(1)

Visoka funkcionalnost in razmeroma nizki stroški plastike pomenijo, da je ta material vse bolj razširjen v vsakdanjem življenju. Njena vse večja uporaba v kratkotrajnih proizvodih, ki niso zasnovani za ponovno uporabo ali stroškovno učinkovito recikliranje, pomeni, da z njo povezani vzorci proizvodnje in porabe postajajo vse bolj neučinkoviti in linearni. Zato je Komisija v okviru akcijskega načrta za krožno gospodarstvo (32) v evropski strategiji za plastiko (33) sklenila, da je treba rešiti problematiko postopnega povečevanja nastajanja odpadkov iz plastike in njihovega uhajanja, zlasti v morsko okolje, da bi se vzpostavil resnično krožen življenjski cikel za plastiko.

(1)

Visoka funkcionalnost in razmeroma nizki stroški plastike pomenijo, da je ta material vse bolj razširjen v vsakdanjem življenju. Globalna proizvodnja plastike se je močno povečala in leta 2017 dosegla 348 milijonov ton. Evropski delež te proizvodnje je predstavljal 18,5  % (64,4 milijona ton, kar je 3,4  % povečanje v primerjavi s proizvodnjo v prejšnjem letu). Njena vse večja uporaba v kratkotrajnih proizvodih, ki niso zasnovani za ponovno uporabo ali stroškovno učinkovito recikliranje, pomeni, da z njo povezani vzorci proizvodnje in porabe postajajo vse bolj neučinkoviti in linearni. Zato je Komisija v okviru akcijskega načrta za krožno gospodarstvo (32) v evropski strategiji za plastiko (33) sklenila, da je treba rešiti problematiko postopnega povečevanja nastajanja odpadkov iz plastike in njihovega uhajanja, zlasti v morsko okolje, da bi se vzpostavil resnično krožen življenjski cikel za plastiko in bi se zmanjšala skupna količina plastike v okolju. Evropska strategija za plastiko je majhen prvi korak k vzpostavitvi krožnega gospodarstva, ki temelji na zmanjšanju, ponovni uporabi in recikliranju vseh plastičnih proizvodov.

(1a)

Plastika ima koristno vlogo v gospodarstvu, njena uporaba pa je v številnih sektorjih bistvenega pomena. Uporablja se zlasti za embalažo (40 %) ter v gradbenem sektorju (20 %). Uporaba plastike je zelo pomembna tudi v avtomobilski, električni in elektronski opremi ter v živilskem in kmetijskem sektorju. Zaradi pomembnih negativnih vplivov nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, zdravje in gospodarstvo je smotrna vzpostavitev pravnega okvira za dejansko zmanjšanje teh pomembnih negativnih vplivov, tudi z omejitvijo dajanja na trg nekaterih proizvodov za enkratno uporabo, za katere so zlahka na voljo bolj krožni alternativni proizvodi.

(2)

Krožni pristopi , ki dajejo prednost proizvodom, ki jih je mogoče ponovno uporabiti in ne vsebujejo nevarnih snovi in sistemom za ponovno uporabo , bodo privedli do zmanjšanja količine odpadkov , tako preprečevanje pa je na vrhu hierarhije odpadkov iz člena 4 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (34). Taki pristopi so tudi skladni s  ciljem Združenih narodov glede trajnostnega razvoja 12 (35), tj. zagotoviti trajnostne načine porabe in proizvodnje.

(2)

Z ukrepi iz te direktive bi si morali v celoti prizadevati za krožne pristope , ki dajejo prednost varnim, nestrupenim proizvodom, ki jih je mogoče ponovno uporabiti in ki ne vsebujejo nevarnih snovi, in sistemom za ponovno uporabo pred vsemi proizvodi za enkratno uporabo. Vsi ukrepi bi morali biti namenjeni predvsem zmanjšanju količine odpadkov in spodbujanju preprečevanja nastajanja odpadkov, ki je na vrhu hierarhije odpadkov iz člena 4 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (34). Ker lahko vsak proizvod za enkratno uporabo zaradi svojega kratkega življenjskega cikla negativno vpliva na podnebje ali okolje, je treba dati prednost preprečevanju in ponovni uporabi proizvodov, s  čimer je mogoče prihraniti CO2 in dragocene surovine. Ta direktiva bo prispevala k uresničevanju cilja Združenih narodov glede trajnostnega razvoja 12 (35), tj. zagotoviti trajnostne načine porabe in proizvodnje.

(3)

Morski odpadki imajo čezmejne razsežnosti in se štejejo za globalni problem. Zmanjšanje količine morskih odpadkov je ključni ukrep za doseganje cilja Združenih narodov glede trajnostnega razvoja 14, ki poziva k ohranjanju in trajnostni uporabi oceanov, morij in morskih virov za trajnostni razvoj (36). Unija mora odigrati svojo vlogo pri reševanju problema morskih odpadkov in si prizadevati za postavljanje standardov na svetovni ravni. V zvezi s tem Unija sodeluje s partnerji v številnih mednarodnih forumih, kot npr. G20, G7 in Združeni narodi, da se spodbuja usklajeno ukrepanje. Ta pobuda je eno izmed prizadevanj Unije na omenjenem področju.

(3)

Morski odpadki imajo čezmejne razsežnosti in se štejejo za globalni problem. V oceane po svetu se odlagajo vse večje količine odpadkov, ki vplivajo na zdravje ekosistemov in povzročajo poginjanje živali. Zmanjšanje količine morskih odpadkov je ključni ukrep za doseganje cilja Združenih narodov glede trajnostnega razvoja 14, katerega namen je ohranjanje in trajnostna uporaba oceanov, morij in morskih virov za trajnostni razvoj (36). Unija mora odigrati svojo vlogo pri reševanju problema morskih odpadkov , preprečevanju njihovega nastajanja in bolj učinkovitem ravnanju z morskimi odpadki in si prizadevati za postavljanje standardov na svetovni ravni. V zvezi s tem Unija sodeluje s partnerji v številnih mednarodnih forumih, kot npr. G20, G7 in Združeni narodi, da se spodbuja usklajeno ukrepanje. Ta pobuda je eno izmed prizadevanj Unije na omenjenem področju.

(5)

V Uniji je od 80 do 85 % morskih odpadkov, merjenih kot število odpadkov na obalah, iz plastike, pri čemer plastični proizvodi za enkratno uporabo predstavljajo 50 %, z ribolovom povezani proizvodi pa 27 %. Med plastične proizvode za enkratno uporabo spadajo različni pogosto uporabljeni potrošniški proizvodi, ki se po tem, ko se enkrat uporabijo za namen, za katerega so bili predvideni, zavržejo, redko reciklirajo in pogosto znajdejo med smetmi. Velik del ribolovnega orodja , danega na trg, ni zbran za obdelavo. Zato so plastični proizvodi za enkratno uporabo in ribolovno orodje , ki vsebuje plastiko, zelo resen problem v okviru morskih odpadkov ter pomenijo resno tveganje za morske ekosisteme, biotsko raznovrstnost in morda tudi za zdravje ljudi ter škodujejo dejavnostim, kot so turizem, ribolov in ladijski prevoz.

(5)

V Uniji je od 80 do 85 % morskih odpadkov, merjenih kot število odpadkov na obalah, iz plastike, pri čemer plastični proizvodi za enkratno uporabo predstavljajo 50 %, z ribolovom povezani proizvodi pa 27 %. Med plastične proizvode za enkratno uporabo spadajo različni pogosto uporabljeni potrošniški proizvodi, ki se po tem, ko se enkrat uporabijo za namen, za katerega so bili predvideni, zavržejo, redko reciklirajo in pogosto znajdejo med smetmi. Velik del orodja za ribolov in akvakulturo , danega na trg, ni zbranega za obdelavo. Zato so plastični proizvodi za enkratno uporabo ter orodje za ribolov in akvakulturo , ki vsebuje plastiko, kot so vrše, pasti, plovci in boje, mreže, vrvi, ribiške vrvice in palice, zelo resen problem v okviru morskih odpadkov ter pomenijo resno tveganje za morske ekosisteme, biotsko raznovrstnost , pa tudi za zdravje ljudi in živali, ter škodujejo dejavnostim, kot so turizem, ribolov in ladijski prevoz.

(5a)

Svet je na zasedanju 25. junija 2018 sprejel sklepe o uresničevanju akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo, v katerih je jasno podprl ukrepe, sprejete na evropski in globalni ravni za omejitev uporabe mikroplastike, ki se namerno dodaja proizvodom, ter oksoplastike v Uniji, pa tudi ukrepe, predvidene v strategiji za plastiko v zvezi z zmanjšanjem mikroplastike, ki se izloča iz tekstila in avtomobilskih pnevmatik, ter z zmanjšanjem uhajanja predproizvodnih plastičnih peletov. Unija že sprejema ukrepe, saj v okviru uredbe REACH poteka proces, v okviru katerega je Komisija zaprosila Evropsko agencijo za kemikalije, naj pripravi dokumentacijo za omejitev v skladu s Prilogo XV v zvezi z namerno uporabo dodanih mikroplastičnih delcev vsem vrstam proizvodov za potrošniško ali profesionalno uporabo.

(5b)

Unija bi morala sprejeti celovit pristop do vprašanja mikroplastike in vse proizvajalce spodbujati, naj strogo omejijo delce mikroplastike v svojih formulacijah, pri čemer bi morala posebno pozornost nameniti proizvajalcem tekstila in pnevmatik, saj sintetična oblačila in pnevmatike prispevajo 63 % mikroplastike, ki konča neposredno v vodi.

(6)

Veljavna zakonodaja Unije (40) in instrumenti politike zagotavljajo nekaj regulativnih odzivov za obravnavanje morskih odpadkov. Zlasti so odpadki iz plastike predmet splošnih ukrepov in ciljev Unije na področju ravnanja z odpadki, kot sta cilj glede recikliranja odpadne plastične embalaže (41) in nedavno sprejeti cilj v strategiji za plastiko (42), tj. zagotoviti, da bo mogoče do leta 2030 reciklirati vso plastično embalažo. Vendar vpliv navedene zakonodaje na morske odpadke ni zadosten, poleg tega pa med nacionalnimi ukrepi obstajajo razlike v področju uporabe in ravni zastavljenih ciljev, da se prepreči nastajanje in zmanjša količina morskih odpadkov. Poleg tega lahko nekateri od navedenih ukrepov, zlasti tržne omejitve za plastične proizvode za enkratno uporabo, ustvarjajo ovire za trgovino in izkrivljajo konkurenco v Uniji.

(6)

Za preprečevanje (morskih) odpadkov je še vedno bistveno ustrezno ravnanje z odpadki. Veljavna zakonodaja Unije40  (40) in instrumenti politike zagotavljajo nekaj regulativnih odzivov za obravnavanje morskih odpadkov. Zlasti so odpadki iz plastike predmet splošnih ukrepov in ciljev Unije na področju ravnanja z odpadki, kot sta cilj glede recikliranja odpadne plastične embalaže (41) in nedavno sprejeti cilj v strategiji za plastiko (42), tj. zagotoviti, da bo mogoče do leta 2030 reciklirati vso plastično embalažo. Vendar vpliv navedene zakonodaje na morske odpadke ni zadosten, poleg tega pa med nacionalnimi ukrepi obstajajo razlike v področju uporabe in ravni zastavljenih ciljev, da se prepreči nastajanje in zmanjša količina morskih odpadkov. Poleg tega lahko nekateri od navedenih ukrepov, zlasti tržne omejitve za plastične proizvode za enkratno uporabo, ustvarjajo ovire za trgovino in izkrivljajo konkurenco v Uniji.

(6a)

Spodbujanje raziskav in inovacij v sektorju embalaže je ključni dejavnik za spodbujanje bolj trajnostne vrednostne verige. Da bi to dosegli, je treba okrepiti ustrezne mehanizme financiranja v okviru evropskih orodij za načrtovanje raziskav in razvoja, kot je okvirni program EU za raziskave in inovacije (tj. Obzorje 2020), v skladu s prihodnjim strateškim programom raziskav in inovacij v zvezi s plastiko.

(7)

Da bi bila prizadevanja usmerjena tja, kjer so najbolj potrebna, bi morala Direktiva zajemati le najpogosteje najdene plastične proizvode za enkratno uporabo, ki po ocenah predstavljajo približno 86 % plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, najdenih, po številu, na obalah Unije.

(7)

Da bi bila prizadevanja usmerjena tja, kjer so najbolj potrebna, bi morala Direktiva zajemati le najpogosteje najdene plastične proizvode za enkratno uporabo in ribolovno orodje. Plastični proizvodi za enkratno uporabo , zajeti v to direktivo, po ocenah predstavljajo približno 86 % plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, najdenih, po številu, na obalah Unije.

(7a)

Ta direktiva ne posega v določbe iz Direktive 94/62/ES v zvezi s plastičnimi proizvodi za enkratno uporabo, ki se v skladu z opredelitvijo iz člena 3(1) Direktive 94/62/ES štejejo za embalažo.

(7b)

V poročilu Komisije o pregledu bi moralo biti navedeno, ali je mogoče področje uporabe razširiti na proizvode za enkratno uporabo na splošno.

(7c)

Onesnaženost zemlje z večjimi kosi plastike in posledično delci ali mikroplastiko je lahko na lokalni ali regionalni ravni precejšnja. Na lokalni ravni je lahko ta onesnaženost občutna zaradi intenzivne uporabe plastike v kmetijstvu. Da bi zmanjšali učinke plastičnih odpadkov na okolje in zdravje ljudi in živali, bi bilo treba temeljito raziskati onesnaževanje s plastiko, ki izvira iz kmetijskih površin.

(8a)

Pri izdelavi plastičnih proizvodov bi bilo treba upoštevati njihovo celotno življenjsko dobo. Pri proizvodnji plastičnih proizvodov bi bilo treba vedno upoštevati okoljsko primerno zasnovo ter možnost reciklaže in ponovne uporabe proizvoda. Proizvajalce bi bilo treba spodbujati, da, kjer je ustrezno, pri izdelavi svojih proizvodov uporabijo enega ali več združljivih polimerov, da bi poenostavili razvrščanje in povečali možnost reciklaže v primeru plastične embalaže.

(9a)

S čim daljšim ohranjanjem vrednosti proizvodov in materialov ter nastajanjem manj odpadkov lahko gospodarstvo Unije postane konkurenčnejše in odpornejše ter hkrati zmanjša obremenitev dragocenih virov in okolja.

(10)

Plastične proizvode za enkratno uporabo bi bilo treba obravnavati z enim ali več ukrepi, odvisno od različnih dejavnikov, kot sta razpoložljivost primernih in bolj trajnostnih alternativnih proizvodov ter izvedljivost spreminjanja vzorcev porabe, in od tega, v kakšnem obsegu so že zajeti v veljavni zakonodaji Unije.

(10)

Plastične proizvode za enkratno uporabo bi bilo treba obravnavati z enim ali več ukrepi, odvisno od različnih dejavnikov, kot sta razpoložljivost primernih in bolj trajnostnih alternativnih proizvodov , pri čemer se upoštevajo načela življenjskih ciklov, ter izvedljivost spreminjanja vzorcev porabe, in od tega, v kakšnem obsegu so že zajeti v veljavni zakonodaji Unije.

(11)

Za nekatere plastične proizvode za enkratno uporabo primerni in bolj trajnostni alternativni proizvodi še niso enostavno dostopni, poraba večine takih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo pa naj bi se po pričakovanji povečala. Za spremembo tega trenda in spodbujanje prizadevanj za bolj trajnostne rešitve bi bilo treba od držav članic zahtevati, naj sprejmejo potrebne ukrepe za dosego znatnega zmanjšanja porabe zadevnih proizvodov, ne da bi bile ogrožene higiena živil ali varnost hrane, dobre higienske prakse, dobre proizvodne prakse, informacije za potrošnike ali zahteve glede sledljivosti iz živilske zakonodaje Unije (44).

(11)

Za nekatere plastične proizvode za enkratno uporabo primerni in bolj trajnostni alternativni proizvodi še niso enostavno dostopni, poraba večine takih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo pa naj bi se po pričakovanjih povečala. Za spremembo tega trenda in spodbujanje prizadevanj za varne in trajnostne rešitve bi bilo treba od držav članic zahtevati, naj sprejmejo potrebne ukrepe za dosego ambicioznega in trajnega zmanjšanja porabe zadevnih proizvodov, kot v primeru plastičnih vrečk v skladu z Direktivo 94/62/ES, kot je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2015/720 Evropskega parlamenta in Sveta  (43a) ne da bi bile ogrožene higiena živil ali varnost hrane, dobre higienske prakse, dobre proizvodne prakse, informacije za potrošnike ali zahteve glede sledljivosti iz živilske zakonodaje Unije (44). Ti ukrepi bi se morali uporabljati za posode za živila, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila: živila so namenjena za takojšnje zaužitje iz posode brez dodatne priprave. Države članice bi si morale prizadevati za čim bolj ambiciozne ukrepe, ki bi bili sorazmerni z resnostjo tveganja za smetenje z različnimi proizvodi in uporabami. Države članice bi morale sprejeti nacionalne cilje za količinsko opredelitev učinkov ukrepov, sprejetih za dosego ambicioznega in trajnega zmanjšanja. Države članice bi morale spodbujati uporabo proizvodov, ki so primerni za večkratno uporabo in jih je mogoče po tem, ko postanejo odpadki, pripraviti za ponovno uporabo in recikliranje, ne da bi ovirale prosti pretok blaga na notranjem trgu. Pri teh ukrepih bi bilo treba upoštevati vpliv proizvodov v njihovem celotnem življenjskem ciklu, tudi ko se nahajajo v morskem okolju, in hierarhijo ravnanja z odpadki.

(11a)

Filtri za tobačne proizvode so drugi najpogosteje zavrženi plastični proizvod za enkratno uporabo. Čeprav se zdi, da se tržni delež celuloznih filtrov za tobačne proizvode, pridobljenih iz rastlin, povečuje, sprejemljivost razpoložljivih alternativnih proizvodov ni jasna. Poleg tega se ogromen vpliv, ki ga imajo tobačni proizvodi s filtri na okolje, ne sme zanemariti, saj filter lahko razpade na manjše plastične koščke. Rabljeni tobačni filtri vsebujejo tudi številne za okolje škodljive kemikalije, med katerimi je vsaj 50 znanih snovi, ki so rakotvorne za ljudi, pa tudi težke kovine, ki lahko pronicajo iz filtra in onesnažijo okoliška zemljišča, zrak in morsko okolje. Da bi odpravili posledice, ki jih imajo za okolje odpadki po uporabi, so potrebni zelo različni ukrepi za tobačne proizvode s filtri, ki segajo od zmanjšanja števila filtrov za enkratno uporabo, ki vsebujejo plastiko, do razširjene odgovornosti proizvajalca, da se zagotovi odgovorno odstranjevanje in kritje stroškov za čiščenje odpadkov. Za odpravo velikih stroškov zbiranja in razvrščanja, ki jih trenutno nosijo davkoplačevalci, bi morale sheme razširjene odgovornosti proizvajalca kriti stroške čiščenja odpadkov in stroške ustrezne infrastrukture za zbiranje odpadkov. Države članice bi lahko v okviru teh ukrepov oblikovale spodbude za predelavo cigaretnih ogorkov, da se očisti celulozni acetat, to je plastični material, ki predstavlja 60 % sestave cigaretnih filtrov, in njihovo pretvorbo v nove plastične predmete.

(12)

Za druge plastične proizvode za enkratno uporabo so že na voljo primerni in bolj trajnostni alternativni proizvodi, ki so prav tako cenovno dostopni. Za omejitev škodljivega vpliva takih proizvodov na okolje bi bilo treba od držav članic zahtevati, naj prepovejo njihovo dajanje na trg Unije. S tem bi se spodbujala uporaba enostavno dostopnih in bolj trajnostnih alternativnih proizvodov, pa tudi inovativne rešitve za bolj trajnostne poslovne modele, alternativne proizvode za ponovno uporabo in uporabo nadomestnih materialov.

(12)

Za druge plastične proizvode za enkratno uporabo so že na voljo primerni in bolj trajnostni alternativni proizvodi, ki so prav tako cenovno dostopni. Za omejitev škodljivega vpliva takih proizvodov na okolje bi bilo treba od držav članic zahtevati, naj prepovejo njihovo dajanje na trg Unije. S tem bi se spodbujala uporaba enostavno dostopnih in bolj trajnostnih alternativnih proizvodov, skladnih z veljavnimi standardi prava Unije, pa tudi inovativne rešitve za bolj trajnostne poslovne modele, alternativne proizvode za ponovno uporabo in uporabo nadomestnih materialov v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, kot je določena v členu 4 Direktive 2008/98/ES . Tržne omejitve, uvedene s to direktivo, bi morale zajemati tudi proizvode iz oksorazgradljive plastike, saj se ta vrsta plastike ne more ustrezno biološko razgraditi in zato prispeva k onesnaževanju okolja z mikroplastiko, ni primerna za kompostiranje, negativno vpliva na recikliranje običajne plastike in ne zagotavlja dokazanih okoljskih koristi. Glede na veliko razširjenost odpadkov iz polistirena v morskem okolju in razpoložljivost alternativnih proizvodov je treba omejiti tudi posode za živila in vsebnike za pijačo za enkratno uporabo iz ekspandiranega polistirena.

(12a)

Ko gre za plastične krožnike in jedilni pribor je primerno predvideti daljši rok za uvedbo prepovedi njihovega dajanja na trg Unije, kadar je to ustrezno utemeljeno in da se zagotovi neprekinjenost nekaterih socialnih storitev, kot sta priprava in dostava hrane v izobraževalnih ustanovah, in storitev zdravstvenega varstva, čeprav so na voljo ustrezni in bolj trajnostni alternativni proizvodi.

(12c)

Ukrepi iz te direktive, ki spodbujajo uporabo alternativnih proizvodov, ki niso izdelani iz plastike, v nobenem primeru ne bi smeli povečati škodljivih učinkov za okolje in podnebje, kot so na primer dodatne emisije CO2 ali izkoriščanje dragocenih virov. Čeprav je veliko alternativnih proizvodov, ki niso izdelani iz plastike, proizvedenih iz naravnih virov in se zanje pričakuje, da izvirajo iz biogospodarstva, je zlasti pomembno zagotoviti trajnost teh materialov. V zvezi s hierarhijo odpadkov bi bilo treba pri ukrepih iz te direktive in njihovem izvajanju vedno dajati prednost preprečevanju nastajanja odpadkov oziroma prehodu na proizvode, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, in ne drugim alternativnim proizvodom za enkratno uporabo, tudi če niso izdelani iz plastike.

(13)

Pokrovčki in zamaški vsebnikov za pijačo , katerih velik del je izdelan iz plastike, spadajo med plastične proizvode za enkratno uporabo, ki so najpogosteje najdeni na obalah Unije. Zato bi moralo biti dajanje na trg vsebnikov za pijačo, ki so plastični proizvodi za enkratno uporabo, dovoljeno le, če izpolnjujejo posebne zahteve glede zasnove proizvodov, ki znatno zmanjšujejo uhajanje pokrovčkov in zamaškov vsebnikov za pijačo v okolje. Za vsebnike za pijačo, ki so plastični proizvodi in embalaža za enkratno uporabo, je ta zahteva dodana osnovnim zahtevam glede sestave ter možnosti ponovne uporabe in predelave embalaže, vključno z recikliranjem, ki so določene v Prilogi II k Direktivi 94/62/ES. Za lažje zagotavljanje skladnosti z zahtevo glede zasnove proizvodov in za zagotovitev nemotenega delovanja notranjega trga je treba oblikovati harmonizirani standard, sprejet v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (45), skladnost s takim standardom pa bi morala omogočati domnevo o skladnosti z navedenimi zahtevami. Za razvoj harmoniziranega standarda in omogočanje proizvajalcem, da svoje proizvodne verige prilagodijo izpolnjevanju zahteve glede zasnove proizvodov, bi bilo treba predvideti dovolj časa.

(13)

Pokrovčki in zamaški vsebnikov za pijačo iz plastike, spadajo med plastične proizvode za enkratno uporabo, ki so najpogosteje najdeni na obalah Unije. Zato bi moralo biti dajanje na trg vsebnikov za pijačo, ki so plastični proizvodi za enkratno uporabo, dovoljeno le, če izpolnjujejo posebne zahteve glede zasnove proizvodov, ki znatno zmanjšujejo uhajanje pokrovčkov in zamaškov vsebnikov za pijačo v okolje in povečujejo obseg recikliranja . Za vsebnike za pijačo, ki so plastični proizvodi in embalaža za enkratno uporabo, je ta zahteva dodana osnovnim zahtevam glede sestave ter možnosti ponovne uporabe in predelave embalaže, vključno z recikliranjem, ki so določene v Prilogi II k Direktivi 94/62/ES. Za lažje zagotavljanje skladnosti z zahtevo glede zasnove proizvodov in za zagotovitev nemotenega delovanja notranjega trga je treba oblikovati harmonizirani standard, sprejet v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (45), skladnost s takim standardom pa bi morala omogočati domnevo o skladnosti z navedenimi zahtevami. Za razvoj harmoniziranega standarda in omogočanje proizvajalcem, da svoje proizvodne verige prilagodijo izpolnjevanju zahteve glede zasnove proizvodov, bi bilo treba predvideti dovolj časa. Da bi zagotovili krožno uporabo plastičnih proizvodov, je treba zagotoviti uvajanje recikliranih materialov na trg. Zato je primerno uvesti zahtevo po obvezni minimalni vsebnosti reciklirane plastike v nekaterih proizvodih.

(13a)

V okviru pregleda, ki ga je treba opraviti v skladu s členom 9(5) Direktive 94/62/ES, bi morala Komisija upoštevati relativne lastnosti različnih embalažnih materialov, vključno s sestavljenimi materiali, na podlagi ocen življenjskega cikla, pri čemer bi morala obravnavati zlasti preprečevanje in zasnovo za krožnost.

(13b)

Uporaba nevarnih kemikalij v higienskih vložkih, tamponih in aplikatorjih za tampone bi morala biti zaradi zdravja žensk odsvetovana. Prav tako je bistvenega pomena, da se dajo na voljo ekonomsko vzdržnejše rešitve za večkratno uporabo, ki bodo ženskam zagotavljale dostop do družabnega življenja.

(14)

Nekateri plastični proizvodi za enkratno uporabo končajo v okolju zaradi neustreznega odstranjevanja prek kanalizacije ali drugega neustreznega spuščanja v okolje. Zato bi morale za plastične proizvode za enkratno uporabo, ki se pogosto odvržejo v kanalizacijo ali drugače neustrezno odstranijo, veljati zahteve za označevanje. Z označevanjem bi bilo treba potrošnike obveščati o ustreznih možnostih odstranjevanja odpadkov in/ali možnostih odstranjevanja, ki se jim je treba izogibati, in/ali negativnih vplivih odpadkov na okolje zaradi neustreznega odstranjevanja. Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastila za vzpostavitev usklajenega načina označevanja, pri čemer bi morala, kjer je to ustrezno, preveriti dojemanje predlaganega označevanja pri reprezentativnih skupinah potrošnikov, da bi zagotovila, da je učinkovito in da ga je mogoče jasno razumeti.

(14)

Nekateri plastični proizvodi za enkratno uporabo končajo v okolju zaradi neustreznega odstranjevanja prek kanalizacije ali drugega neustreznega spuščanja v okolje. Odstranjevanje prek kanalizacije lahko poleg tega povzroči znatno gospodarsko škodo za kanalizacijska omrežja, saj ovira delovanje črpalk in maši cevi. Za te proizvode je pogosto na voljo zelo malo informacij o lastnostih materiala, iz katerega so proizvodi narejeni, in ustreznem odstranjevanju. Zato bi morale za plastične proizvode za enkratno uporabo, ki se pogosto odvržejo v kanalizacijo ali drugače neustrezno odstranijo, veljati zahteve za označevanje izvajati pa bi se morali tudi ukrepi za ozaveščanje . Z označevanjem bi bilo treba potrošnike obveščati o ustreznih možnostih odstranjevanja odpadkov in/ali možnostih odstranjevanja, ki se jim je treba izogibati, negativnih vplivih odpadkov na okolje zaradi neustreznega odstranjevanja , prisotnosti plastike v proizvodu in možnosti za recikliranje proizvoda . Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastila za vzpostavitev usklajenega načina označevanja, pri čemer bi morala, kjer je to ustrezno, preveriti dojemanje predlaganega označevanja pri reprezentativnih skupinah potrošnikov, da bi zagotovila, da je učinkovito, da ga je mogoče jasno razumeti in da ni zavajajoče, upoštevati pa bi morala tudi veljavne prostovoljne sporazume.

(15)

Kar zadeva plastične proizvode za enkratno uporabo, za katere ne obstajajo enostavno dostopni, primerni in bolj trajnostni alternativni proizvodi, bi morale države članice v skladu z načelom „onesnaževalec plača“ uvesti tudi sheme razširjene odgovornosti proizvajalca za kritje stroškov ravnanja z odpadki in njihovega odstranjevanja, pa tudi stroškov ukrepov ozaveščanja za preprečevanje nastajanja in zmanjšanje količine takih odpadkov.

(15)

Kar zadeva plastične proizvode za enkratno uporabo, za katere ne obstajajo enostavno dostopni, primerni in bolj trajnostni alternativni proizvodi, bi morale države članice v skladu z načelom „onesnaževalec plača“ uvesti tudi sheme razširjene odgovornosti proizvajalca za kritje potrebnih stroškov ravnanja z odpadki in njihovega odstranjevanja, pa tudi stroškov ukrepov ozaveščanja za preprečevanje nastajanja in zmanjšanje količine takih odpadkov , ter da se obravnava vprašanje neprimernega ravnanja potrošnikov. Ti stroški ne bi smeli presegati stroškov, potrebnih za stroškovno učinkovito opravljanje omenjenih storitev, in bi se morali določiti na pregleden način med zadevnimi udeleženci. Stroški odstranjevanja odpadkov bi morali biti sorazmerni in bi morali temeljiti na jasnih ciljih, določenih v skladu s členom 8a(1) Direktive 2008/98/ES. V ciljih bi moral biti opredeljen obseg dejavnosti odstranjevanja, ki so zajete v shemo razširjene odgovornosti proizvajalca, v skladu z ustreznimi obveznostmi glede preprečevanja nastajanja odpadkov in morskih odpadkov v pravu Unije. Te dejavnosti bi na primer morale vključevati preprečevanje nastajanja odpadkov, zbiranje odpadkov na ulicah, tržnicah in drugih javnih prostorih in med javnimi dogodki, ne bi pa smele vključevati operacij, za katere javni organi niso pristojni, vključno s čiščenjem morij in oceanov.

(15a)

Ekonomske spodbude lahko vplivajo na izbiro potrošnika, ga k potrošniškim navadam spodbujajo ali od njih odvračajo in se tako lahko uporabijo kot učinkovito orodje višje v verigi za zmanjšanje vpliva nekaterih vrst plastike na okolje.

(16)

Velik del plastike v morskih odpadkih, ki izvira iz opuščenega, izgubljenega in zavrženega ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, kaže, da veljavne pravne zahteve (46) ne zagotavljajo zadostnih spodbud za vračanje takega ribolovnega orodja na obalo za zbiranje in obdelavo. S sistemom posrednih pristojbin, predvidenim v zakonodaji Unije o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za sprejem odpadkov z ladij, je odvzeta spodbuda za ladje, da svoje odpadke spuščajo v morje, in zagotovljena pravica do oddaje odpadkov. Vendar bi moral navedeni sistem biti dopolnjen z dodatnimi finančnimi spodbudami za ribiče, da bi svoje zavrženo ribolovno orodje dostavili na obalo, da bi se izognili morebitnemu zvišanju neposredne pristojbine za odpadke, ki jo je treba plačati. Ker imajo plastični sestavni deli ribolovnega orodja velik potencial za recikliranje, bi morale države članice v skladu z načelom „onesnaževalec plača“ uvesti razširjeno odgovornost proizvajalca za ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, za olajšanje ločenega zbiranja odpadnega ribolovnega orodja in financiranje ustreznega ravnanja s takim odpadnim ribolovnim orodjem, zlasti recikliranja.

(16)

Velik del plastike v morskih odpadkih, ki izvira iz opuščenega, izgubljenega in zavrženega ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, kaže, da veljavne pravne zahteve (46) ne zagotavljajo zadostnih spodbud za vračanje takega ribolovnega orodja na obalo za zbiranje in obdelavo. Uredba (ES) št. 1224/2009 določa, da če se izgubljenega ribolovnega orodja ne da izvleči, kapitan plovila to sporoči pristojnemu organu svoje države članice zastave. Države članice bi morale zbirati in evidentirati ustrezne podatke o izgubljenem ribolovnem orodju ter jih enkrat letno posredovati Komisiji, da se zagotovi usklajeno spremljanje. S sistemom posrednih pristojbin, predvidenim v zakonodaji Unije o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za sprejem odpadkov z ladij, je odvzeta spodbuda za ladje, da svoje odpadke spuščajo v morje, in zagotovljena pravica do oddaje odpadkov. Vendar bi moral navedeni sistem biti dopolnjen z dodatnimi finančnimi spodbudami za ribiče, da bi svoje zavrženo ribolovno orodje dostavili na obalo, da bi se izognili morebitnemu zvišanju neposredne pristojbine za odpadke, ki jo je treba plačati. Ker imajo plastični sestavni deli ribolovnega orodja velik potencial za recikliranje, bi morale države članice v skladu z načelom „onesnaževalec plača“ uvesti razširjeno odgovornost proizvajalca za ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, za olajšanje ločenega zbiranja odpadnega ribolovnega orodja in financiranje ustreznega ravnanja s takim odpadnim ribolovnim orodjem, zlasti recikliranja. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se finančni prispevki, ki jih proizvajalci ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, plačajo v skladu s svojimi obveznostmi razširjene odgovornosti, prilagodijo zlasti glede na trpežnost, primernost za popravilo ter možnost ponovne uporabe in recikliranja tega ribolovnega orodja.

(16a)

V okviru razširjene odgovornosti proizvajalca za ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, bi morale države članice spremljati, ocenjevati, zbirati in reciklirati ribolovno orodje, da bi dosegle kvantitativne cilje glede zbiranja in recikliranja ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, iz te direktive.

(17a)

V strateških načrtih skupne kmetijske politike (SKP) bi bilo treba obravnavati problematiko plastičnih odpadkov v kmetijstvu, Komisija pa bi morala po potrebi uvesti standard za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč, ko gre za plastične odpadke, kot nov element okrepljene pogojenosti v vmesnem obdobju, tj. do leta 2023. Za kmete bi veljala nova zahteva glede navzkrižne skladnosti, v skladu s katero bi bili zavezani uporabljati storitve pooblaščenega podjetja za ravnanje z odpadki, ki bi poskrbelo za zbiranje in recikliranje plastike ter vodilo evidence o ustreznem ravnanju s plastičnimi odpadki.

(18)

Za preprečevanje smetenja in drugih neustreznih oblik odstranjevanja, ki povzročajo nastajanje morskih odpadkov, ki vsebujejo plastiko, morajo biti potrošniki ustrezno obveščeni o najprimernejših razpoložljivih možnostih odstranjevanja odpadkov in/ali možnostih odstranjevanja, ki se jim je treba izogibati, dobrih praksah v zvezi z odstranjevanjem odpadkov in vplivu slabih praks odstranjevanja na okolje, pa tudi o plastičnih materialih v nekaterih plastičnih proizvodih za enkratno uporabo in ribolovnem orodju. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da sprejmejo ukrepe ozaveščanja za zagotovitev, da so potrošnikom zagotovljene take informacije. Informacije ne bi smele vključevati nobene promocijske vsebine, ki bi spodbujala uporabo plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. Države članice bi morale imeti možnost, da izberejo ukrepe, ki so najprimernejši glede na naravo proizvoda ali njegovo uporabo. Proizvajalci plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, bi morali v okviru svoje obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca kriti stroške ukrepov ozaveščanja.

(18)

Za preprečevanje smetenja in drugih neustreznih oblik odstranjevanja, ki povzročajo nastajanje morskih odpadkov, ki vsebujejo plastiko, morajo biti potrošniki ustrezno obveščeni o najprimernejših razpoložljivih možnostih odstranjevanja odpadkov in/ali možnostih odstranjevanja, ki se jim je treba izogibati, dobrih praksah v zvezi z odstranjevanjem odpadkov in vplivu slabih praks odstranjevanja na okolje, pa tudi o plastičnih materialih v nekaterih plastičnih proizvodih za enkratno uporabo in ribolovnem orodju , da se spodbudi odgovorno ravnanje potrošnikov, kar zadeva ustrezno odlaganje odpadkov . Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da sprejmejo ukrepe ozaveščanja za zagotovitev, da so potrošnikom zagotovljene take informacije. Te informacije bi morale vključevati vpliv neustreznega odlaganja odpadkov na kanalizacijsko omrežje. Informacije ne bi smele vključevati nobene promocijske vsebine, ki bi spodbujala uporabo plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. Države članice bi morale imeti možnost, da izberejo ukrepe, ki so najprimernejši glede na naravo proizvoda ali njegovo uporabo. Za boj proti smetenju si prizadevajo tako pristojni organi kot proizvajalci in potrošniki. Proizvajalci plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, bi morali v okviru svoje obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca kriti stroške ukrepov ozaveščanja. Proizvajalce bi bilo treba spodbujati, naj izkoristijo svojo tržno moč za spodbujanje in podpiranje trajnostne in krožne potrošnje in uporabe proizvodov.

(18a)

Komisija mora v skladu z zakonodajo Unije državam članicam pomagati pri oblikovanju strategij in načrtov za omejevanje odlaganja ribolovnega orodja v morje, tudi s subvencijami Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR). Ta prizadevanja lahko zajemajo tudi kampanje in programe ozaveščanja o vplivu teh odpadkov na morske ekosisteme, raziskave o uresničljivosti biološko razgradljivega ribolovnega orodja oziroma primernega za kompostiranje, izobraževalne projekte, namenjene ribičem, in javne programe, usmerjene v odstranjevanje plastike in drugih predmetov iz morskega okolja.

(20)

Plastenke za pijačo, ki so plastični proizvodi za enkratno uporabo, so eden od najpogosteje najdenih morskih odpadkov na obalah Unije. To je posledica neučinkovitih sistemov ločenega zbiranja in nizke udeležbe potrošnikov v takih sistemih. Spodbujati je treba učinkovitejše sisteme ločenega zbiranja, zato bi bilo treba določiti minimalni cilj glede ločenega zbiranja plastenk za pijačo, ki so plastični proizvodi za enkratno uporabo. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da dosežejo ta minimalni cilj z določitvijo ciljev glede ločenega zbiranja za plastenke za pijačo, ki so plastični proizvodi za enkratno uporabo, v okviru shem razširjene odgovornosti proizvajalca ali z vzpostavitvijo shem kavcij ali s katerim koli drugim ukrepom, ki se jim zdi ustrezen. To bo neposredno pozitivno vplivalo na stopnjo zbiranja, kakovost zbranega materiala in kakovost recikliranih materialov, s čimer se bodo ponudile priložnosti za industrijo recikliranja in trg za reciklirane materiale.

(20)

Plastenke za pijačo (s pokrovčki in zamaški) , ki so plastični proizvodi za enkratno uporabo, so eden od najpogosteje najdenih morskih odpadkov na obalah Unije. To je posledica neučinkovitih sistemov ločenega zbiranja in nizke udeležbe potrošnikov v takih sistemih. Spodbujati je treba učinkovitejše sisteme ločenega zbiranja in povečati proizvodnjo iz recikliranih materialov, zato bi bilo treba določiti minimalni cilj glede ločenega zbiranja plastenk za pijačo, ki so plastični proizvodi za enkratno uporabo. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da dosežejo ta minimalni cilj z določitvijo ciljev glede ločenega zbiranja za plastenke za pijačo, ki so plastični proizvodi za enkratno uporabo, v okviru shem razširjene odgovornosti proizvajalca ali z vzpostavitvijo shem kavcij ali s katerim koli drugim ukrepom, ki se jim zdi ustrezen. Ta minimalni cilj zbiranja bi morala spremljati zahteva glede specifične vsebnosti recikliranega materiala za plastične steklenice, s čimer bi zagotovili, da bo povečana količina zbrane plastike ponovno uporabljena ali reciklirana in nato ponovno uvedena v krožno gospodarstvo. Ti ukrepi bodo neposredno pozitivno vplivali na stopnjo zbiranja in recikliranja , kakovost zbranega materiala in kakovost recikliranih materialov, s čimer se bodo ponudile nove priložnosti za industrijo recikliranja in trg za reciklirane materiale. Pri izvajanju ukrepov za dosego minimalnega cilja glede ločenega zbiranja bi morale države članice zagotoviti, da se ohrani dobro delovanje veljavnih shem razširjene odgovornosti proizvajalca. Komisija bi morala določiti smernice za delovanje shem kavcije za države članice, ki se odločijo za uvedbo takšnih shem.

(20a)

V Direktivi 2008/98/ES je „ločeno zbiranje“ opredeljeno kot zbiranje, pri katerem se tokove odpadkov ločuje glede na vrsto in naravo odpadkov z namenom olajšati posebno obdelavo. V Direktivi (EU) 2018/851 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) o spremembi Direktive 2008/98/ES je ugotovljeno, da bi ločeno zbiranje lahko uresničili z zbiranjem od vrat do vrat, s sistemi za prinašanje in sprejemanje ali drugimi ureditvami zbiranja. V členu 10(3)(a) Direktive 2008/98/ES je dovoljeno odstopanje, s katerim je omogočeno, da se nekatere vrste odpadkov zbirajo skupaj, pod pogojem, da to ne ovira visokokakovostnega recikliranja ali druge predelave odpadkov v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, kakovost rezultatov teh operacij pa je primerljiva s kakovostjo, doseženo z ločenim zbiranjem. To odstopanje bi moralo biti na voljo tudi pri izvajanju te direktive.

(22)

Komisija bi morala v skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (48) opraviti oceno te direktive. Taka ocena bi morala temeljiti na pridobljenih izkušnjah ter podatkih, zbranih med izvajanjem te direktive, in podatkih, zbranih v skladu z Direktivo 2008/56/ES ali Direktivo 2008/98/ES. Ocena bi morala zagotoviti podlago za oceno možnih nadaljnjih ukrepov in oceno, ali je treba ob upoštevanju spremljanja morskih odpadkov v Uniji pregledati Prilogo s seznamom plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. Pri oceni bi bilo treba tudi upoštevati, ali medtem doseženi znanstveni in tehnični napredek, vključno z razvojem biološko razgradljivih materialov in oblikovanjem meril ali standarda za biološko razgradljivost plastike v morskem okolju, kot je predvideno v evropski strategiji za plastiko, omogoča določitev standarda za biološko razgradnjo nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo v morskem okolju. Tak standard bi vključeval standard za preverjanje, ali bi se plastika, kot rezultat fizikalne in biološke razgradnje v morskem okolju, v celoti razgradila na ogljikov dioksid (CO2), biomaso in vodo v dovolj kratkem času, da plastika ne bi škodila morskim organizmom in se začela kopičiti v okolju. V takem primeru bi bilo mogoče plastične proizvode za enkratno uporabo, ki izpolnjujejo tak standard, izvzeti iz prepovedi dajanja na trg. Čeprav evropska strategija za plastiko že predvideva ukrepe na tem področju, pa priznava tudi izzive v zvezi z določanjem regulativnega okvira za plastiko, ki je biološko razgradljiva, zaradi različnih pogojev v morjih.

(22)

Komisija bi morala v skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (48) opraviti oceno te direktive. Taka ocena bi morala temeljiti na pridobljenih izkušnjah ter podatkih, zbranih med izvajanjem te direktive, in podatkih, zbranih v skladu z Direktivo 2008/56/ES ali Direktivo 2008/98/ES. Ocena bi morala zagotoviti podlago za oceno možnih nadaljnjih ukrepov, vključno z  določitvijo ciljev glede zmanjšanja v  celotni Uniji za leto 2023 in po njem , in oceno, ali je treba ob upoštevanju spremljanja morskih odpadkov v Uniji pregledati Prilogo s seznamom plastičnih proizvodov za enkratno uporabo.

(23)

Države članice bi morale sprejeti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršenje določb te direktive, in zagotoviti njihovo izvajanje. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(23)

Države članice bi morale sprejeti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršenje določb te direktive, in zagotoviti njihovo izvajanje. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Potrošnike bi bilo treba po potrebi spodbujati ali kaznovati za njihovo ravnanje.

(25)

Ker države članice ciljev te direktive, tj. preprečevanja in zmanjšanja vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja , ki vsebuje plastiko, na okolje ter spodbujanja prehoda na krožno gospodarstvo, vključno s spodbujanjem inovativnih poslovnih modelov, proizvodov in materialov, s čimer se tudi prispeva k učinkovitemu delovanju notranjega trga, ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(25)

Ker države članice ciljev te direktive, tj. preprečevanja in zmanjšanja vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo ter orodja za ribolov in akvakulturo , ki vsebuje plastiko, na okolje in zdravje ljudi ter spodbujanja prehoda na krožno gospodarstvo, vključno s spodbujanjem inovativnih poslovnih modelov, proizvodov in materialov, s čimer se tudi prispeva k učinkovitemu delovanju notranjega trga, ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(25a)

Ker plastični morski odpadki niso omejeni na morsko okolje, ki obdaja Unijo, in ker se v drugih delih sveta nahajajo ogromne količine morskih odpadkov, bi države članice morale zagotoviti, da izvoz odpadkov v tretje države ne povečuje plastičnih morskih odpadkov drugod.

(25b)

Države članice imajo lahko pomembno vlogo pri zmanjševanju količine morskih odpadkov tudi z izmenjavo znanja in strokovnih izkušenj na področju trajnostnega upravljanja materialov s tretjimi državami.

(25c)

Javni organi, vključno z institucijami Unije, bi morali biti za zgled.

(1)

„plastika“ pomeni material, ki vsebuje polimer v smislu člena 3(5) Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki se mu lahko dodajo aditivi ali druge snovi ter se lahko uporablja kot glavna strukturna komponenta končnih proizvodov, razen naravnih polimerov, ki niso kemično modificirani;

(1)

„plastika“ pomeni material, ki vsebuje polimer v smislu člena 3(5) Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki se mu lahko dodajo aditivi ali druge snovi ter se ali se lahko uporablja kot glavna strukturna komponenta končnih proizvodov, razen naravnih polimerov, ki niso kemično modificirani;

(2a)

(3)

„ribolovno orodje“ pomeni kateri koli predmet ali del opreme, ki se uporablja v ribištvu in akvakulturi za iskanje ali lovljenje morskih bioloških virov ali ki plava na morski gladini in se uporablja za privabljanje in lovljenje takih morskih bioloških virov;

(3)

„ribolovno orodje“ pomeni kateri koli predmet ali del opreme, ki se uporablja v ribištvu in akvakulturi za iskanje, lovljenje ali zadrževanje za vzrejo morskih bioloških virov ali ki plava na morski gladini in se uporablja za privabljanje, lovljenje ali zadrževanje takih morskih bioloških virov;

(4)

„odpadno ribolovno orodje“ pomeni katero koli ribolovno orodje, ki je vključeno v opredelitev odpadkov iz Direktive 2008/98/ES, vključno z vsemi ločenimi sestavnimi deli, snovmi ali materiali, ki so bili del takega ribolovnega orodja ali pritrjeni nanj, ko je bilo zavrženo;

(4)

„odpadno ribolovno orodje“ pomeni katero koli ribolovno orodje, ki je vključeno v opredelitev odpadkov iz Direktive 2008/98/ES, vključno z vsemi ločenimi sestavnimi deli, snovmi ali materiali, ki so bili del takega ribolovnega orodja ali pritrjeni nanj, ko je bilo zavrženo ali izgubljeno ;

(10)

„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki ne glede na uporabljeno prodajno tehniko, vključno s pogodbo, sklenjeno na daljavo, v smislu Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 (50), daje na trg plastične proizvode za enkratno uporabo in ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, razen oseb, ki izvajajo ribolovne dejavnosti, kot so opredeljene v členu 4(28) Uredbe ( ES ) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (51);

(10)

„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki ne glede na uporabljeno prodajno tehniko, vključno s pogodbo, sklenjeno na daljavo, v smislu Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 (50) , poklicno razvija, izdeluje, predeluje , obdeluje, prodaja ali uvaža ter s tem daje na trg plastične proizvode za enkratno uporabo in ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, razen oseb, ki izvajajo ribolovne dejavnosti ter akvakulturo , kot so opredeljene v členu 4 (25) in (28) Uredbe ( EU ) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (51);

(11a)

(13a)

(14a)

(a)

ustreznih možnostih odstranjevanja odpadkov za proizvod ali načinih odstranjevanja odpadkov, ki se jim je treba izogibati za zadevni proizvod;

(a)

ustreznih možnostih odstranjevanja odpadkov za proizvod in/ ali načinih odstranjevanja odpadkov, ki se jim je treba izogibati za zadevni proizvod,

(b)

negativnih vplivih smetenja ali drugem neustreznem odstranjevanju odpadkov za proizvode ali

(b)

negativnih vplivih smetenja ali drugem neustreznem odstranjevanju odpadkov za proizvode

(c)

prisotnosti plastike v proizvodu.

(c)

prisotnosti plastike v proizvodu in

(ca)

prisotnosti kemikalij, ki vzbujajo zaskrbljenost, v proizvodu, npr. nevarnih kovin, ftalatov, PFAS, bisfenolov in endokrinih motilcev ter drugih snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006.

(a)

da se v skladu s členom 8a(4) Direktive 2008/98/EC finančni prispevki uravnavajo, da bi spodbudili dajanje ribolovnega orodja, zasnovanega za ponovno uporabo in recikliranje, na trg;

(b)

da se vzpostavijo sheme kavcij, da bi spodbudili vračanje starega, zavrženega ali neuporabnega ribolovnega orodja;

(c)

da se v sheme vključijo programi spremljanja, sledenja in poročanja.

(a)

razpoložljivih sistemih za ponovno uporabo in možnostih ravnanja z odpadki za tiste proizvode in ribolovno orodje, ki vsebujejo plastiko, ter o dobrih praksah na področju ustreznega ravnanja z odpadki v skladu s členom 13 Direktive 2008/98/ES;

(a)

razpoložljivimi alternativnimi proizvodi za ponovno uporabo, sistemi za ponovno uporabo in možnostmi ravnanja z odpadki za tiste proizvode in ribolovno orodje, ki vsebujejo plastiko, ter v zvezi z dobrimi praksami na področju ustreznega ravnanja z odpadki v skladu s členom 13 Direktive 2008/98/ES;

(b)

vplivu smetenja in drugega neustreznega odstranjevanja odpadkov za tiste proizvode in ribolovno orodje, ki vsebujejo plastiko, na okolje in zlasti morsko okolje.

(b)

vplivom smetenja in drugega neustreznega odstranjevanja odpadkov za tiste proizvode in ribolovno orodje, ki vsebujejo plastiko, na okolje in zlasti morsko okolje.

(ba)

posledicami neustreznega odstranjevanja odpadkov za kanalizacijsko omrežje.

(a)

podatke o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo iz dela A Priloge, ki so bili vsako leto dani na trg Unije, za prikaz zmanjšanja porabe v skladu s členom 4(1);

a)

podatke o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo iz dela A Priloge, ki so bili vsako leto dani na trg Unije, za prikaz zmanjšanja porabe v skladu s členom 4(1);

(aa)

podatke o dajanju proizvodov, navedenih v delu F Priloge, na trg in njihovem ločenem zbiranju, za prikaz napredka pri doseganju cilja iz člena 9;

(ab)

podatke o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo iz dela G Priloge, ki se dajo vsako leto na trg Unije, za spremljanje njihove porabe v Uniji;

(ac)

podatke o ribolovnem orodju, ki vsebuje plastiko, danem na trg, ter o odpadnem ribolovnem orodju, ki je bilo zbrano in obdelano;

(b)

informacije o ukrepih, ki so jih države članice sprejele za namene člena 4(1).

(b)

informacije o  načrtih in ukrepih, ki so jih države članice sprejele za namene člena 4(1).

(ba)

podatke o morskih odpadkih, zlasti tistih, ki izhajajo iz proizvodov, zajetih v tej direktivi, za spremljanje učinkov sprejetih ukrepov.

(a)

je treba pregledati Prilogo s seznamom plastičnih proizvodov za enkratno uporabo;

(a)

oceno, ali je potreben pregled Priloge s seznamom plastičnih proizvodov za enkratno uporabo;

(b)

ali je mogoče določiti zavezujoče kvantitativne cilje Unije za zmanjšanje porabe zlasti plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela A Priloge;

(b)

študijo, v kateri je proučena možnost za določitev zavezujočih kvantitativnih ciljev Unije za zmanjšanje porabe zlasti plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela A Priloge; v zvezi s tem se v poročilu oceni možnost za določitev ciljev, izraženih v absolutnih številkah, pri čemer se upošteva raven porabe in že doseženo zmanjšanje porabe v državah članicah;

(ba)

oceno spremembe materialov, uporabljenih v proizvodih, zajetih v tej direktivi, in inovacij za nove sisteme dostave za alternativne proizvode za ponovno uporabo; ocena vključuje analizo celotnega življenjskega cikla teh materialov v okolju in alternativne možnosti na podlagi rezultatov analize.

(c)

je bil dosežen zadosten znanstveni in tehnični napredek ter ali so bila oblikovana merila ali standard za biološko razgradljivost v morskem okolju, ki se uporabljajo za plastične proizvode za enkratno uporabo, ki spadajo v področje uporabe te direktive, in ali so bili razviti njihovi nadomestki za enkratno uporabo, da se določi, za katere proizvode niso več potrebne omejitve za dajanje na trg, kjer je to ustrezno.

—

Lončki za pijačo, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški

—

Posode za živila, tj. posode, kot so škatle s pokrovom ali brez njega, ki se uporabljajo za shranjevanje živil, ki so namenjena za takojšnje zaužitje iz posode na kraju samem ali jih potrošniki odnesejo s seboj, pri čemer se zaužijejo brez kakršne koli dodatne priprave, kot so posode za živila, ki se uporabljajo za hitro prehrano, razen vsebnikov za pijačo, krožnikov ter zavitkov in ovojev, ki vsebujejo hrano

—

Posode za živila, tj. posode, kot so škatle s pokrovom ali brez njega, ki se uporabljajo za shranjevanje živil, ki so namenjena za takojšnje zaužitje iz posode na kraju samem ali jih potrošniki odnesejo s seboj, pri čemer se zaužijejo brez kakršne koli dodatne priprave, kot so posode za živila, ki se uporabljajo za hitro prehrano, razen vsebnikov za pijačo, krožnikov ter zavitkov in ovojev, ki vsebujejo hrano

—

Posode za hitro prehrano, kot so škatle za polni obrok in škatle za solate, z živili, ki se zaužijejo hladna

—

Posode za hitro prehrano, kot so škatle za polni obrok in škatle za solate, z živili, ki se zaužijejo topla, razen kadar mora potrošnik po nakupu proizvoda živila pogreti

—

Škatle za burgerje, škatle za sendviče, škatle za zavitke

—

Posode za eno porcijo s svežimi ali predelanimi živili, ki jih ni treba dodatno pripravljati, kot so sadje, zelenjava, sladice ali sladoled, ki se prodajajo po posameznih enotah

—

Posode za živila s posušenimi živili ali živili, ki se prodajajo hladna, ki jih je treba dodatno pripraviti

—

Posode z živili, ki količinsko ustrezajo več kot eni porciji

—

Posode za eno porcijo, ki se prodajajo v več kot eni enoti skupaj

—

Lončki za pijačo

—

Pribor (vilice, noži, žlice, palčke)

—

Pribor (vilice, noži, žlice, palčke) , razen, do leta 2023, pribora, ki se dobavlja šolskim ali zdravstvenim institucijam v okviru javnih naročil blaga  (1a) , kot so opredeljena v členu 2(8) Direktive 2014/24/EU in ki so bila oddana pred 31. decembrom 2018.

—

Krožniki

—

Krožniki , razen, do leta 2023, krožnikov, ki se dobavljajo šolskim ali zdravstvenim institucijam v okviru javnih naročil blaga  (1a) , kot so opredeljena v členu 2(8) Direktive 2014/24/EU, ki so bila oddana pred 31. decembrom 2018.

—

Palčke za pritrditev na balone in podporo balonov, razen balonov za industrijsko ali drugo poklicno rabo in uporabo, ki se ne delijo potrošnikom, vključno z mehanizmi takih palčk

—

Palčke za pritrditev na balone in podporo balonov, razen balonov za industrijsko ali drugo poklicno rabo in uporabo, ki se ne delijo potrošnikom, vendar brez mehanizmov takih palčk

—

Proizvodi iz okso-razgradljive plastike

—

Posode za živila in vsebniki za pijačo iz ekspandiranega polistirena, ki se uporabljajo za shranjevanje živil, ki so namenjena za takojšnje zaužitje iz posode na kraju samem ali jih potrošniki odnesejo s seboj, pri čemer se zaužijejo brez kakršne koli dodatne priprave

—

Vsebniki za pijačo, tj. posode, ki vsebujejo tekočino, npr. plastenke za pijačo, vključno s pokrovčki in zamaški

—

Vsebniki za pijačo, tj. posode, ki vsebujejo tekočino, npr. plastenke za pijačo, vključno s pokrovčki in zamaški , razen vsebnikov, namenjenih za živila za posebne zdravstvene namene, kot so opredeljena v členu 2(g) Uredbe (EU) št. 609/2013 in ki so v tekoči obliki.

—

Baloni, razen balonov za industrijsko ali drugo poklicno rabo in uporabo, ki se ne delijo potrošnikom

—

Tobačni izdelki s filtri in filtri, ki se tržijo za uporabo v kombinaciji s tobačnimi izdelki

—

Zavitki in ovoji, izdelani iz prožnega materiala, ki vsebujejo živila, namenjena za takojšnje zaužitje iz zavitka ali ovoja brez kakršne koli dodatne priprave

—

Lončki za pijačo

—

Lončki za pijačo

—

Lončki za pijačo , vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški

—

plastenke za pijačo

—

Plastenke za pijačo , vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški