EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 26.1.2018

COM(2018) 42 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o vplivu mednarodnih dejavnosti na področju dobrobiti živali na konkurenčnost evropskih živinorejcev v globaliziranem svetu

1.Uvod

Evropska unija (EU) je vedno imela vodilno vlogo pri razvoju trdnega in znanstveno utemeljenega zakonodajnega modela za dobrobit živali. Komisija je že zgodaj razumela, da je treba tak model tudi razširjati na mednarodni ravni, da bi bil trajnosten.

Ena od prednostnih nalog Komisije na področju dobrobiti živali je še vedno spodbujanje dobrobiti živali in poštene konkurence na svetovni ravni.

Splošni cilj mednarodnih dejavnosti Komisije na področju dobrobiti živali je podpiranje vrednot EU v zvezi z živalmi, ozaveščanje in spodbujanje na svetovni ravni, zlasti pri trgovinskih partnerjih EU, visokih standardov na področju dobrobiti živali, ki odražajo model ter načela EU. Izboljšanje standardov na področju dobrobiti živali na svetovni ravni prav tako prispeva k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za nosilce dejavnosti iz EU in iz držav, ki niso članice EU.

Komisija se je leta 2012 s svojo strategijo EU za zaščito in dobro počutje živali 2012–2015 1 odločila nadaljevati svoje mednarodne dejavnosti na področju dobrobiti živali.

Komisija je poudarila potrebo, da se določbe o dobrobiti živali vključijo v dvostranske trgovinske sporazume ali da se vzpostavijo druge oblike sodelovanja ter tudi razvije konkretno sodelovanje z državami, ki niso članice EU.

Komisija je prav tako želela ostati dejavna na večstranskem prizorišču, zlasti v Svetovni organizaciji za zdravje živali (OIE) in Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), kakor tudi v okviru evropske sosedske politike.

V okviru strategije EU je bilo predvideno sprejetje tega poročila. To predstavlja pomemben korak za upoštevanje mednarodnih dejavnosti 2 , 3 , 4  , ki so se v zadnjih petnajstih letih izvajale na področju dobrobiti živali.

2.cilji

Namen tega poročila je pregled glavnih mednarodnih dejavnosti na področju dobrobiti živali za proizvodnjo živil, ki jih je izvajala Komisija ob podpori držav članic EU.

Ocenjuje njihove rezultate pri spodbujanju standardov na področju dobrobiti živali na svetovni ravni in analizira, kako so prispevali k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za nosilce dejavnosti iz EU in iz držav, ki niso članice EU.

Poročilo je zato namenjeno opredelitvi dejavnosti in instrumentov politike, ki so bili najučinkovitejši v smislu rezultatov v obdobju 2004–2016.

To poročilo temelji na „Študiji o učinku mednarodnih dejavnosti na področju dobrobiti živali“ 5 (v nadaljnjem besedilu: študija). Upošteva tudi študijo „Ocena stroškov kmetov za skladnost z zakonodajo EU na področju okolja, dobrobiti živali in varnosti hrane“. 6 Ta študija ni namenjenega dobrobiti živali, vendar zajema pomembne informacije za to poročilo.

3.mednarodne dejavnosti

Mednarodne dejavnosti Komisije na področju dobrobiti živali potekajo na večstranski in dvostranski ravni.

Večstranske dejavnosti zadevajo dejavnosti, ki se izvajajo v okviru mednarodnih medvladnih organizacij, ki delujejo na svetovni ravni (npr. OIE, FAO).

Dvostranske dejavnosti zadevajo sodelovanje s posameznimi ali regionalnimi skupinami držav, ki niso članice EU, kot je Mercosur. Takšno sodelovanje lahko poteka v okviru trgovinskih sporazumov ali v drugih oblikah sodelovanja (glej Prilogo II).

Ključni instrumenti za ozaveščanje o dobrobiti živali so pobude za usposabljanje in krepitev zmogljivosti, kot so program Boljše usposabljanje za varnejšo hrano (BTSF) 7 ter instrument za tehnično pomoč in izmenjavo informacij (TAIEX) 8 , programi EU za raziskave 9 in ciljno usmerjeni projekti.

3.1.splošni premisleki

Svet je leta 1995 pooblastil Komisijo 10 za vodenje pogajanj za sklenitev sporazumov z državami, ki niso članice EU, o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, tudi o dobrobiti živali v zvezi s trgovino.

Standardi EU na področju dobrobiti živali, z izjemo standardov ob zakolu 11 , veljajo samo za proizvodnjo EU in ne za uvožene proizvode. Poleg tega se pri izvozu živih živali zunaj ozemlja EU uporabljajo samo nekatere zahteve glede prevoza živali 12 . Za druge standarde EU na področju dobrobiti živali ima Komisija omejene pristojnosti za vplivanje na države, ki niso članice EU. Dobrobit živali ni bila izrecno priznana kot pomembna za trgovino v okviru Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini (GATT). Zato se določbe o dobrobiti živali v trgovinskih sporazumih večinoma nanašajo na sodelovanje in ne na izpolnjevanje obstoječih zahtev. Dosežki EU na tem področju so odvisni od stopnje pripravljenosti držav, ki niso članice EU, za sodelovanje.

3.2.večstranske dejavnosti

Te dejavnosti so namenjene podpori razvoju in sprejemanju mednarodnih standardov OIE ter sodelovanju s FAO.

Glavni cilji dejavnosti, povezanih z OIE, so:

1.zagotoviti, da standardi OIE za dobrobit živali v največji možni meri odražajo načela in model EU;

2.doseči soglasje z državami, ki niso članice EU, za sprejetje teh standardov;

3.spodbujati in podpirati izvajanje standardov OIE v državah, ki niso članice EU;

4.uporaba standardov OIE kot podlage za dosego skupnega dogovora glede dobrobiti živali z državami, ki niso članice EU.

Komisija in države članice EU od leta 2002 sodelujejo z OIE v vsaki fazi postopka določanja standardov in tudi med njihovim izvajanjem s strani držav članic OIE.

Najpomembnejši prispevki Komisije so:

1.sodelovanje v postopku določanja standardov s sodelovanjem v delovnih skupinah in z zagotavljanjem usklajenih stališč EU;

2.zagotavljanje finančne podpore in organizacija usposabljanj skupaj z OIE za olajšanje izvajanja mednarodnih standardov;

3.podpora razvoju in izvajanju regionalnih strategij OIE za dobrobit živali.

Vse države članice EU so članice OIE, Komisija pa ima status opazovalke. Komisija v zgodnji fazi postopka določanja standardov prispeva k delu zadevnih skupin strokovnjakov OIE 13 . Ko so standardi predloženi za sprejetje, Komisija prispeva prek enotnega mehanizma EU za usklajevanje. Komisija ima dejansko ključno vlogo pri predstavitvi skupnih stališč EU v vsaki fazi posvetovanj in v trenutku, ko OIE sprejema standarde.

Komisija poleg tega prispeva k olajšanju sprejetja standardov z usklajevanjem stališč s članicami OIE, ki niso članice EU. Komisija prav tako podpira države članice OIE v postopku določanja standardov, na primer z organizacijo regionalnih seminarjev za kontaktne točke OIE za dobrobit živali. Poleg tega so projekti Komisije za sodelovanje 14 , namenjeni krepitvi veterinarskih služb, podprli regionalno usklajevanje med afriškimi državami in njihovo vključevanje v postopek določanja standardov OIE.

Kot rezultat tega je bilo od leta 2002 sprejetih 14 mednarodnih standardov na področju dobrobiti živali, prav tako pa tudi vodilna načela (glej Prilogo I). Poleg tega je EU uspelo na večini področij doseči znatno stopnjo usklajenosti standardov OIE in EU za dobrobit živali 15 .

Komisija je v zvezi z izvajanjem standardov podpirala razvoj znanja in veščin med pristojnimi organi držav članic OIE, ki niso članice EU. Komisija je od leta 2004 tudi finančno prispevala k organizaciji svetovnih in regionalnih pobud OIE, sodelovala pa je tudi v odborih, ki so opredelili cilje ter programe takih dogodkov. Dejavnosti Komisije so olajšale izvajanje standardov OIE v državah, ki niso članice EU, zlasti ob zakolu in glede prevoza.

Komisija je na regionalni ravni pospešila razvoj regionalnih strategij OIE za dobrobit živali 16  in sofinancirala organizacijo dogodkov v petih regijah OIE. Komisija je financirala dejavnosti Platforme OIE za dobrobit živali za Evropo, v kateri ima ključno vlogo pri usmerjanju prednostnih nalog in načrtovanju dejavnosti platforme 17 .

Leta 2017 je bil dosežen mejnik, ko je OIE ob podpori EU sprejela svojo prvo globalno strategijo za dobrobit živali. Dejansko spodbuja dobrobit živali kot del drugih ključnih družbenih vrednot, kot sta socialno-ekonomski razvoj in trajnost. Poleg tega strategija OIE temelji na razvoju in izvajanju znanstveno utemeljenih standardov, krepitvi zmogljivosti, izobraževanju in dialogu z več zainteresiranimi stranmi. Ta pristop je skladen z vizijo in načeli EU o dobrobiti živali.

Komisija je sodelovala tudi s FAO pri organizaciji dogodkov za krepitev zmogljivosti, pri čemer je spodbujala dobrobit živali kot javno dobro in sestavni del trajnostne proizvodnje. V okviru tega je Komisija prispevala k prelomnim dogodkom, kot je bilo prvo „strokovno srečanje FAO o krepitvi zmogljivosti za izvajanje dobrih praks na področju dobrobiti živali 18 “. Komisija je prispevala tudi k razvoju portala FAO za dobrobit rejnih živali, virtualne platforme za izmenjavo znanja z več zainteresiranimi stranmi 19 . Portal, v katerega redakcijski odbor je vključena tudi Komisija, je prispeval k ozaveščanju o dobrobiti živali na svetovni ravni, tudi o pobudah Komisije.

3.3.dvostranske dejavnosti

Glavni cilji dvostranskega sodelovanja so:

1.ozaveščanje in vzpostavitev skupnega dogovora o dobrobiti živali;

2.izmenjava tehničnega znanja;

3.podpora partnerski državi pri razvoju in izvajanju zakonodaje ter standardov o dobrobiti živali na podlagi modela in načel EU ali OIE;

4.razpravljanje o vprašanjih glede dobrobiti živali, ki vplivajo na trgovino med pogodbenicami.

Glavni instrumenti, ki jih Komisija uporablja za doseganje teh ciljev, so:

1.konference in mednarodni dogodki;

2.delavnice za usposabljanje ali strokovne misije;

3.skupni raziskovalni programi, usmerjeni v lokalno okolje;

4.tehnična pomoč.

Prvi dvostranski trgovinski sporazum z izrecnim sklicevanjem na dobrobit živali je bil podpisan s Čilom 20 leta 2002. Sodelovanje na področju dobrobiti živali je bilo od takrat vključeno v večino dvostranskih trgovinskih sporazumov 21 , vključno s sanitarnimi in fitosanitarnimi zadevami, ter je bilo dosledno predlagano v vseh tekočih trgovinskih pogajanjih.

Komisija je vzpostavila tudi sodelovanje zunaj trgovinskih sporazumov (glej Prilogo II).

Standardi OIE se pogosto uporabljajo kot podlaga za doseganje skupnega dogovora z državami, ki niso članice EU. Ti standardi dejansko predstavljajo splošno sprejet okvir za začetek in razvoj sodelovanja z državami, ki niso članice EU 22 .

Vključitev dobrobiti živali v dvostranske trgovinske sporazume je vedno zahtevala EU. Dvostransko sodelovanje v okviru trgovinskih sporazumov ali zunaj njih je z leti doseglo konkretne rezultate. Delovne skupine med EU in njenimi partnerji (npr. Čilom in Novo Zelandijo) se pogosto ustanovijo za opredelitev letnih delovnih načrtov z ustreznimi ukrepi. Posledica tega je, da je Čile razvil celotno nacionalno zakonodajo o dobrobiti živali, Nova Zelandija in Kanada pa sta oblikovali enakovredno zakonodajo o dobrobiti živali ob zakolu.

Tudi kratkoročni projekti, kot so ukrepi 23 , ki se od leta 2014 izvajajo v sektorskem dialogu med EU in Brazilijo v okviru memoranduma o soglasju o dobrobiti živali, so dosegli vidne rezultate. Na splošno se lahko šteje, da so ti ukrepi vplivali na odnos kmetov in industrije do razprave o dobrobiti živali ter jih v nekaterih primerih spodbudili k sprejetju prostovoljnih zavez na področju dobrobiti živali, kot je na primer skupna hlevska reja svinj  24 .

3.4.raziskave, tehnična pomoč in dejavnosti za krepitev zmogljivosti

Raziskovalne dejavnosti

Komisija je financirala 15 projektov 25 na področju dobrobiti živali v okviru šestega in sedmega okvirnega programa, ki vključujejo institucije iz držav, ki niso članice EU. Med njimi je bil Welfare Quality® 26 prvi pomembni projekt EU na področju dobrobiti živali, ki je vzpostavil dolgoletno znanstveno mrežo med državami članicami EU in državami, ki niso članice EU.

Poleg tega Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) od leta 2004 pripravlja znanstvena mnenja o dobrobiti živali, ki jih Komisija uveljavlja v državah, ki niso članice EU. Komisija je omogočila tudi izmenjave med strokovnjaki EFSA in znanstveniki iz držav partneric (npr. Nove Zelandije, Čila).

Obe dejavnosti sta prispevali k zagotovitvi znanstvene podlage za razvoj mednarodnih standardov in smernic na področju dobrobiti živali.

Tehnična pomoč in dejavnosti za krepitev zmogljivosti

Program Boljše usposabljanje za varnejšo hrano (BTSF) in TAIEX sta glavna instrumenta za krepitev zmogljivosti. Poleg tega so se v okviru sosedske politike uporabljali projekti tesnega sodelovanja.

Program Boljše usposabljanje za varnejšo hrano je namenjen uradnikom v državah, ki niso članice EU in ki v EU izvažajo živila in živali. Usposobljeni uradniki so nato odgovorni za razširjanje pridobljenega znanja in izvajanje kaskadnih usposabljanj.

Program Boljše usposabljanje za varnejšo hrano je državam, ki niso članice EU, zagotavljal krepitev zmogljivosti z:

1.organizacijo in izvajanjem usposabljanj za izboljšanje in krepitev sanitarnega in fitosanitarnega okvira (program BTSF World), ki so namenjena državam, ki niso članice EU, in se organizirajo v njih, kot so regionalne delavnice 27 in trajne misije za usposabljanje 28 ;

2.vključevanjem uradnikov iz držav, ki niso članice EU, v usposabljanje, ki ga organizira EU;

3.moduli e-učenja.

Teme programa Boljše usposabljanje za varnejšo hrano so vključevale vse od osnovnih znanstvenih načel do posebne zakonodaje EU in standardov OIE za dobrobit živali, zlasti glede zakola in prevoza. Dejavnosti programa BTSF World, namenjene dobrobiti živali, so v obdobju od 2004 do 2015 zajele približno 1 000 udeležencev iz držav, ki niso članice EU.

TAIEX podpira uprave v vseh državah kandidatkah in sosedskih državah za približevanje, prenos in izvajanje zakonodaje EU 29 .

TAIEX je v obdobju od 2004 do 2015 financiral več kot 60 projektov s področja dobrobiti živali, ki so vključevali več kot 40 delavnic in 16 strokovnih misij. Uspešen primer teh delavnic je delavnica, ki je leta 2015 potekala v Libanonu 30 . Delavnica, ki je bila organizirana v sodelovanju z OIE, je bila namenjena izboljšanju dobrobiti živali med prevozom in ob zakolu.

V obdobju pregleda je bila dobrobit živali vključena v projekte tesnega sodelovanja zlasti z balkanskimi državami in Ukrajino.

3.5.VPLIV NA KONKURENČNOST

Ta oddelek ocenjuje, v kolikšni meri so mednarodne dejavnosti na področju dobrobiti živali na svetovni ravni prispevale k izboljšanju enakih konkurenčnih pogojev za proizvajalce iz EU in iz držav, ki niso članice EU.

Študija je ocenila konkurenčnost sektorjev EU, na katere vplivajo standardi za dobrobit živali, in tudi vpliv skladnosti s standardi za dobrobit živali na štiri ključne razsežnosti konkurenčnosti:

1.produktivnost in stroškovno konkurenčnost;

2.dostop do trga;

3.izkrivljanje trgovine;

4.zmogljivost za inovacije.

Metodologija za analizo konkurenčnosti je temeljila na štirih ključnih virih informacij: i) razpoložljivi literaturi, ii) razgovorih s poslovnimi združenji iz EU, iii) trgovinskih tokovih, iv) dveh namenskih raziskavah, usmerjenih v nosilce dejavnosti iz EU in iz držav, ki niso članice EU, v izbranih državah, ki niso članice EU.

Na podlagi omejenega števila odgovorov na raziskavi se zdi, da nosilci dejavnosti iz EU in iz držav, ki niso članice EU, zelo različno dojemajo vpliv standardov za dobrobit živali na konkurenčnost.

Produktivnost in stroškovna konkurenčnost

Rezultati raziskav kažejo, da skladnost z zakonodajo/standardi na področju dobrobiti živali za nosilce dejavnosti pomeni višje proizvodne stroške ne glede na njihov geografski položaj.

Študija je v zvezi s konkurenčnostjo na trgu EU in mednarodnih trgih poudarila znatne razlike glede dojemanja dejavnikov konkurenčnosti med nosilci dejavnosti iz EU in iz držav, ki niso članice EU. Nosilci dejavnosti iz EU na eni strani menijo, da jih zakonodaja na področju dobrobiti živali postavlja v veliko slabši položaj glede njihovih stroškov in tržnih deležev v EU in zunaj nje. Na drugi strani se nosilcem dejavnosti iz držav, ki niso članice EU, ne zdi, da so razlike v standardih za dobrobit živali vir prednosti zanje. V študiji je bilo dejansko ugotovljeno, da so v večini primerov stroški skladnosti z zakonodajo na področju dobrobiti živali v primerjavi z drugimi proizvodnimi stroški (kot sta krma in delo) razmeroma nizki. V študiji so bili za jajca in jajčne proizvode najdeni dokazi, ki nakazujejo, da bi razlike med standardi za dobrobit živali lahko povzročile preusmeritev trgovine in selitev proizvodov. Vendar to zaradi sočasnih sanitarnih in fitosanitarnih zahtev komajda velja za uvoz v EU.

Literatura 31 , 32 , 33  navaja, da stroškovne prednosti v nekaterih državah, ki niso članice EU, temeljijo predvsem na stroških krme in dela ter razpoložljivosti naravnih virov. Zdi se, da imajo razlike med standardi za dobrobit živali znatno manjši vpliv 34 . Iz literature o proizvodnji pitovnih piščancev je na primer razvidno, da v državah, kot sta Brazilija in Tajska, konkurenčne prednosti temeljijo predvsem na nižjih stroških krme in dela ter ugodnejših podnebnih razmerah 35 . Nosilci dejavnosti iz držav, ki niso članice EU, bi skratka v veliki večini primerov zaradi ugodnejših strukturnih pogojev ostali konkurenčnejši, tudi če bi se uporabljali standardi EU za dobrobit živali.

Vendar sektorja prašičjega in perutninskega mesa v EU kljub temu, da zanju velja celovita zakonodaja o dobrobiti živali, ostajata neto izvoznika za številne tržne segmente. V obdobju, ki ga obravnava poročilo, je EU okrepila svoj položaj vodilne izvoznice prašičjega mesa na svetovni ravni 36 . Poleg tega je EU tretja najpomembnejša svetovna izvoznica perutninskega mesa, vendar je tudi pomembna uvoznica perutninskih proizvodov. Podobno je EU ena največjih izvoznic jajc in jajčnih proizvodov s približno 25 % skupne trgovine v obdobju 2013–2015 37 . EU pa je manjši akter na področjih, ki jih ne ureja zakonodaja EU za posamezne živalske vrste, in zlasti neto uvoznica govejega in ovčjega mesa. Obenem ima Nova Zelandija kot ena od vodilnih svetovnih izvoznic ovčjega mesa visoke standarde za dobrobit živali.

Zato standardi za dobrobit živali niso osrednje gibalo konkurenčnosti na svetovnem trgu, saj drugi dejavniki močno vplivajo na konkurenčnost (dejavniki, kot so bližina trga, drugi proizvodni dejavniki, vrsta tržnih segmentov ali obstoj trgovinskih sporazumov).

Ne glede na navedeno pa vse večje razumevanje trajnostnih načinov proizvodnje v EU s strani potrošnikov – vključno z visokimi standardi za dobrobit živali – lahko izboljša in tudi dejansko izboljšuje tržni položaj proizvodov EU.

Zdi se, da nosilci dejavnosti iz EU in iz držav, ki niso članice EU, na splošno različno dojemajo tudi vpliv standardov za dobrobit živali na produktivnost. Nosilci dejavnosti iz držav, ki niso članice EU, poročajo o večji produktivnosti na podlagi skladnosti z zakonodajo na področju dobrobiti živali, medtem ko so nosilci dejavnosti iz EU poročali o nasprotnem. Oboji so menili, da skladnost z zakonodajo na področju dobrobiti živali pozitivno vpliva na kakovost proizvodov.

Dostop do trga

Večina nosilcev dejavnosti iz EU in iz držav, ki niso članice EU, je navedla, da je skladnost z zakonodajo in standardi na področju dobrobiti živali pripomogla k dostopu do novih prodajnih možnosti.

Dostop do trgov zunaj EU se različno dojema zaradi dejavnikov v zvezi z dobrobitjo živali. Medtem ko je več kot polovica vprašanih iz držav, ki niso članice EU, poročala o izboljšanem dostopu do mednarodnih trgov, so vprašani iz EU zanikali takšno izboljšanje dostopa.

Skladnost z zahtevami EU glede dobrobiti živali ob zakolu je prispevala k enakim pogojem za dostop do EU in zmanjšanju vrzeli med državami izvoznicami in EU. Poleg tega nosilci dejavnosti iz držav, ki niso članice EU, menijo, da ima taka skladnost pozitivne vplive v smislu dostopa do drugih vrhunskih izvoznih trgov poleg EU. To kaže, da spodbujanje standardov Unije na področju dobrobiti živali na svetovni ravni pomeni priložnost za ovrednotenje tržne vrednosti proizvodov, pridobljenih v skladu s takšnimi standardi. To je dejansko eden od ciljev Platforme EU za dobrobit živali 38 .

Izkrivljanje trgovine

V študiji sta bila odkrita dva morebitna primera izkrivljanja trgovine zaradi razlik v zakonodaji na področju dobrobiti živali, ki se uporablja v državah članicah EU in državah, ki niso članice EU. Ta primera zadevata jajca in jajčne proizvode ter izvoz živega goveda.

Študija 39 je glede jajc in jajčnih proizvodov pokazala, da bi lahko zapoznelo izvajanje zahtev EU za kokoši nesnice v državah sosedstva, zlasti v Ukrajini, nosilcem dejavnosti iz EU povzročilo stroškovne neugodnosti. Vendar zaradi sočasnih sanitarnih dejavnikov (npr. enakovreden sistem za nadzor salmonele), ki niso dovolili izvoza v EU, te niso privedle do izkrivljanja trgovine na trgu za konzumna jajca. Izkrivljanje na trgu za jajčne proizvode je zaradi zamud pri izvajanju kvot ostalo omejeno.

Glede trgovine z živim govedom z državami, ki niso članice EU 40 , so nosilci dejavnosti iz EU menili, da bi lahko standardi za dobrobit živali izkrivljali dolg prevoz živali (zlasti po morju). Vendar študija ni našla prepričljivih dokazov, da so različni standardi za dobrobit živali v zvezi s prevozom po morju vplivali na trgovinske tokove ali škodovali konkurenčnemu položaju EU v analiziranih študijah primerov.

Zmogljivost za inovacije

Študija kaže, da je bilo težko količinsko opredeliti gospodarski pomen trga za proizvode, pri katerih je upoštevana dobrobit živali. Podatki pogosto niso bili na voljo in z dobrobitjo živali so bili združeni drugi sestavni deli (npr. okoljska trajnost), tako pri trženju proizvodov kot pri dojemanju s strani potrošnikov.

4.Zaključki

1.Komisija ima sodelovalen pristop k spodbujanju dobrobiti živali na mednarodnem prizorišču.

2. Mednarodne dejavnosti na področju dobrobiti živali so dolgoročna naložba, ki temelji na treh zaporednih fazah: ozaveščanju, krepitvi zmogljivosti in financiranju. Komisija je v preteklih letih namenila precejšnja sredstva za take pobude.

3.Skupaj z državami članicami EU je imela pomembno in odločilno vlogo pri ozaveščanju o dobrobiti živali na svetovni ravni in je dosegla pomembne rezultate.

4.Komisija je trdno zavezana mednarodni trgovini, ki temelji na vrednotah, kot so poudarjene v strategiji „Trgovina za vse“ 41 . Priznava, da je spodbujanje dobrobiti živali pomembno.

5.Standardi EU za dobrobit živali so imeli usmerjevalen učinek in so pogosto pomenili vir navdiha za prostovoljne pobude industrije na področju dobrobiti živali.

6.Komisiji je uspelo dobrobit živali vključiti v dialog s številnimi državami, ki niso članice EU.

7.Dejavnosti, ki so se izvajale z mednarodnimi organizacijami, so na večstranski ravni spodbujale model EU za dobrobit živali v številnih državah, ki niso članice EU.

8.EU je imela ključno vlogo pri spodbujanju in podpiranju dejavnosti OIE. EU je predvsem pomembno prispevala k postopku določanja standardov OIE in je bila proaktivna pri spodbujanju aktivne udeležbe več držav, ki niso članice EU.

9.Komisija je imela ključno vlogo tudi pri izvajanju standardov OIE v državah, ki niso članice EU, zlasti na področju dobrobiti živali ob zakolu in med prevozom.

10.Dvostransko sodelovanje je izboljšalo pogoje za dobrobit rejnih živali v nekaterih državah, ki niso članice EU. Olajšalo je izvajanje uvoznih zahtev EU v zvezi s standardi za dobrobit živali ob zakolu.

11.Dejavnosti Komisije na področju raziskav, usposabljanja in krepitve zmogljivosti so dosegle več tisoč strokovnjakov. S tem so se znatno izboljšali znanje in spretnosti na področju dobrobiti živali ter se je podprlo izvajanje politik in standardov za dobrobit živali v državah upravičenkah.

12.Standardi za dobrobit živali imajo na splošno omejen vpliv na konkurenčnost proizvajalcev EU na svetovnih trgih.

13.Skupni stroški skladnosti s standardi za dobrobit živali ostajajo v primerjavi z drugimi proizvodnimi stroški, ki vplivajo na konkurenčnost na svetovni ravni in svetovne trgovinske tokove, zelo nizki.

14.Spodbujanje standardov Unije za dobrobit živali na svetovni ravni prispeva k dolgoročnemu cilju izboljšanja dobrobiti živali po svetu in zmanjšanja nepoštenih trgovinskih praks. Obenem je tudi priložnost za boljše ovrednotenje dodane tržne vrednosti proizvodov, pridobljenih na podlagi teh standardov.

(1)    COM(2012) 6, final/2.

(2)    COM(2002) 626 final.

(3)    COM(2006) 13 final.

(4)    Ocena politike EU o dobrem počutju živali in morebitne možnosti politike v prihodnje, https://ec.europa.eu/food/sites/food/files/animals/docs/aw_arch_122010_full_ev_report_en.pdf .

(5)     .  

(6)     https://ec.europa.eu/agriculture/sites/agriculture/files/external-studies/2014/farmer-costs/fulltext_en.pdf.

(7)    https://ec.europa.eu/food/safety/btsf_en.

(8)    https://ec.europa.eu/neighbourhood-enlargement/tenders/taiex_en.

(9)    https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation_sl.

(10)    Smernice za pogajanja o sporazumih med Evropsko skupnostjo in tretjimi državami glede sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.

(11)    Člen 12 Uredbe (ES) št. 1099/2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi.

(12)    Sodba Sodišča Evropske unije v zadevah C-424/13 in C-383/16.

(13)    Predstavnik Komisije je bil član delovne skupine OIE za dobrobit živali.

(14)      Npr. projekt organizacij za določanje sanitarnih in fitosanitarnih standardov (PANSPO), študija, str. 42.

(15)    Pripravljajo se standardi OIE za prašiče in kokoši nesnice.

(16)    Predstavnik Komisije je bil opazovalec na sestankih usklajevalne skupine za regionalno strategijo za dobrobit živali za Azijo, Daljni vzhod in Oceanijo.

(17)    Platforma OIE za dobrobit živali za Evropo se osredotoča na standarde OIE za prevoz, zakol in nadzor populacije potepuških psov.

(18)    Sedež FAO, Rim, september–oktober 2008, http://www.fao.org/ag/againfo/themes/animal-welfare/ .  

(19)    http://www.fao.org/ag/againfo/themes/animal-welfare/en/.

(20)    V poglavju o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih pridružitvenega sporazuma z EU.

(21)    Trenutno potekajo ponovna pogajanja o veterinarskem sporazumu med EU in Mehiko.

(22)      Npr. formalno sodelovanje z Argentino in Brazilijo se nanaša na standarde OIE. Delo, opravljeno na dvostranski ravni, je vedno temeljilo na standardih OIE.

(23)    Študija, str. 48–50.

(24)    Študija, str. 48, in http://sectordialogues.org/ .

(25)    Študija, str. 29.

(26)    Prispevek EU za projekt je znašal 14,6 milijona EUR.

(27)    Kanada, Kitajska, Čile, Južna Koreja, Tajska, Brazilija, Kostarika, Šrilanka.

(28)    Tajska, Malavi, Lesoto, Čile, Brazilija.

(29)    Študija, str. 36.

(30)      Delavnica, namenjena več državam upravičenkam, o dobrobiti živali ob zakolu, ki je potekala 9. in 10. marca 2015 in so se je udeležili Libanon, Turčija, Jordanija, Palestina, Egipt in Alžirija.

(31)    Opomba 6.

(32)    Študija o praksah omamljanja/usmrtitve v klavnicah ter o njihovih ekonomskih, socialnih in okoljskih posledicah, https://ec.europa.eu/food/sites/food/files/animals/docs/aw_arch_report_parti_en.pdf .

(33)    Študija o različnih metodah omamljanja perutnine, https://ec.europa.eu/food/sites/food/files/animals/docs/aw_practice_slaughter_study_stunning_poultry_en.pdf .

(34)    Študija, str. 143.

(35)    Študija, str. 118.

(36)    Študija, str. 134.

(37)    Študija, str. 137.

(38)      Sklep Komisije C/2017/0280, UL C 31, 31.1.2017, str. 61.

(39)    Študija, str. 87, 93, 154.

(40)    Študija, str. 92, 93, 154, 167.

(41) COM(2015) 497 final.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 26.1.2018

COM(2018) 42 final

PRILOGI

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o vplivu mednarodnih dejavnosti na področju dobrobiti živali na konkurenčnost evropskih živinorejcev v globaliziranem svetu

PRILOGA I

Seznam mednarodnih standardov za dobrobit živali, ki jih je sprejela Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE)

Kopenske živali

Oddelek 7 Dobrobit živali iz Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali OIE

·Predstavitev priporočil za dobrobit živali (Opredelitev in vodilna načela)

·Prevoz živali po morju

·Prevoz živali po kopnem

·Prevoz živali po zraku

·Zakol živali

·Usmrtitev živali za namene obvladovanja bolezni

·Nadzor nad populacijo potepuških psov

·Uporaba živali pri raziskavah in izobraževanju

·Dobrobit živali in proizvodni sistemi goveda za meso

·Dobrobit živali in proizvodni sistemi pitovnih piščancev

·Dobrobit živali in proizvodni sistemi molznega goveda

·Dobrobit delovnih enoprstih kopitarjev

Vodne živali

Oddelek 7 Dobrobit gojenih rib iz Zoosanitarnega kodeksa za vodne živali OIE

·Predstavitev priporočil za dobrobit gojenih rib

·Dobrobit gojenih rib med prevozom

·Vidiki dobrobiti pri omamljanju in usmrtitvi gojenih rib za prehrano ljudi

·Usmrtitev gojenih rib za namene obvladovanja bolezni

Drugi dokumenti OIE

·Smernice za obvladovanje nesreč in zmanjševanje tveganja v zvezi z zdravjem in dobrobitjo živali ter veterinarskim javnim zdravstvenim varstvom

PRILOGA II

Dvostranski sporazumi z državami, ki niso članice EU, ki vključujejo dobrobit živali, in druge oblike tehničnega sodelovanja na področju dobrobiti živali

Že podpisani dvostranski trgovinski sporazumi

·Sporazum o pridružitvi med EU in Čilom

·Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA)  1

·Sporazum med EU in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi 2  

·Sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo (FTA)

·Sporazum o pridružitvi med EU in Srednjo Ameriko: tekoči pogovori s Srednjo Ameriko o ustanovitvi regionalne delovne skupine za dobrobit živali in oblikovanju akcijskega načrta v okviru podpisanega sporazuma

·Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Kazahstanom

·Sporazum o prosti trgovini med EU in Perujem/Kolumbijo

·Sporazum o pridružitvi med EU in Ukrajino

·Sporazum o pridružitvi med EU in Gruzijo

·Sporazum o pridružitvi med EU in Republiko Moldavijo

Druge oblike tehničnega sodelovanja na področju dobrobiti živali zunaj trgovinskih sporazumov

·Forum za sodelovanje med Evropsko komisijo in Novo Zelandijo na področju dobrobiti živali

·Forum za sodelovanje med Evropsko komisijo in Avstralijo na področju dobrobiti živali

·Upravni memorandum o soglasju med Evropsko komisijo in Brazilijo o dobrobiti živali

·Upravni dogovor o tehničnem sodelovanju med Evropsko komisijo in Argentino na področju dobrobiti živali

Dvostranski trgovinski sporazumi v postopku podpisa

·Sporazum o prosti trgovini med EU in Singapurjem

·Sporazum o prosti trgovini med EU in Vietnamom

·Sporazum o prosti trgovini med EU in Japonsko

·Novi Okvirni sporazum med EU in Armenijo

(1)

   Pred sporazumom CETA se je sodelovanje na področju dobrobiti živali izvajalo v okviru veterinarskega sporazuma med EU in Kanado. Čeprav dobrobit živali v veterinarskem sporazumu ni bila omenjena, sta se pogodbenici leta 2004 z izmenjavo uradnih dopisov dogovorili o vključitvi dobrobiti živali v področje uporabe sporazuma in o sodelovanju pod okriljem Skupnega upravljalnega odbora.

(2)

   Sodelovanje s Švico na področju dobrobiti živali ni formalno urejeno, vendar vsako leto potekajo izmenjave.