(3)

Zato je potreben učinkovit skupni sistem nadzora izvoza blaga z dvojno rabo, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti in odgovornosti držav članic in Unije, predvsem glede neširjenja orožja.

(3)

Zato je potreben učinkovit skupni sistem nadzora izvoza blaga z dvojno rabo, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti in odgovornosti držav članic in Unije, predvsem glede neširjenja orožja in človekovih pravic .

(5)

Zaradi pojava novih kategorij blaga z dvojno rabo ter v odgovor za pozive Evropskega parlamenta in znake , da so nekatere tehnologije za kibernetski nadzor , izvožene iz Unije, zlorabile osebe, ki so vpletene v ali odgovorne za usmerjanje ali izvajanje resnih kršitev človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava v  oboroženih konfliktih ali pri notranji represiji , je treba nadzorovati izvoz teh tehnologij za zaščito javne varnosti in vrednot . Ti ukrepi bi morali biti sorazmerni . Ne bi smeli preprečevati izvoza informacijske in komunikacijske tehnologije, ki se uporablja v zakonite namene, vključno s kazenskim pregonom in raziskavami internetne varnosti. Komisija bo v tesnem sodelovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi razvila smernice za podporo praktičnih načinov uporabe tega nadzora.

(5)

Nekatero blago za kibernetski nadzor se je pojavilo kot nova kategorija blaga z dvojno rabo , ki se uporablja za neposredno ogrožanje človekovih pravic, tudi pravice do zasebnosti in do varstva podatkov, svobode izražanja ter svobode zbiranja in združevanja, in sicer s spremljanjem ali pridobivanjem podatkov brez pridobitve posebnega, informiranega in nedvoumnega soglasja lastnika podatkov in/ali z onesposobitvijo ali poškodovanjem ciljnega sistema.  V odgovor na pozive Evropskega parlamenta in dokaze , da so nekatero blago za kibernetski nadzor zlorabile osebe, ki so vpletene v ali odgovorne za usmerjanje ali izvajanje kršitev mednarodnega prava o človekovih pravicah ali mednarodnega humanitarnega prava v  državah, v katerih prihaja do takšnih kršitev , je treba nadzorovati izvoz tega blaga. Nadzor bi moral temeljiti na jasno opredeljenih merilih . Ti ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno in sorazmerno . Ne bi smeli preprečevati izvoza informacijske in komunikacijske tehnologije, ki se uporablja v zakonite namene, vključno s kazenskim pregonom in raziskavami internetne in omrežne varnosti za namene odobrenega testiranja ali zaščite sistemov za informacijsko varnost . Komisija bi morala po začetku veljavnosti te uredbe v tesnem sodelovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi dati na voljo smernice za podporo praktičnih načinov uporabe tega nadzora. Resne kršitve človekovih pravic se nanašajo na situacije, opisane v točki 2.6 Oddelka 2 Poglavja 2 Navodil za uporabnike za Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP  (1a) , kot jih je potrdil Svet za zunanje zadeve 20. julija 2015.

(6)

Zato je tudi primerno pregledati opredelitev blaga z dvojno rabo in opredeliti tehnologijo za kibernetski nadzor. Pojasniti je treba tudi, da merila za ocenjevanje nadzora izvoza blaga z dvojno rabo vključujejo vprašanja v  zvezi z  njihovo morebitno zlorabo v  povezavi s terorističnimi dejanji ali kršitvami človekovih pravic .

(6)

Zato je tudi primerno opredeliti predmete za kibernetski nadzor. Pojasniti je treba tudi, da merila za ocenjevanje nadzora izvoza blaga za kibernetski nadzor upoštevajo neposredni in posredni vpliv tega blaga na človekove pravice, kakor je navedeno v Navodilih za uporabnike k Skupnemu stališču Sveta 2008/944/SZVP. Ustanoviti bi bilo treba tehnično delovno skupino za pripravo meril za ocenjevanje, in sicer v  sodelovanju z  Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in delovno skupino Sveta za človekove pravice (COHOM). Poleg tega bi bilo treba v njenem okviru vzpostaviti neodvisno skupino strokovnjakov. Merila za ocenjevanje bi morala biti javno in preprosto dostopna.

(6a)

Z namenom opredeliti tehnologijo za kibernetski nadzor bi moralo blago, ki ga zajema ta uredba, vključevati opremo za prestrezanje komunikacij, zlonamerno programsko opremo, centre za spremljanje, sisteme za zakonito prestrezanje in sisteme za zadržanje podatkov, ki so povezani s takšnimi sistemi za prestrezanje, naprave za dekodiranje šifriranja, reševanje trdih diskov, izogibanje geslom in analizo biometričnih podatkov, pa tudi nadzorne sisteme, ki delujejo v omrežju IP.

(6b)

Pri merilih za ocenjevanje človekovih pravic je treba upoštevati Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Resolucijo Sveta OZN za človekove pravice o pravici do zasebnosti z dne 23. marca 2017, Vodilna načela o podjetništvu in človekovih pravicah: izvajanje okvira OZN za varovanje, spoštovanje in pomoč, Poročilo posebnega poročevalca za pravico do zasebnosti z dne 24. marca 2017, Poročilo posebnega poročevalca za spodbujanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v boju proti terorizmu z dne 21. februarja 2017 in sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Zaharov proti Rusiji z dne 4. decembra 2015.

(7a)

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) (Splošna uredba o varstvu podatkov) od upravljavcev in obdelovalcev varstva podatkov zahteva, da izvedejo tehnične ukrepe za zagotovitev ravni varnosti, ki bo ustrezna tveganju obdelave, vključno s šifriranjem osebnih podatkov. Ker ta uredba navaja, da velja za obdelavo osebnih podatkov ne glede na to, ali obdelava poteka v Uniji ali ne, je prisotna visoka spodbuja za Unijo, da kriptografsko blago odstrani s kontrolnega seznama, da bi olajšala izvajanje Splošne uredbe o varstvu podatkov in povečala konkurenčnost evropskih podjetij v zvezi s tem. Poleg tega je sedanja raven nadzora nad šifriranjem v nasprotju z dejstvom, da je šifriranje eno ključnih sredstev, s katerimi se zagotavlja zaščita podatkov državljanov, podjetij in vlad pred zločinci in drugimi zlonamernimi akterji; se zagotavlja dostop do storitev, ki so ključne za delovanje enotnega digitalnega trga; in omogoča varna komunikacija, ki je nujno za zaščito pravice do zasebnosti, pravice do varstva podatkov in svobode izražanja, zlasti zagovornikov človekovih pravic.

(9)

Pojasniti in uskladiti bi bilo treba področje uporabe „vsezajemajočega nadzora“, ki se v določenih okoliščinah uporablja za blago z dvojno rabo , ki ni zajeto na seznamu , pri tem pa bi bilo treba upoštevati tveganje terorističnih dejanj in kršitev človekovih pravic . Z ustrezno izmenjavo informacij in posvetovanji o „vsezajemajočem nadzoru“ bi se moral zagotoviti učinkovit in dosleden nadzor v vsej Uniji. Ciljno usmerjen „vsezajemajoči nadzor“ bi se moral pod določenimi pogoji izvajati tudi pri izvozu tehnologije za kibernetski nadzor.

(9)

Pojasniti in uskladiti bi bilo treba področje uporabe „vsezajemajočega nadzora“, ki se v določenih okoliščinah uporablja za blago za kibernetski nadzor , ki ni zajeto na seznamu. Z ustrezno izmenjavo informacij in posvetovanji o „vsezajemajočem nadzoru“ bi se moral zagotoviti učinkovit in dosleden nadzor v vsej Uniji. Izmenjava informacij bi morala zajemati podporo za razvoj javne platforme in zbiranje informacij iz zasebnega sektorja, javnih zavodov ter organizacij civilne družbe.

(10)

Opredelitev posrednika bi bilo treba pregledati, da se prepreči izogibanje nadzoru nad izvajanjem posredniških storitev s strani oseb, ki spadajo pod pristojnost Unije. Nadzor nad izvajanjem posredniških storitev bi bilo treba uskladiti, da se zagotovi njegova učinkovita in dosledna uporaba v vsej Uniji, uporabljati pa bi se moral tudi za preprečevanje terorističnih dejanj in kršitev človekovih pravic.

(10)

Opredelitev posrednika bi bilo treba pregledati, da se prepreči izogibanje nadzoru nad izvajanjem posredniških storitev s strani oseb, ki spadajo pod pristojnost Unije. Nadzor nad izvajanjem posredniških storitev bi bilo treba uskladiti, da se zagotovi njegova učinkovita in dosledna uporaba v vsej Uniji, uporabljati pa bi se moral tudi za preprečevanje kršitev človekovih pravic.

(11)

Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je bilo pojasnjeno, da je izvajanje storitev tehnične pomoči, ki vključuje prehajanje državne meje, v pristojnosti Unije. Zato je primerno pojasniti nadzor, ki se uporablja za storitve tehnične pomoči, in te storitve opredeliti. Zaradi učinkovitosti in doslednosti bi bilo treba uskladiti nadzor nad izvajanjem storitev tehnične pomoči, uporabljati pa bi ga bilo treba tudi za preprečevanje terorističnih dejanj in kršitev človekovih pravic.

(11)

Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je bilo pojasnjeno, da je izvajanje storitev tehnične pomoči, ki vključuje prehajanje državne meje, v pristojnosti Unije. Zato je primerno pojasniti nadzor, ki se uporablja za storitve tehnične pomoči, in te storitve opredeliti. Zaradi učinkovitosti in doslednosti bi bilo treba uskladiti nadzor pred izvajanjem storitev tehnične pomoči, uporabljati pa bi ga bilo treba tudi za preprečevanje kršitev človekovih pravic.

(12)

Uredba (ES) št. 428/2009 določa, da se organom držav članic omogoči, da glede na posamezen primer prepovejo tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, če obveščevalne službe ali drugi viri dokažejo utemeljen sum, da je ali je lahko blago kot celota ali po delih namenjeno za širjenje orožja za množično uničevanje ali njegovih nosilcev. Zaradi učinkovitosti in skladnosti bi bilo treba nadzor tranzita uskladiti in uporabljati tudi za preprečevanje terorističnih dejanj in kršitev človekovih pravic.

(12)

Uredba (ES) št. 428/2009 določa, da se organom držav članic omogoči, da glede na posamezen primer prepovejo tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, če obveščevalne službe ali drugi viri dokažejo utemeljen sum, da je ali je lahko blago kot celota ali po delih namenjeno za širjenje orožja za množično uničevanje ali njegovih nosilcev. Zaradi učinkovitosti in skladnosti bi bilo treba nadzor tranzita uskladiti in uporabljati tudi za preprečevanje kršitev človekovih pravic.

(13a)

Čeprav so za odločanje o individualnih, globalnih in nacionalnih izvoznih dovoljenjih odgovorni nacionalni organi, učinkovit režim EU za nadzor izvoza pomeni, da gospodarski subjekti, ki nameravajo izvažati blago, zajeto v tej uredbi, izvajajo primerno skrbnost, kot je med drugim navedena v smernicah OECD za mednarodna podjetja, smernicah OECD o primerni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij ter vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah.

(14)

Uvesti bi bilo treba bi bilo standardno zahtevo za skladnost v obliki „programov notranje skladnosti“ za prispevanje k izenačevanju pogojev za izvoznike in spodbujanje učinkovitega izvajanja nadzora. Zaradi sorazmernosti bi se moral ta pogoj uporabljati za specifične načine nadzora v obliki globalnih dovoljenj in nekaterih splošnih izvoznih dovoljenj.

(14)

Uvesti bi bilo treba bi bilo standardno zahtevo , opredelitev in opis za skladnost v obliki „programov notranje skladnosti“ , pa tudi možnost certificiranja za pridobitev spodbud nacionalnih pristojnih organov v procesu odobritve, da bi tako prispevali k izenačevanju pogojev za izvoznike in spodbujali učinkovito izvajanja nadzora. Zaradi sorazmernosti bi se moral ta pogoj uporabljati za specifične načine nadzora v obliki globalnih dovoljenj in nekaterih splošnih izvoznih dovoljenj.

(15)

Uvesti bi bilo treba dodatna splošna izvozna dovoljenja Unije za zmanjšanje upravnega bremena za družbe in organe ob hkratnem zagotavljanju ustrezne ravni nadzora zadevnega blaga v zadevnih namembnih krajih. Uvesti bi bilo treba tudi globalno dovoljenje za velike projekte, da se pogoji za izdajo dovoljenj prilagodijo posebnim potrebam industrije.

(15)

Uvesti bi bilo treba dodatna splošna izvozna dovoljenja Unije za zmanjšanje upravnega bremena za družbe , zlasti za mala in srednja podjetja, in organe ob hkratnem zagotavljanju ustrezne ravni nadzora zadevnega blaga v zadevnih namembnih krajih. Uvesti bi bilo treba tudi globalno dovoljenje za velike projekte, da se pogoji za izdajo dovoljenj prilagodijo posebnim potrebam industrije.

(16a)

Glede na hiter tehnološki razvoj je ustrezno, da Unija uvede nadzor nad nekaterimi vrstami tehnologije za kibernetski nadzor na podlagi enostranskega seznama iz oddelka B Priloge I. Glede na pomembnost večstranskega sistema za nadzor izvora bi moralo biti področje uporabe Oddelka B Priloge I omejeno le na tehnologijo kibernetskega nadzora in ne bi smelo vsebovati podvojitev iz oddelka A Priloge I.

(17)

Odločitve o posodobitvi skupnega seznama blaga z dvojno rabo, za katerega velja nadzor izvoza, iz oddelka A Priloge I bi morale biti skladne z obveznostmi in zavezami, ki so jih sprejele države članice in Unija s pristopom k ustreznim mednarodnim režimom o neširjenju orožja in dogovorom o nadzoru izvoza ali z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb. Pri odločitvah o posodobitvi skupnega seznama blaga z dvojno rabo , za katero velja nadzor izvoza, iz oddelka B Priloge I , na primer tehnologije za kibernetski nadzor, bi bilo treba upoštevati tveganja, ki jih lahko pomeni izvoz takega blaga, kar zadeva hujše kršitve človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava ali bistvene varnostne interese Unije in njenih držav članic. Pri odločitvah o posodobitvi skupnega seznama blaga z dvojno rabo, za katero velja nadzor izvoza, iz oddelka B Priloge IV bi bilo treba upoštevati interese držav članic na področju javne politike in javne varnosti v skladu s členom 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Pri odločitvah o posodobitvi skupnih seznamov blaga in namembnih držav iz oddelkov A do J Priloge II bi bilo treba upoštevati merila za ocenjevanje iz te uredbe.

(17)

Odločitve o posodobitvi skupnega seznama blaga z dvojno rabo, za katerega velja nadzor izvoza, iz oddelka A Priloge I bi morale biti skladne z obveznostmi in zavezami, ki so jih sprejele države članice in Unija s pristopom k ustreznim mednarodnim režimom o neširjenju orožja in dogovorom o nadzoru izvoza ali z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb. Pri odločitvah o posodobitvi skupnega seznama blaga za kibernetski nadzor , za katero velja nadzor izvoza, iz oddelka B Priloge I bi bilo treba upoštevati tveganja, ki jih lahko pomeni izvoz takega blaga, kar zadeva uporabo za kršitve mednarodnega prava o človekovih pravicah ali mednarodnega humanitarnega prava v državah, v katerih prihaja do takšnih kršitev, zlasti v zvezi s svobodo izražanja, svobodo zbiranja in pravico do zasebnosti, ali bistvene varnostne interese Unije in njenih držav članic. Pri odločitvah o posodobitvi skupnega seznama blaga z dvojno rabo, za katero velja nadzor izvoza, iz oddelka B Priloge IV bi bilo treba upoštevati interese držav članic na področju javne politike in javne varnosti v skladu s členom 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Pri odločitvah o posodobitvi skupnih seznamov blaga in namembnih držav iz oddelkov A do J Priloge II bi bilo treba upoštevati merila za ocenjevanje iz te uredbe. Odločitve glede črtanja celih podkategorij o kriptografiji in šifriranju, kot so v skupini 5 oddelka A Priloge I ali v oddelku I Priloge II, je treba sprejeti ob upoštevanju priporočila Sveta OECD o smernicah o kriptografski politiki z dne 27. marca 1997.

(18)

Da se omogoči hiter odgovor Unije na spreminjajoče se razmere glede na ocenjevanje občutljivosti izvoza na podlagi splošnih izvoznih dovoljenj Unije ter tehnološki in trgovinski razvoj, bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s spremembo oddelka  A Priloge I, Priloge II in oddelka B Priloge IV k tej uredbi prenesti na Komisijo. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni, in da se taka posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Zlasti bi morala za zagotovitev enake udeležbe v pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet vse dokumente prejeti istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti sistematično zagotovljen dostop do srečanj strokovnih skupin Komisije, ki obravnavajo pripravo delegiranih aktov.

(18)

Da se omogoči hiter odgovor Unije na spreminjajoče se razmere glede na ocenjevanje občutljivosti izvoza na podlagi splošnih izvoznih dovoljenj Unije ter tehnološki in trgovinski razvoj, bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s spremembo oddelkov  A  in B Priloge I, Priloge II in oddelka B Priloge IV k tej uredbi prenesti na Komisijo. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni, in da se taka posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje . Zlasti bi morala za zagotovitev enake udeležbe v pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet vse dokumente prejeti istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti sistematično zagotovljen dostop do srečanj strokovnih skupin Komisije, ki obravnavajo pripravo delegiranih aktov.

(19a)

Zaradi tveganja kibernetske kraje in ponovnega izvoza v tretje države, kot je navedeno v Skupnem stališču Sveta 2008/944/SZVP, je treba okrepiti določbe o blagu z dvojno rabo.

(21)

Države članice v okviru in v skladu s členom 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter dokler ni dosežena večja stopnja usklajenosti, obdržijo pravico do izvajanja nadzora nad prenosom nekaterega blaga z dvojno rabo znotraj Unije, da zavarujejo javni red in javno varnost. Zaradi sorazmernosti bi bilo treba pregledati nadzor prenosa blaga z dvojno rabo v Uniji, da se čim bolj zmanjša upravno breme za družbe in organe. Poleg tega bi bilo treba redno preverjati seznam blaga iz oddelka B Priloge IV, katerega prenos se nadzoruje znotraj Unije, glede na tehnološki in trgovinski razvoj ter kar zadeva oceno občutljivosti prenosa.

(21)

Države članice v okviru in v skladu s členom 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter dokler ni dosežena večja stopnja usklajenosti, obdržijo pravico do izvajanja nadzora nad prenosom nekaterega blaga z dvojno rabo znotraj Unije, da zavarujejo javni red in javno varnost. Zaradi sorazmernosti bi bilo treba pregledati nadzor prenosa blaga z dvojno rabo v Uniji, da se čim bolj zmanjša upravno breme za družbe , zlasti mala in srednja podjetja, in organe. Poleg tega bi bilo treba redno preverjati seznam blaga iz oddelka B Priloge IV, katerega prenos se nadzoruje znotraj Unije, glede na tehnološki in trgovinski razvoj ter kar zadeva oceno občutljivosti prenosa.

(22a)

Glede na pomen odgovornosti in javnega pregleda dejavnosti nadzora izvoza bi morale države članice dati vse ustrezne podatke o izdajanju dovoljenj na razpolago javnosti.

(25)

Vključenost zasebnega sektorja in preglednost sta bistvena elementa režima za nadzor izvoza. Zato je v skladu s sedanjo prakso primerno zagotoviti nadaljnji razvoj smernic za podporo uporabi te uredbe in objavo letnega poročila o izvajanju nadzora.

(25)

Vključenost zasebnega sektorja , zlasti malih in srednjih podjetij, in preglednost sta bistvena elementa režima za nadzor izvoza. Zato je v skladu s sedanjo prakso primerno zagotoviti nadaljnji razvoj smernic za podporo uporabi te uredbe in objavo letnega poročila o izvajanju nadzora. Glede na to, da so smernice pomembne za razlago nekaterih elementov te uredbe, bi morale biti te smernice ob začetku veljavnosti uredbe javno dostopne.

(25a)

Zagotoviti bi bilo treba, da bodo opredelitve iz te uredbe v skladu z opredelitvami iz carinskega zakonika Unije.

(27)

Vsaka država članica bi morala določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve določb te uredbe. Prav tako je primerno uvesti določbe za odpravljanje nedovoljenega prometa z blagom z dvojno rabo za podporo učinkovitemu izvajanju nadzora.

(27)

Vsaka država članica bi morala določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve določb te uredbe. Vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za izvoznike Unije bi bilo treba okrepiti. Zato bi morale biti kazni za kršitve te uredbe po naravi in učinku podobne v vseh državah članicah. Prav tako je primerno uvesti določbe za odpravljanje nedovoljenega prometa z blagom z dvojno rabo za podporo učinkovitemu izvajanju nadzora.

(29)

Nadzor izvoza vpliva na mednarodno varnost in trgovino s tretjimi državami, zato je primerno vzpostaviti dialog in sodelovanje s tretjimi državami za podporo enakovrednim pogojem na globalni ravni ter izboljšanje mednarodne varnosti.

(29)

Nadzor izvoza vpliva na mednarodno varnost in trgovino s tretjimi državami, zato je primerno vzpostaviti dialog in sodelovanje s tretjimi državami za podporo enakovrednim pogojem na globalni ravni , spodbujanje navzgor usmerjenega približevanja ter izboljšanje mednarodne varnosti. Za spodbujanje teh ciljev bi morali Svet, Komisija in države članice v tesnem sodelovanju z ESZD proaktivno sodelovati v ustreznih mednarodnih forumih, tudi v okviru Wassenaarskega sporazuma, da bi seznam blaga za kibernetski nadzor, opredeljen v oddelku B Priloge I, uveljavili kot mednarodni standard. Poleg tega bi bilo treba okrepiti in razširiti pomoč tretjim državam za vzpostavitev režima za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo in ustreznih upravnih zmogljivosti, zlasti glede carine.

(31)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah , zlasti svobodo gospodarske pobude  –

(31)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah –

(a)

blago, ki se lahko uporablja za zasnovo, razvoj, proizvodnjo ali uporabo jedrskega, kemičnega in biološkega orožja in njegovih nosilcev, vključno z vsem blagom, ki se lahko uporabi tako za neeksplozivno uporabo kot tudi za kakršno koli uporabo pri izdelavi jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav;

(a)

tradicionalno blago z dvojno rabo, kar pomeni blago , vključno s programsko in strojno opremo , ki se lahko uporablja za zasnovo, razvoj, proizvodnjo ali uporabo jedrskega, kemičnega in biološkega orožja in njegovih nosilcev, vključno z vsem blagom, ki se lahko uporabi tako za neeksplozivno uporabo kot tudi za kakršno koli uporabo pri izdelavi jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav;

(b)

tehnologijo za kibernetski nadzor, ki se lahko uporabi za hujše kršitve človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava ali lahko ogroža mednarodno varnost ali bistvene varnostne interese Unije in njenih držav članic;

(b)

blago za kibernetski nadzor, vključno s strojno in programsko opremo ter tehnologijo, ki je posebej zasnovana za prikrito vdiranje v informacijske in telekomunikacijske sisteme in/ali za spremljanje, pridobivanje, zbiranje in analiziranje podatkov in/ali onesposobitev ali poškodovanje ciljnega sistema brez pridobitve posebnega, informiranega in nedvoumnega soglasja lastnika podatkov ter jo je mogoče uporabiti v povezavi s kršenjem človekovih pravic, tudi pravice do zasebnosti, pravice do svobode izražanja ter svobode zbiranja in združevanja, ali se lahko uporabi za hujše kršitve prava človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava ali lahko ogroža mednarodno varnost ali bistveno varnost Unije in njenih članic . Izključene so raziskave na področju varnosti omrežij in IKT za namene dovoljenega testiranja ali zaščite sistemov za informacijsko varnost ;

13.

„dovoljenje za velike projekte“ pomeni globalno izvozno dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za določeno vrsto ali kategorijo blaga z dvojno rabo, ki lahko velja za izvoz enemu ali več opredeljenim končnim uporabnikom ali v eni ali več natančno določenih tretjih državah za čas trajanja določenega projekta, za dokončanje katerega je potrebno več kot eno leto ;

13.

„dovoljenje za velike projekte“ pomeni globalno izvozno dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za določeno vrsto ali kategorijo blaga z dvojno rabo, ki lahko velja za izvoz enemu ali več opredeljenim končnim uporabnikom ali v eni ali več natančno določenih tretjih državah za določeni projekt. Dovoljenje je veljavno od enega do štirih let, razen v ustrezno utemeljenih primerih in na podlagi trajanja projekta, pristojni organ pa ga lahko podaljša ;

22.

„program notranje skladnosti“ pomeni učinkovita, ustrezna in sorazmerna sredstva in postopke, vključno z razvojem, izvajanjem in upoštevanjem standardiziranih politik operativne skladnosti, postopkov, standardov ravnanja in zaščitnih ukrepov, ki so jih razvili izvozniki, da bi zagotovili skladnost z določbami in pogoji dovoljenj iz te uredbe;

22.

„program notranje skladnosti“ (PNS) pomeni učinkovita, ustrezna in sorazmerna sredstva in postopke (pristop na podlagi tveganja) , vključno z razvojem, izvajanjem in upoštevanjem standardiziranih politik operativne skladnosti, postopkov, standardov ravnanja in zaščitnih ukrepov, ki so jih razvili izvozniki, da bi zagotovili skladnost z določbami in pogoji dovoljenj iz te uredbe; izvozniki imajo možnost, da pristojni organi brezplačno certificirajo njihov PNS na podlagi referenčnega PNS, ki ga določi Komisija, da bi od nacionalnih pristojnih organov pridobili spodbude v okviru procesa odobritve;

23.

23a.

(d)

uporabo s strani oseb , ki so vpletene ali odgovorne za resne kršitve človekovih pravic ali mednarodnega kazenskega prava v  oboroženih konfliktih ali pri notranji represiji v namembni državi, kakor jih opredelijo relevantne javne mednarodne institucije ali evropski ali nacionalni pristojni organi, in v primeru, da obstajajo dokazi o uporabi tega ali podobnega blaga pri usmerjanju ali izvajanju takih resnih kršitev s strani predlaganega končnega uporabnika;

(d)

kar zadeva blago za kibernetski nadzor, uporabo s strani fizičnih ali pravnih oseb v povezavi s kršitvami mednarodnega prava človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava v  državah, v katerih so pristojni organi OZN, Sveta Evrope, Unije ali nacionalni pristojni organi ugotovili hujše kršitve človekovih pravic , in če obstaja podlaga za domneve, da se utegne to ali podobno blago uporabiti za usmerjanje ali izvajanje takih kršitev s strani predlaganega končnega uporabnika;

(e)

uporabo v povezavi s terorističnimi dejanji.

(d)

če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.

(d)

končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.

(da)

ime in naslov končnega uporabnika, če sta znana;

(db)

datum izvoza.

(a)

mednarodne obveznosti in zaveze Unije in držav članic, zlasti obveznosti in zaveze, ki jih je sprejela posamezna država članica s pristopom k ustreznim mednarodnim režimom o neširjenju orožja in dogovorom o nadzoru izvoza ali pa z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb , in njihove obveznosti v zvezi s sankcijami, uvedenimi s sklepom ali skupnim stališčem, ki ga sprejme Svet, ali z odločbo OVSE ali zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov ;

(a)

mednarodne obveznosti in zaveze Unije in držav članic, zlasti obveznosti in zaveze, ki jih je sprejela posamezna država članica s pristopom k ustreznim mednarodnim režimom o neširjenju orožja in dogovorom o nadzoru izvoza ali pa z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb;

(aa)

njihove obveznosti v zvezi s sankcijami, uvedenimi s sklepom ali skupnim stališčem, ki ga sprejme Svet, ali z odločbo OVSE ali zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov;

(ba)

pojavljanje kršitev človekovih pravic, temeljnih svoboščin in mednarodnega humanitarnega prava v namembni državi, kot so jih ugotovili pristojni organi OZN, Sveta Evrope ali Unije;

(c)

notranje razmere v namembni državi – pristojni organi ne odobrijo izvoza, ki bi povzročil ali podaljšal oborožene konflikte ali zaostril obstoječa trenja ali konflikte v namembni državi;

(c)

(Ne zadeva slovenske različice.)

(da)

odnos namembne države do mednarodne skupnosti, zlasti njeno stališče glede terorizma, njena zavezništva in spoštovanje mednarodnega prava;

(db)

skladnost izvoza blaga s tehničnimi in gospodarskimi zmogljivostmi države prejemnice;

(f)

vprašanja v zvezi z nameravano končno uporabo in nevarnostjo preusmeritve, vključno s tveganjem, da bo blago z dvojno rabo preusmerjeno ali ponovno izvoženo pod neugodnimi pogoji.

(f)

vprašanja v zvezi z nameravano končno uporabo in nevarnostjo preusmeritve, vključno s tveganjem, da bo blago z dvojno rabo in zlasti blago za kibernetski nadzor preusmerjeno ali ponovno izvoženo pod neugodnimi pogoji ali preusmerjeno za nenameravano vojaško končno uporabo ali terorizem .

(b)

seznam blaga z dvojno rabo iz oddelka B Priloge I se lahko spremeni, če je to potrebno zaradi tveganja, ki ga lahko pomeni izvoz takega blaga, kar zadeva hujše kršitve človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava ali bistvene varnostne interese Unije in njenih držav članic;

(b)

seznam blaga za kibernetski nadzor iz oddelka B Priloge I se spremeni, če je to potrebno zaradi tveganja, ki ga lahko pomeni izvoz takega blaga, kar zadeva hujše kršitve človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava ali bistvene varnostne interese Unije in njenih držav članic, oziroma če je bil v skladu s členom 4(1)(d) te uredbe sprožen nadzor nad številnimi vrstami blaga, ki jih ni na seznamu. Spremembe se lahko nanašajo tudi na odločitve o črtanju že navedenih izdelkov.

(ba)

Komisija lahko določeno blago črta s seznama, zlasti če je blago v hitro spreminjajočem se tehnološkem okolju v vmesnem času postalo drugorazredno blago ali blago množične proizvodnje, ki je lahko dostopno oziroma ga je mogoče tehnično enostavno spremeniti.

(a)

informacije v zvezi z uporabo nadzora , vključno s podatki o izdajanju dovoljenj (število, vrednost in vrste dovoljenj, namembne države, število uporabnikov splošnih in globalnih dovoljenj, število izvajalcev programa notranje skladnosti, roki za obravnavo prošenj, obseg in vrednost trgovine na podlagi prenosa znotraj EU itd.) in po potrebi podatki o izvozu blaga z dvojno rabo iz drugih držav članic;

(a)

vse informacije v zvezi z uporabo nadzora;

(b)

informacije glede izvrševanja nadzora, vključno s podrobnimi podatki o izvoznikih, ki so izgubili pravico do uporabe nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj ali splošnih izvoznih dovoljenj Unije, poročili o kršitvah, zasegih in uporabi drugih kazni;

(b)

vse informacije glede izvrševanja nadzora, vključno s podrobnimi podatki o izvoznikih, ki so izgubili pravico do uporabe nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj ali splošnih izvoznih dovoljenj Unije, vsemi poročili o kršitvah, zasegih in uporabi drugih kazni;

(c)

podatke o občutljivih končnih uporabnikih, osebah, vpletenih v sumljive dejavnosti v zvezi z javnimi naročili in , če so na voljo, o poteh prevoza.

(c)

vse podatke o občutljivih končnih uporabnikih, osebah, vpletenih v sumljive dejavnosti v zvezi z javnimi naročili in o poteh prevoza.

(d)

če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.

(d)

končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.

a.

pridobivanje podatkov ali informacij iz računalnika ali omrežne naprave ali spreminjanje sistemskih ali uporabniških podatkov ali

a.

nepooblaščeno pridobivanje podatkov ali informacij iz računalnika ali omrežne naprave ali spreminjanje sistemskih ali uporabniških podatkov ali

b.

spreminjanje standardnega delovanja programa ali procesa, da bi omogočila izvajanje zunanjih navodil.

b.

spreminjanje sistemskih ali uporabniških podatkov za poenostavljanje dostopa do podatkov, shranjenih v računalniku ali omrežni napravi, s strani oseb, ki nimajo pooblastila lastnika računalnika ali omrežne naprave.

1.

„zlonamerna programska oprema“ ne zajema:

1.

„zlonamerna programska oprema“ ne zajema:

2.

omrežne naprave vključujejo mobilne naprave in inteligentne števce.

2.

omrežne naprave vključujejo mobilne naprave in inteligentne števce.

1.

„sredstva za spremljanje“: naprave „programske opreme“ ali strojne opreme, ki spremljajo sistemsko vedenje ali procese, ki se izvajajo v napravi. To vključuje protivirusne (AV) izdelke, izdelke za varnost končnih točk, izdelke za osebno varnost (PSP), sisteme za odkrivanje vdorov (IDS), sisteme za preprečevanje vdorov (IPS) ali požarne zidove;

1.

2.

2.

B.

SEZNAM DRUGEGA BLAGA Z DVOJNO RABO

B.

SEZNAM BLAGA ZA KIBERNETSKI NADZOR

(ea)

raziskave na področju varnosti omrežij in IKT za namene dovoljenega testiranja ali zaščite sistemov za informacijsko varnost.

3.

Izvozniki, ki nameravajo uporabiti to dovoljenje, se pred njegovo prvo uporabo registrirajo pri pristojnem organu države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež. Registracija je samodejna, pristojni organ pa jo izvozniku potrdi v  10 delovnih dneh od prejema zahtevka.

3.

Država članica lahko zahteva od izvoznikov, ki imajo sedež v tej državi članici, da se registrirajo pred prvo uporabo tega dovoljenja. Registracija je samodejna, pristojni organi pa jo izvozniku potrdijo takoj, vsekakor pa v desetih delovnih dneh od prejema zahtevka.

4.

Registrirani izvozniki o prvi uporabi tega dovoljenja uradno obvestijo pristojni organ države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež, in sicer najpozneje 10 dni pred datumom prvega izvoza.

4.

Registrirani izvozniki o prvi uporabi tega dovoljenja uradno obvestijo pristojni organ države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež, in sicer najpozneje 30 dni po datumu prvega izvoza.

(4)

če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.

(4)

končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.

3.

Izvozniki, ki nameravajo uporabiti to dovoljenje, se pred njegovo prvo uporabo registrirajo pri pristojnem organu države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež. Registracija je samodejna, pristojni organ pa jo izvozniku potrdi v 10 delovnih dneh od prejema zahtevka.

3.

Država članica lahko zahteva od izvoznikov, ki imajo sedež v tej državi članici, da se registrirajo pred prvo uporabo tega dovoljenja. Registracija je samodejna, pristojni organi pa jo izvozniku potrdijo takoj, vsekakor pa v desetih delovnih dneh od prejema zahtevka.

(4)

če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.

(4)

končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.

5.

Registrirani izvozniki o prvi uporabi tega dovoljenja uradno obvestijo pristojni organ države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež, in sicer najpozneje 10 dni pred datumom prvega izvoza.

5.

Registrirani uvozniki o prvi uporabi tega dovoljenja uradno obvestijo pristojni organ države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež, in sicer najpozneje 30 dni po datumu prvega izvoza, oziroma v skladu z zahtevami pristojnega organa države članice, kjer ima izvoznik sedež, pred prvo uporabo tega dovoljenja. Države članice obvestijo Komisijo o izbranem mehanizmu obveščanja za dovoljenje. Komisija sporočene informacije objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

(4)

če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.

(4)

končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.

6.

Registrirani izvozniki o prvi uporabi tega dovoljenja uradno obvestijo pristojni organ države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež, in sicer najpozneje 10 dni pred datumom prvega izvoza.

6.

Registrirani uvozniki o prvi uporabi tega dovoljenja uradno obvestijo pristojni organ države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež, in sicer najpozneje 30 dni po datumu prvega izvoza, oziroma v skladu z zahtevami pristojnega organa države članice, kjer ima izvoznik sedež, pred prvo uporabo tega dovoljenja. Države članice obvestijo Komisijo o izbranem mehanizmu obveščanja za dovoljenje. Komisija sporočene informacije objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

(4)

če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.

(4)

končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.

(4)

če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.

(4)

končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.

(4)

če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.

(4)

končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.

1.

To dovoljenje dovoljuje prenos programske opreme in tehnologije iz dela 1 s strani izvoznika s prebivališčem ali sedežem v državi članici Unije , če bodo blago uporabljali:

1.

Dovoljenje dovoljuje prenos programske opreme in tehnologije iz dela 1 s strani katerega koli podjetja, ki je izvoznik s prebivališčem ali sedežem v državi članici, poljubnemu sestrskemu podjetju, podružnici ali matični družbi, če so te entitete v lasti ali pod nadzorom iste matične družbe ali pod vzajemnim nadzorom in če je blago namenjeno uporabi v sodelovalnih projektih med družbami, vključno z razvojem komercialnih izdelkov, raziskavami, servisiranjem, proizvodnjo ter uporabo, v primeru zaposlenih in obdelovalcev naročil pa v skladu s pogodbo o zaposlitvi

(2)

(4)

če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.

(4)

končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.