUR za obdobje 2014–2020.

V prihodnosti:

Povečanje sedanjega obsega financiranja za zunanje instrumente na več kot 100 milijard EUR v navedenem obdobju bi EU omogočilo, da izpolni obstoječe in nove cilje, ki segajo od mednarodnega sodelovanja, upravljanja migracij, naložb, upravljanja, človekovih pravic in vladavine prava do spodbujanja ciljev trajnostnega razvoja, humanitarne pomoči, kriznega odzivanja in preprečevanja konfliktov. Posebno pozornost bo treba nameniti podpori strategije EU za Zahodni Balkan ter stabilizacijskim prizadevanjem EU v sosednjih državah in v Afriki.

Znatna poenostavitev in racionalizacija instrumentov zunanje politike bi lahko dodatno okrepili učinkovitost in uspešnost proračuna za zunanje odnose. To bi lahko vključevalo vključitev Evropskega razvojnega sklada v večletni finančni okvir, pod pogojem, da bi se to odražalo v skupni zgornji meji izdatkov in da se ohranijo obstoječe prilagodljivosti.

Proračun za zunanje odnose bi bilo prav tako treba obravnavati z vidika skupne zaveze EU in držav članic, da do leta 2030 za uradno razvojno pomoč namenijo 0,7 % bruto nacionalnega dohodka. Brez udeležbe Združenega kraljestva bi to pomenilo dodaten napor v naslednjem večletnem finančnem okviru v višini 40 milijard EUR v sedmih letih. Pogoj za to je, da EU ohrani svoj sedanji delež 20-odstotne uradne razvojne pomoči. 

MOŽNOSTI ZA PRIHODNJI FINANČNI OKVIR

Kako z uporabo finančnih instrumentov narediti več z manj?

V razmisleku Komisije o prihodnosti financ EU je poudarjeno, kako pomembno vlogo imajo lahko jamstva in finančni instrumenti pri tem, da se „naredi več z manj“. Evropski sklad za strateške naložbe naj bi na primer mobiliziral več kot 500 milijard EUR, kar bo močna spodbuda za evropsko gospodarstvo. Vendar je sedanje okolje tržnih instrumentov EU razdrobljeno, saj se centralno upravlja skoraj 40 finančnih instrumentov ter tri proračunska jamstva in jamstvene sklade, kar znaša približno 4 % sedanjega večletnega finančnega okvira. Samo na področju malih in srednjih podjetij se centralno upravlja sedem finančnih instrumentov, poleg tega pa se jih več sto upravlja deljeno. Obstaja veliko možnosti za racionalizacijo in večjo učinkovitost.

Ena od možnosti za večjo učinkovitost in učinek instrumentov, katerih cilj je podpora naložbam v EU, bi lahko bila njihovo povezovanje v okviru enotnega naložbenega instrumenta. To bi še dodatno okrepilo Evropski sklad za strateške naložbe ter pozitivno vplivalo na ravni naložb, gospodarsko rast in zaposlovanje v EU.

Širša uporaba finančnih instrumentov in proračunskih jamstev bi lahko več kot podvojila mobilizacijo naložb v naslednjem večletnem finančnem okviru, in sicer do višine 2 bilijonov EUR.

MOŽNOSTI ZA PRIHODNJI FINANČNI OKVIR

Kako bi lahko kar najbolje izkoristili sproščena sredstva?

Sredstva, ki so bila dodeljena v proračun EU, vendar niso bila porabljena za izvajanje programov EU, se sprostijo. Ta sredstva zmanjšujejo letne izračune bruto nacionalnih prispevkov držav članic v primerjavi s polnim izvajanjem proračunskih obveznosti.

Namesto da se ti zneski ukinejo, bi se lahko uporabili za rezervo Unije. Ta rezerva bi se lahko uporabila za doseganje skupnih prednostnih nalog in odzivanje na skupne odzive. Sedanje ocene kažejo, da bi lahko prek tega mehanizma dali na voljo približno 21–28 milijard EUR za sedemletno obdobje. Taki zneski bi se na primer lahko leta 2015 uporabili za financiranje Evropskega sklada za strateške naložbe in reševanje naložbenih vrzeli, ki so se pojavile kot posledica finančne krize. To bi morali narediti, namesto da so se zniževala sredstva dragocenim programom, kot je Obzorje 2020 ali Instrument za povezovanje Evrope. Prav tako bi se rezerva lahko uporabila leta 2016 za podporo vzpostavitvi instrumenta za begunce v Turčiji, za katerega je bilo treba izkoristiti vso prožnost proračuna EU kot tudi posamezne prispevke držav članic. Omogočila bi tudi hitro mobilizacijo dodatnih sredstev za reševanje migracijske krize.

V današnjem hitro se spreminjajočem svetu bo nepredvidenih dogodkov vedno več. Rezerva Unije bi omogočila hitrejše in odločnejše odzivanje na take dogodke. Naslednji finančni okvir bomo čez malo manj kot deset let še vedno izvajali. Ta dolgoročna stabilnost je hkrati sredstvo in ovira. Rezerva Unije bi zagotovila močno in prilagodljivo novo orodje za obravnavanje nepredvidljivih dogodkov in odzivanje na izredne razmere na področjih, kot sta varnost in migracije.

MOŽNOSTI ZA PRIHODNJI FINANČNI OKVIR

Ali naj za financiranje EU velja več pogojev?

Potencial proračuna EU bo mogoče v celoti izkoristiti, če ga bo podpiralo gospodarsko, regulativno in upravno okolje v državah članicah.

Zato se, v skladu s sedanjim večletnim finančnim okvirom, od vseh držav članic in upravičencev zahteva, naj dokažejo, da je regulativni okvir za finančno upravljanje trden, da se zadevna zakonodaja EU izvaja pravilno ter da obstajajo potrebne upravne in institucionalne zmogljivosti, ki bodo zagotovile uspešno financiranje EU. Poleg tega lahko pogoji politike spodbujajo sodelovanje med državami članicami na področjih, na katerih so ekonomije obsega in zunanji učinki znatni. V okviru sedanjega večletnega finančnega okvira so bile uvedene tudi nove določbe, da bi se izognili primerom, ko učinkovitost financiranja EU ogrožajo neustrezne gospodarske in fiskalne politike.

Novi večletni finančni okvir je priložnost, da ugotovimo, ali so ta načela ustvarila trdne platforme za rezultate. Čas je tudi, da se preuči, kako bi se lahko utrdila povezava med financiranjem EU in spoštovanjem njenih temeljnih vrednot.

Vsak tak mehanizem pa bi moral biti pregleden, sorazmeren in pravno sprejemljiv. Čeprav bi se lahko načeloma uporabljal za vse zadevne politike, ki vključujejo odhodke iz proračuna EU, bi morala vsaka finančna pogojenost biti natančna, sorazmerna in zagotavljati zadostno povezavo med naloženimi pogoji in ciljem financiranja. V tej razpravi bi bilo treba upoštevati tudi učinek morebitnih kršitev temeljnih vrednot ali načela pravne države na nacionalni ravni na posamezne upravičence do sredstev EU, kot so študenti Erasmusa, raziskovalci ali organizacije civilne družbe, ki niso odgovorni za take kršitve 6 . 

MOŽNOSTI ZA PRIHODNJI FINANČNI OKVIR

Kaj bi lahko nova lastna sredstva doprinesla v proračun EU?

Sistem za trgovanje z emisijami: Sistem EU za trgovanje z emisijami je temelj podnebne politike EU. Države članice so na dražbi prodale številne pravice, ki so jih nato kupila podjetja za kritje svojih emisij toplogrednih plinov. Del prihodkov iz prodaje pravic na dražbi bi se lahko uporabil za proračun EU. Glede na tržne cene za pravice bi se lahko z delom prihodkov, pridobljenih iz sistema za trgovanje z emisijami, v sedmih letih ustvarili prihodki, ocenjeni na 7 do 105 milijard EUR.

Lastna sredstva iz naslova DDV: Davek na dodano vrednost je davek na potrošnjo, ki se obračuna glede na dodano vrednost za vse blago in storitve, ki se prodajajo v EU. Zdaj se lastna sredstva, ki temeljijo na navedenem davku, računajo po zelo zapletenem statističnem računu. Po reformi bi se viri lastnih sredstev se računali na podlagi poenostavljene osnove davka na dodano vrednost. Prihodki iz sedanjih lastnih sredstev iz naslova DDV, ki v sedmih letih znašajo približno 105–140 milijard EUR, bi se lahko prilagodili z uravnoteženjem vpoklicne stopnje glede na zahtevano raven.

Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb: Velika podjetja imajo veliko koristi od enotnega trga. Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb je enoten sklop skupnih pravil za izračun obdavčljivih dobičkov podjetij v Uniji. Prispevek, ki bi temeljil na usklajeni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, po možnosti z vključeno digitalno komponento, bi okrepil povezavo med enotnim trgom in financiranjem Unije. Vsaka država članica bi ohranila možnost, da svoj delež dobička obdavči po lastni nacionalni davčni stopnji. Glede na izbrani model in uporabljeno vpoklicno stopnjo bi lahko davek, vezan na skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb, v sedmih letih prinesel od 21 do 140 milijard EUR, pri čemer pričakovani prihodki od zmanjšanja davčnih utaj niso vključeni.

Prihodek od izdajanja denarja (seigniorage) je izraz za prihodek, ki ga centralne banke in vlade držav ustvarijo z izdajanjem denarja. Ker je denarni prihodek Evropske centralne banke za izdajanje evra neposredno povezan z ekonomsko in monetarno unijo, bi se lahko štel kot eden od morebitnih novih virov lastnih sredstev. Znesek, ki ustreza deležu neto dobička, ki izhaja iz deležev denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank euroobmočja, ki se plačajo v nacionalne proračune, bi se lahko dal na voljo za proračun EU kot vrsta nacionalnega prispevka. Podobna razlaga je bila uporabljena v zvezi s prihodki, ki so jih Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke ustvarile iz nakopičenih grških državnih obveznic, ko so se leta 2012 ministri Evroskupine dogovorili, da se znesek, enak prihodku, ki ga je skupina Evrosistem (evropska centralna banka in nacionalne centralne banke) ustvarila iz grških državnih obveznic, prenese v Grčijo. Glede na uporabljeni odstotek bi lahko ocenjeni prihodki od izdajanja bankovcev znašali med 10,5 milijarde EUR (10 %) in 56 milijard EUR (50 %) v sedemletnem obdobju.

NA KAJ SO VPLIVALE ZAMUDE?

Pri izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020 je prišlo do velikih zamud. Zakonodaja o sektorskih programih je bila zaključena šele decembra 2013, po tem, ko je bil v prvi polovici leta 2013 sprejet dogovor o večletnem finančnem okviru. To je upočasnilo sprejetje podrobnih pravil, potrebnih za izvedbo programov na terenu, ter naknadna pogajanja o sporazumih o partnerstvu z državami članicami.

Posledično je prišlo do zamud tudi pri naložbah ter podpori za nujno potrebne projekte in reforme. Poleg vsega tega je prišlo na začetku trenutnega obdobja do velikega zmanjšanja odobritev za prevzem obveznosti.

Razvoj zgornjih mej za obveznosti med letoma 2000 in 2020 (tekoče cene)

Zamude imajo dejanske posledice za ljudi.

Pravni akti za Sklad za azil, migracije in varnost so bili sprejeti šele leta 2014. To pomenilo, da je bilo imenovanje organov in sprejetje programov opravljeno šele leta 2015. Zaradi te zamude države članice niso mogle pravočasno začeti izvajati projektov. To je vplivalo na sprejemne in nastanitvene zmogljivosti v državah članicah ter upravljanje meja. Zamude so grški upravi zelo otežile uporabo sredstev EU, da bi se pripravila na krizo leta 2015. Zavetišča niso bila pripravljena. V obdobju od junija do septembra 2015, ko so ljudje, ki so potrebovali zaščito, masovno prihajali na otoke, so bili pogoji za sprejem beguncev slabi. Istočasno pa druge države članice, vključno s Švedsko in Avstrijo, niso imele na voljo sredstev EU, da bi pomagale nastaniti ljudi, ki so prihajali po balkanski poti. EU je morala uporabiti nujno pomoč, da je podprla te države članice v kriznem obdobju.

Številnih mednarodnih ukrepov v okviru programa Erasmus+ leta 2014 ni bilo mogoče doseči zaradi poznega sprejetja zadnjega finančnega okvira. To pomeni, da leta 2014 ni bilo mogoče izvesti približno 25–30 000 izmenjav študentov in učiteljev iz držav članic in držav partneric, načrtovanih za to leto. Če bi prišlo do zamud v celotnem programu, več kot 1 000 000 mladih leta 2021 ne bi moglo imeti koristi od izmenjave Erasmus+.

Zamude pri izvajanju naslednjega okvirnega programa za raziskave bi privedle do izgube približno 5 000 delovnih mest na področju raziskav na mesec (približno 3 do 4 % vseh delovnih mest na področju raziskav v EU) in dodatnih 7 000 delovnih mest v širšem gospodarstvu. V istem obdobju bi bilo izgubljenih več kot 200 znanstvenih publikacij, vključno s približno 100 članki z velikim učinkom.

Zamude pri izbiri projektov v zgodnji fazi izvajanja kohezijskih programov bi pomenile, da se več kot 100 000 projektov ne bi moglo pravočasno začeti. Področja, na katere bi zamude vplivale, zajemajo podporo podjetjem, energetsko učinkovitost, zdravstveno varstvo, izobraževanje in socialno vključenost.

Zamude bi močno vplivale na številne obsežne infrastrukturne projekte. Vesoljski programi, kot so Galileo ali Copernicus, imajo dolgoročne naložbene cikle. Zato je pri javnem naročanju zanje potrebna predvidljivost. Postopki javnega naročanja, ki potekajo za številne satelite Galileo, se bodo zaključili leta 2019, v celoti pa jih bo mogoče izvajati šele, ko bodo nove pravne in proračunske zahteve v celoti vzpostavljene.

Med drugimi negativnimi učinki zamud pri sprejemanju novega finančnega okvira je tudi Rail Baltica. S projektom, ki naj bi se zaključil do leta 2025/2027, se bo gradila ključna železniška povezava v baltskih državah. Ta projekt mora biti primeren za večja javna naročila, na podlagi katerih se leta 2021 gradnja lahko začne. To je ključnega pomena za dokončanje projekta, ki bo pomagal povezati pet milijonov prebivalcev v baltskih državah s preostalim delom Evrope. Visokohitrostna železniška povezava bo namenjena tudi tovornim tokovom, od Finske do Nemčije, Beneluksa in Jadranskega morja.

Načrtuje se, da bo bazni predor Brenner dokončan do leta 2027; predvideno je namreč, da se bodo gradbena dela na železnici začela v naslednjem večletnem finančnem okviru. Gre za projekt ključnega pomena, saj bo 2,2 milijona tovornih vozil iz brennerske avtoceste prestavljenih na železnico. S tem se bo zmanjšalo onesnaževanje dragocenih dolin med Münchnom oziroma Innsbruckom in Verono.

 Fehmarnova ožina med Dansko in Nemčijo, železniška povezava Evora-Merida, ki bo končno povezala Lizbono in Madrid, ter bazni predor Lyon-Torino, ki bo povezal visokohitrostna železniška omrežja Francije in Italije, naj bi se prav tako zaključili do konca naslednjega večletnega finančnega okvira.

Do zamud pri načrtovanju projektov ali javnih naročil za take projekte ne sme priti prav zaradi poznega sprejetja naslednjega večletnega finančnega okvira.