EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 31.1.2018

COM(2018) 50 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Vmesna ocena programa Erasmus+ (2014–2020)

{SWD(2018) 40 final}

Erasmus+ je program Unije v podporo ukrepom na področju izobraževanja in usposabljanja, mladine in športa. Cilj programa s proračunom v višini 16,45 milijarde EUR za obdobje 2014–2020 1 je več kot štirim milijonom oseb zagotoviti priložnost za pridobivanje kompetenc ter osebni, družbeno-izobraževalni in poklicni razvoj na podlagi študija, usposabljanja, delovnih izkušenj ali prostovoljstva v tujini po vsem svetu. Program je namenjen spodbujanju izboljšanja kakovosti, inovacij, odličnosti in internacionalizacije organizacij, ki so dejavne na področju izobraževanja in usposabljanja, mladine in športa. Program Erasmus+ evropskim državam pomaga tudi pri posodabljanju in izboljševanju izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja ter mladinskih in športnih politik, s čimer se krepi njihova vloga gonila rasti, zaposlovanja, konkurenčnosti, inovacij in socialne kohezije.

To poročilo o vmesni oceni programa Erasmus+, ki zajema ocenjevanje dolgoročnega učinka predhodnih programov, je predloženo v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 2 , priložen pa mu je delovni dokument služb Komisije (SWD), v katerem so navedeni vsi dokazi. Poročilo temelji na nacionalnih poročilih, ki so jih predložile države programa, ocenjevalnem poročilu neodvisnega zunanjega izvajalca, drugih pregledanih študijah, izkušnjah, pridobljenih pri vodenju programa, in na več kot milijonu odzivov vseh zainteresiranih strani. V njem se ocenjuje napredek pri izvajanju programa Erasmus+ v obdobju 2014–2016 v vseh sodelujočih državah 3 , še pred celovitim povečanjem proračuna. Poleg tega se proučuje dolgoročni učinek sedmih predhodnih programov iz obdobja 2007–2013 (naknadna ocena), tudi v partnerskih državah.

Program Erasmus+ je na dobri poti, da izpolni kazalnike uspešnosti, kot so opredeljeni v pravni podlagi, saj je v manj kot treh letih v aktivnostih mobilnosti sodelovalo 1,8 milijona posameznikov, več kot 240 000 organizacij pa se je vključilo v projekte sodelovanja. Glede na izhodišče ocene je bila na podlagi pregledanih programov med letoma 2007 in 2016 financirana učna mobilnost več kot 4,3 milijona mladih in več kot 880 000 delavcev. Poleg tega je še veliko več oseb imelo koristi od projektov sodelovanja, v katere je bilo vključenih 940 000 sodelujočih organizacij.

Iz ocene je na splošno razvidno, da zainteresirane strani in javnost program Erasmus+ zelo cenijo. Iz podrobnejših ugotovitev te ocene, kot so navedene v delovnem dokumentu služb Komisije, pa je razvidno, da so se vsi ocenjeni programi izkazali za zelo učinkovite. Njihova evropska dodana vrednost je nesporna. Ob tem velja, da je program Erasmus+ skladnejši, relevantnejši in le delno učinkovitejši od predhodnikov. Na podlagi predlogov iz nacionalnih poročil in ob upoštevanju priporočil zunanjega ocenjevalca so v poročilu navedeni predlogi za prilagoditev izvajanja sedanjega programa, da se njegov polni potencial doseže do leta 2020, obravnavani pa so tudi predlogi izboljšav za prihodnji program.

Učinkovitost

V oceni je bilo ugotovljeno, da zainteresirane strani zelo cenijo program Erasmus+, prav tako splošna javnost, ki zanj meni, da je tretji najbolj pozitiven rezultat EU. V skladu s poročili so upravičenci programa več kot 90-odstotno zadovoljni z njim.

Ocenjeni programi so imeli in še imajo pozitiven učinek na udeležence izobraževanja (študente, vajence, prostovoljce, mlade itd.) pri pridobivanju spretnosti in kompetenc, zaradi česar se povečata zaposljivost in podjetnost ter se skrajša prehod iz izobraževanja v zaposlitev (za 13 % bolj v primerjavi s posamezniki, ki se niso udeležili programa Erasmus+ ali predhodnih programov). Iz ocene je razvidno, da program Erasmus+ spodbuja pripravljenost za delo ali študij v tujini (+31 %) in razvoj znanja tujih jezikov (7-odstotno izboljšanje pri preskušanju usposobljenosti), da vpliva na posameznikovo pozitivno dojemanje vrednosti učenja za poklicni in osebni razvoj (+8 %) in da izboljšuje celo delež zaključenega šolanja (+2 %).

Obstajajo tudi dokazi o prispevku k bolj povezani Uniji. Program Erasmus+ spodbuja pozitivno družbeno/državljansko vedenje in občutek „evropskosti“ (+19 % več v primerjavi z neudeleženci). Poleg tega bolje dosega mlade z manj priložnostmi (11,5 % celotnega števila udeležencev v programu Erasmus+) kot njegovi predhodniki ali primerljivi nacionalni programi. Vendar je iz ocene razvidna potreba, da se stori več ter se dosežejo ranljivejši posamezniki v družbi in se spodbudi sodelovanje manjših organizacij.

Sodelovanje delavcem (učiteljem, vodjem usposabljanja, mladinskim delavcem, osebju itd.) omogoča poklicni razvoj, predvsem v smislu več možnosti mreženja (22 odstotnih točk več) in večje uporabe digitalnih virov (5 odstotnih točk več), in močnejšo pripadnost Evropi (6 odstotnih točk več).

Pričakovane spremembe za sodelujoče organizacije (šole, univerze, izvajalce poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanja odraslih, mladinske in športne organizacije itd.) so postopne in se po intenzivnosti razlikujejo glede na sektorje programa. Za globljo spremembo je potrebno trajno sodelovanje. Iz ocene je kljub temu razvidno, da ima program jasen učinek evropeizacije 4 .

V oceni se je potrdilo tudi, da so imeli pregledani programi vpliv na oblikovanje in izvajanje politik izobraževanja, usposabljanja, mladinskih ter športnih politik 5 , čeprav je bilo to manj vidno, zlasti to velja na področju visokošolskega izobraževanja, kjer je ustrezni proračun dovolj velik, ali da so imeli posreden učinek zaradi sodelovanja med organi pri politikah financiranja. Programi so v Evropi dolgoročno pustili vtis, da imajo posamezniki koristi od učne mobilnosti in da je treba učne izide skupno vrednotiti in priznavati. Ocenjeni programi so bili pomembni tudi za globalni doseg EU, predvsem pri spodbujanju priznavanja kvalifikacij med Evropo in partnerskimi državami.

Sistemske učinke dopolnjuje napredek pri razširjanju rezultatov financiranih projektov, k čemur je pripomogla enotna namenska platforma 6 . Vendar dokazi o tem, da oblikovalci politik uporabljajo rezultate projektov, niso vedno jasni, zlasti če oblikovalci politik niso v projekt vključeni že od začetka.

Na splošno je razvidno, da je program Erasmus+ že ob vmesni oceni dosegel ali presegel večino kazalnikov, opredeljenih v njegovi pravni podlagi. Povpraševanje močno presega razpoložljiva finančna sredstva. Na podlagi ocene je bilo za v prihodnje potrjeno (brez poseganja v naslednji večletni finančni okvir), da je program zmožen absorbirati povečanje skupnega proračuna. V takem primeru se predlaga, da bi se sedanja porazdelitev sredstev med sektorji programa lahko spremenila, da se okrepijo tisti sektorji, v katerih bi povečanje proračuna zagotovilo največjo učinkovitost v smislu učinka. Opredeljeno je bilo, da imajo področja šolskega izobraževanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter mladinskih aktivnosti, pri katerih je bil učinek programov dokazan, vendar zaradi dodelitve manj sredstev iz proračuna ne tako obsežen kot na področju visokošolskega izobraževanja, velik potencial za obsežnejše sodelovanje v aktivnostih programa Erasmus+ v naslednjih letih.

Jamstvena shema za posojila študentom magistrskega študija je bila vzpostavljena šele pred kratkim. Prvi upravičenci so jo ocenili pozitivno. Vendar do zdaj še ni izpolnila pričakovanj glede obsega zaradi zamud pri vzpostavitvi, majhne udeležbe finančnih institucij in neozaveščenosti med študenti.

Dodana vrednost EU in relevantnost

Glede na dosežene rezultate se v oceni poudarja nesporna evropska dodana vrednost ocenjenih programov 9 . Ta izhaja iz številčnosti in obsežnosti financiranih aktivnosti ter iz pravičnejšega dostopa do učne mobilnosti, vključevanja primerov dobre prakse, globlje integracije EU in jasnejše mednarodne razsežnosti. Drugi programi financiranja primerljivih ukrepov na nacionalni ravni ostajajo precej manjši z vidika številčnosti in obsega. Zelo malo verjetno je, da bi lahko nadomestili financiranje programa Erasmus+.

Iz ocene je razvidno, da je program Erasmus+ bolje prilagojen politikam EU kot predhodni programi in je dovolj prožen, da se lahko prilagodi nastajajočim potrebam na ravni EU, kot sta povečevanje socialne vključenosti in preprečevanje nasilne radikalizacije 10 . Za zagotavljanje čim večjega učinka programa se na podlagi ocene priporoča zmanjšanje števila prednostnih nalog in njihovo boljše usmerjanje.

V končni oceni programa bodo obravnavani tudi rezultati obsežnih koalicij znanja ter koalicij sektorskih spretnosti, ki so bile uvedene v programu Erasmus+ za spodbujanje inovacij v visokošolskem izobraževanju ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Ti ukrepi ob vmesni oceni še niso bili dovolj izvedeni, zato niso vključeni v oceno.

V oceni je navedeno tudi, da obstajajo možnosti za uvedbo bolj ciljnih ukrepov, da se dosežeta čim večja relevantnost aktivnosti Jean Monnet in dodana vrednost programa pri izobraževanju odraslih.

Poučevanje in raziskave na področju zadev EU so zdaj precej razširjene v visokošolskem izobraževanju. V primerjavi s tem pa po gospodarskih in političnih krizah v zadnjem desetletju obstaja potreba po boljšem razumevanju evropske integracije in močnejšem občutku pripadnosti Evropi med mlajšimi generacijami.

V oceni je poudarjeno, da je učinek v sektorju izobraževanja odraslih, ki je trenutno namenjen široki ciljni skupini, razvodenel zaradi razdrobljene in raznovrstne narave tega sektorja.

Skladnost

V oceni je bila ugotovljena visoka stopnja dopolnjevanja med programom Erasmus+ in drugimi ustreznimi politikami in programi EU (npr. Evropskim socialnim skladom in pobudo Obzorje 2020). Čeprav se ravni sinergij razlikujejo, je presenetljivo, da je bilo v oceni ugotovljenega zelo malo prekrivanja 14 .

Močna notranja skladnost programa v primerjavi s predhodnimi programi izhaja iz dejstva, da pokriva vseživljenjsko učenje. Združevanje področij, ki so na nacionalni ravni pogosto ločena, v en program EU spodbuja dopolnjevanje in mednarodno podobo 15 .

Medsektorsko sodelovanje v sklopu programa Erasmus+ se je zelo povečalo (za 23 odstotnih točk v primerjavi s predhodnimi programi). Velika večina projektov sodelovanja zdaj vključuje vsaj eno organizacijo iz drugega programskega sektorja. Na podlagi programa Erasmus+ se postopoma uveljavlja sodelovanje med izobraževanjem in usposabljanjem ter civilno družbo.

V oceni je bilo izpostavljeno, da je programu nedvomno koristila preprostejša struktura z združevanjem aktivnosti v tri ključne ukrepe (mobilnost posameznikov, sodelovanje in podpora za reformo politik), kot je bilo pričakovano v oceni učinka. Enotna blagovna znamka je prispevala k izboljšani prepoznavnosti programa v korist vsakega od sektorjev. Izboljšala se je geografska uravnoteženost programa Erasmus+, saj so manjše države ter države iz srednje in vzhodne Evrope bolj vključene.

Glede športa pa je skladnost mogoče še izboljšati.Za doseganje pomembnih rezultatov se sredstva ne bi smela razdeliti na premajhne deleže.

Učinkovitost in poenostavitev 16

Iz dokazov je razvidno, da so ukrepi mobilnosti programa Erasmus+ nedvomno stroškovno učinkoviti, zlasti mobilnost udeležencev izobraževanja (strošek za EU je 15 EUR na dan na udeleženca izobraževanja). Ključni izziv bo izboljšanje učinkovitosti decentraliziranih ukrepov s partnerskimi državami, za katere veljajo posebna merila in razdrobljeni proračuni v okviru sredstev EU za zunanje odnose.

Stroški upravljanja (6 % proračuna programa Erasmus+ 17 ) so razumni, zlasti v primerjavi s podobnimi nacionalnimi programi (v povprečju 14 %), lahko pa bi se dosegla tudi boljša ekonomija obsega. Do leta 2020 se zato pričakuje povečanje učinkovitosti.

Celovita narava programa Erasmus+ v smislu poenostavitve omogoča uporabo medpodročnih orodij pri prijavah na razpise, spremljanju, reviziji ali razširjanju. Po težkem prehodnem obdobju med predhodnimi programi in sedanjim programom prevladuje večinsko mnenje, da so bile v programu Erasmus+ izvedene pomembne izboljšave (npr. poenostavljena nepovratna sredstva, digitalizacija, listina za mobilnost v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter spletna jezikovna podpora 18 ), da pa bi bilo treba omogočiti lažjo uporabo postopkov in informacijskih orodij za upravljanje, da se zmanjša upravno breme organov izvajanja in upravičencev glede na nepovratna sredstva, ki jih prejmejo.

Decentralizirano izvajanje prek nacionalnih agencij je zdaj dobro vzpostavljeno. Leta 2014 je bil uveden pristop k vodenju programa, ki resnično temelji na rezultatih. Na podlagi priznanih izboljšav spremljanja rezultatov programa Erasmus+ je treba nekatere kazalnike natančneje določiti, poleg tega bi se lahko od udeležencev zbiralo manj podatkov in ti podatki bi se lahko bolje uporabili.

(1)

 Vključno s financiranjem iz instrumentov za zunanje delovanje.

(2)

UL L 347, 20.12.2013, str. 50 (proračun).

(3)

Države programa so države članice EU, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Turčija. Partnerske države pa so druge države nečlanice EU.

(4)

SWD, 5.1.2.1.

(5)

SWD, 5.1.2.2.

(6)

http://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/projects.

(7)

Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture – Prispevek Evropske komisije k srečanju voditeljev v Göteborgu, 17. novembra 2017, COM(2017) 673.

(8)

Brez poseganja v naslednji večletni finančni okvir.

(9)

SWD, 5.5.

(10)

SWD, 5.2.

(11)

Deklaracija o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem, Pariz, 17. marca 2015.

(12)

Skupno poročilo Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020), UL C 417, 15.12.2015, str. 25; Resolucija Sveta o delovnem načrtu Evropske unije za mladino za obdobje 2016–2018, UL C 417, 15.12.2015, str. 1.

(13)

COM(2016) 381 z dne 10. junija 2016.

(14)

SWD, 5.3.2.

(15)

SWD, 5.3.1.

(16)

SWD, 5.4.

(17)

Vključno s stroški upravljanja nacionalnih agencij, ki so podprte prek operativnega proračuna.

(18)

https://erasmusplusols.eu/.