Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1295/2013

(COM(2018) 366 final)

(2019/C 110/17)

Poročevalka:	Emmanuelle BUTAUD-STUBBS
Soporočevalec:	Zbigniew KOTOWSKI

Zaprosilo	Evropski parlament, 14. 6. 2018 Svet, 21. 6. 2018
Sklep predsedstva Odbora	19. 6. 2018
Pravna podlaga	člen 173(3) in člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI)
Datum sprejetja mnenja komisije CCMI	22. 11. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	12. 12. 2018
Plenarno zasedanje št.	539
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	207/2/2

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO pozdravlja predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) (COM(2018) 366 final) in kazalnike, predstavljene v Prilogi II. Izgradnja močne in združene Evrope mora temeljiti na raznolikosti kulturnih korenin, o kateri je treba izobraževati. Zavedati se je treba, da je nadaljevanje tega programa zelo koristno za razvoj evropske kulture in kultur posameznih držav članic, ki so temelj naše družbe in preizkusni kamen naših demokratičnih vrednot.

1.2

EESO že vrsto let spodbuja pomemben prispevek kulturnih in ustvarjalnih panog k evropskemu ustvarjanju vrednosti in delovnih mest, vključenosti in rasti (1). Po podatkih OECD so leta 2012 v EU panoge, ki temeljijo na avtorskih pravicah (2), ustvarile 4,2 % BDP in 3,2 % delovnih mest. V skladu s členom 2 predloga uredbe (COM(2018) 366) te panoge vključujejo „arhitekturo, arhive, knjižnice in muzeje, umetniške obrti, avdiovizualno področje (vključno s filmom, televizijo, videoigrami in večpredstavnostnimi vsebinami), snovno in nesnovno kulturno dediščino, oblikovanje (med drugim modno oblikovanje), festivale, glasbo, literaturo, uprizoritvene umetnosti, knjige in založništvo, radio in vizualne umetnosti“.

1.3

Ustvarjalne dejavnosti in procese je zaradi njihove posebnosti včasih težko umestiti v splošni okvir delovne zakonodaje in EESO se v celoti zaveda družbenih izzivov, s katerimi bi se morale spopasti nekatere države članice: izboljšanjem delovnih pogojev, odpravo neplačanih delovnih ur, odpravo razlik med spoloma, spodbujanjem dostojnih delovnih pogojev ter boljšega zdravja in varnosti pri delu, izboljšanjem mobilnosti, vključevanjem invalidov in izključenih oseb, politiko proti spolnemu nadlegovanju itd.

1.4

EESO meni, da načrtovani proračun, ki znaša 1,8 milijarde EUR, ne zadošča za uresničitev ambicioznih ciljev programa Ustvarjalna Evropa 2021–2027. Zato se zavzema za njegovo povečanje. Znatna naložba v evropsko ustvarjalnost, umetnike, ustvarjalce, glasbenike, pisatelje, fotografe, arhitekte, avtorje videoiger, filmske ustvarjalce itd. bo pripomogla k temu, da bo EU uspešno konkurirala večjim državam z izoblikovanimi strategijami mehke moči (ZDA, Japonska, Južna Koreja) na nacionalni ravni in v okviru mednarodnih organizacij. To evropsko financiranje bi moralo dopolnjevati javno financiranje na nacionalni in regionalni ravni. S posebnimi davčnimi spodbudami bi lahko spodbudili filantropijo (na primer obnovo kulturne dediščine) in olajšali množično financiranje za oblikovanje novih poslovnih modelov.

1.5

EESO meni, da je treba vlagati v pravne in tehnične instrumente za učinkovitejši boj proti vsem oblikam spodbujanja nasilja in diskriminacije, zlasti pri produkciji spletnih videoiger za otroke in mlade.

1.6

EESO podpira vključitev ustvarjalne in kulturne razsežnosti v zunanjo politiko EU (trgovinska politika, mednarodni odnosi itd.) (3).

1.7

Ta doslej najobsežnejša finančna sredstva bi bilo treba pridobiti na tri načine: — z večjim proračunom za program Ustvarjalna Evropa, ki bi za obdobje 2021–2027 znašal 1 930 000 EUR namesto 1 850 000 EUR in bi vključeval dodatnih 80 milijonov EUR za medsektorski sklop, da bi spodbudili dodatne projekte medsebojnega oplajanja med kulturnimi in ustvarjalnimi panogami (glasbo, modo, oblikovanjem, likovno umetnostjo, kinom, založništvom itd.) ter med njimi in drugimi panogami, ter dodatna sredstva za več usposabljanja na področju medijev v času, ko je pluralizem medijev v EU na preizkušnji, — s finančno podporo kulturi in ustvarjanju v okviru številnih programov EU, „da se pospeši vključevanje kulture v druge sektorske politike, kar bi prineslo vzajemne koristi za kulturo in zadevni sektor“ (4): Obzorje 2020, Evropski socialni sklad, program za digitalno Evropo, Kohezijski sklad in Erasmus, — s stalno podporo finančni jamstveni shemi, namenjeni kulturnim in ustvarjalnim panogam, za zagotavljanje jamstev in po potrebi podpore lastniškega kapitala za MSP in zagonska podjetja.

1.8

Obnovljena prizadevanja za bolj kulturno in ustvarjalno Evropo bodo zaradi povezovanja ustvarjalnosti, oblikovanja in najsodobnejših tehnologij koristila tudi številnim panogam in industrijskim vrednostnim verigam EU s področij tekstila, oblačil, usnja, pohištva, keramike, igrač, turizma, umetnosti in obrti pa tudi avtomobilske industrije, gradbeništva, zdravja in blaginje, zelene energije in podobno. V Evropi je veliko primerov uspešne preusmeritve nekaterih industrijskih regij in mest v ustvarjalne panoge, ki ustvarjajo večjo dodano vrednost (Torino).

1.9

„Digitalna revolucija“ v teh panogah, ki temeljijo na intenzivni uporabi avtorskih pravic, prinaša še posebej velike priložnosti, zato bi morali spodbujati naložbe v strojno in programsko opremo (na primer umetno inteligenco, veriženje podatkovnih blokov, tridimenzionalni tisk in digitalizacijo arhivov) ter usposabljanje.

1.10

Inovacijski potencial teh panog je neomejen, ker večinoma temeljijo na ustvarjalnosti, spretnostih in znanju ter domišljiji posameznikov. Zato bi bilo treba zanje v okviru programa Obzorje 2020 predvideti poseben proračun (vsaj 3 milijarde EUR, kar je malo manj, kot znaša njihov delež v BDP EU (4,2 %)).

1.11

Na trgu ZDA prihaja do velikih združitev, ki bodo vplivale na kulturne in ustvarjalne panoge v EU. EESO v zvezi s tem poziva Evropsko komisijo, naj objavi javni razpis za poročilo s poslovnimi informacijami, načrtovano za leto 2019, o glavnih gospodarskih in tehnoloških trendih v ZDA, ki vplivajo na medije, kinematografijo in avdiovizualno področje, ter njihovih morebitnih posledicah za partnerje v EU na področju produkcije, uporabe in distribucije.

1.12

Ker bi EU-27 imela veliko koristi od nadaljevanja dialoga z Združenim kraljestvom, ki ima v teh panogah eno od ključnih vlog, EESO poziva Evropsko komisijo, naj podpre vsak dvostranski dialog med vladami in mrežami, ki bi lahko privedel do dvostranskega sporazuma, da bi v okviru programa Ustvarjalna Evropa 2021–2027 izvajali široko zastavljene dvostranske programe. V preteklosti (2014–2020) so že bili sklenjeni podobni dvostranski sporazumi s tretjimi državami, kot so Gruzija, Srbija in Ukrajina.

2.   Splošne ugotovitve

2.1   Nova raven ambicij

2.2

Predlog uredbe (COM(2018) 366) temelji na členu 3 PEU: „cilj Unije je krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov“, Unija „spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine.“ Jasno je, da je število izzivov, katerimi se je treba soočiti, večje, zlasti s konkurenco spletnih platform in iskalnikov, koncentracijo panoge okoli omejenega števila pomembnih akterjev in širjenjem dezinformacij.

2.3

Evropska komisija želi z novim programom izvajalcem ponuditi priložnosti za razvoj tehnološko in umetniško inovativnih evropskih čezmejnih pobud za izmenjavo, soustvarjanje, koprodukcijo in distribucijo evropskih del. Njegov namen je tudi okrepiti položaj akterjev EU na evropskem in svetovnih trgih. Primeri dobre prakse na tem področju so dejavnosti sklada Sveta Evrope Eurimages.

2.4   Večji proračun, ki še vedno ne zadostuje

2.4.1

Predlagani proračun v znesku 1,85 milijarde EUR za 27 držav članic je večji od sedanjega, toda predstavlja le 1/1 000 sredstev splošnega večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021–2027, ki znaša 1 135 milijard EUR.

2.5

Proračun, ki ga je predlagala Evropska komisija, je razdeljen na tri dele: — sklop KULTURA s 609 milijoni EUR (33 % skupnega proračuna v primerjavi z 31 % celotnega proračuna za program Ustvarjalna Evropa 2014–2020), — sklop MEDIA s 1 081 milijoni EUR (58 % celotnega proračuna v primerjavi s 56 % celotnega proračuna za program Ustvarjalna Evropa 2014–2020), — MEDSEKTORSKI sklop s 160 milijoni EUR (9 % celotnega proračuna v primerjavi s 13 % celotnega proračuna za program Ustvarjalna Evropa 2014–2020).

2.5.1

EESO poziva k dodatnim sredstvom v višini 80 milijonov EUR za medsektorski sklop, da se v celoti razvije potencial projektov medsebojnega oplajanja (5) (digitalno gospodarstvo, turizem, umetnost, luksuzno blago, kultura, digitalno tiskanje itd.) in najdejo bolj praktične rešitve na področju medijske pismenosti.

2.5.2

Cilj podpiranja prednostnih projektov, namenjenih širokemu občinstvu, je ustrezen za avdiovizualni sektor (sklop MEDIA), ne sme pa veljati za vse kulturne dejavnosti, zlasti ne na podeželju. Socialna kohezija in socialna vključenost sta v središču evropskega projekta.

2.6   Brexit in ustvarjanje in kultura

2.6.1

Novi program se bo po izstopu Združenega kraljestva, ki je ena od držav članic, v kateri imajo kulturne in ustvarjalne panoge ključno vlogo (90 milijard GBP leta 2016, 2 milijona zaposlenih), izvajal znotraj EU-27. EESO meni, da je za dinamiko projekta Ustvarjalna Evropa bistveno, da se ohranijo tesni odnosi z Združenim kraljestvom na področju kulture in spodbuja dvostransko sodelovanje, kjer je to mogoče in potrebno. Cilj posebnega prilagojenega sporazuma z Združenim kraljestvom za nadaljevanje izvajanja ukrepov in programov bi moral temeljiti na členu 8 predloga uredbe in biti v skladu z revidirano direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah.

2.7   Izkušnje, pridobljene s programom Ustvarjalna Evropa 2014–2020

2.7.1

Številne ocenjevalne študije, ki jih je naročila Evropska komisija, so pokazale naslednje glavne omejitve: — proračunska sredstva ne zadoščajo za dosego velikega učinka na ravni EU ali na sektorski ravni, — preveč razdrobljeno financiranje za program MEDIA, — prezapleten dostop do programov in finančnih sredstev EU in prezapleteno upravno poročanje, zlasti za MSP, posameznike ter prosilce, ki za sredstva zaprosijo prvič, — neenaka razdelitev finančnih sredstev po državah članicah.

2.7.2

Med posvetovanjem, ki ga je 6. oktobra 2016 v Parizu organizirala Sylvia Costa, predsednica odbora Evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje, so različni deležniki opredelili še druge konkretne težave: — raven uspešnosti razpisov za zbiranje ponudb v okviru sklopa KULTURA je z 11 % prenizka, — najdaljše obdobje dveh let za književni prevod je prekratko, — število tretjih držav, ki smejo sodelovati pri nekaterih projektih, je preveč omejeno, — spodbujati in podpirati bi bilo treba eksperimentiranje in inovacije.

Da bi se te kritike upoštevale, Evropska komisija za obdobje 2021–2027 predlaga nekaj poenostavitev:

—	večjo prožnost za prilagajanje delovnih programov nepredvidenim okoliščinam,

—	več okvirnih sporazumov o partnerstvu in posredovanih nepovratnih sredstev,

—	več spodbud za nagrajevanje rezultatov v zvezi s sposobnostjo za doseganje širšega občinstva,

—	sistematično uporabo elektronskih obrazcev, elektronsko poročanje in manj stroge zahteve za poročanje.

2.8   Sklop KULTURA

2.8.1

Splošni proračun v višini 609 milijonov EUR bo podpiral čezmejno kroženje del in mobilnost ustvarjalnih izvajalcev, spodbujal partnerstva, mreže in platforme, da bi evropski izvajalci na področju kulture in ustvarjalnosti in dela dosegli širše občinstvo v Evropi in zunaj nje, ter spodbujal evropsko identiteto, dediščino in vrednote z ozaveščanjem o kulturi, umetnostno vzgojo in ustvarjalnostjo v izobraževanju. Podprti bodo tudi posebni ukrepi EU, kot so evropske prestolnice kulture, kulturne nagrade EU in znak evropske dediščine. Prednostna naloga je tudi spodbujati mednarodni razvoj zmogljivosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih panog za delovanje na mednarodni ravni. EESO želi v predlog uredbe vključiti odstavek o ljudski in ljubiteljski ustvarjalnosti, saj natanko na tej obliki ustvarjalnosti temeljita razvoj in razširjanje resničnega humanističnega in umetnostnega posluha.

2.9   Sklop MEDIA

2.9.1

Ta program, katerega splošni proračun znaša 1 081 000 EUR, zajema avdiovizualne medije, kino in videoigre. Povezan je z nekaterimi posebnimi pravnimi predpisi: revizijo okvira za avtorske pravice in revidirano direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah.

2.9.2

Prvi instrument (COM(2016) 593 final) je bil sprejet v prvem branju v Evropskem parlamentu (12. septembra 2018). Trije glavni cilji predloga so: (a) izboljšati dostop do spletnih in čezmejnih vsebin za televizijske in radijske programe na platformah videa na zahtevo; (b) uskladiti in posodobiti izjeme od avtorskih pravic v zakonodaji EU s področja poučevanja, raziskovanja in ohranjanja kulturne dediščine; (c) vzpostaviti dobro delujoč trg za avtorske pravice za medijske hiše, avtorje in izvajalce, ki proizvajajo vsebine za spletne platforme.

2.9.3

Revidirana direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah ima več ciljev: zagotoviti dodatne možnosti za promocijo evropskih del znotraj (najmanj 30 % evropskih del na spletnih video platformah) in zunaj EU, spodbujati sodelovanje po vsej vrednostni verigi od zgodnjih faz produkcije do distribucije in predvajanja ter povečati raven zaščite otrok in potrošnikov.

2.9.4

Cilji proračuna v višini 1 081 000 EUR, namenjenega evropskemu avdiovizualnemu sektorju, vključno s filmsko industrijo, televizijo in videoigrami, so naslednji: (a) spodbujati sodelovanje in inovacije na področju produkcije evropskih avdiovizualnih del; (b) izboljšati kinematografsko in spletno čezmejno distribucijo; (c) podpirati mednarodni vpliv evropskih avdiovizualnih del z boljšo mednarodno promocijo in distribucijo evropskih del in inovativnega pripovedovanja zgodb, vključno z virtualno resničnostjo.

2.10   Medsektorski sklop

2.10.1

Splošni proračun v višini 160 milijonov EUR je namenjen podpiranju medsektorskih projektov med ustvarjalnimi in kulturnimi akterji (glasba, mediji, književnost, umetnost itd.), pomoči centrom programa Ustvarjalna Evropa za promocijo programa v njihovi državi ter spodbujanju svobodnega, raznolikega in pluralističnega medijskega okolja, kakovostnega novinarstva in medijske pismenosti (člen 6(c) COM(2018) 366 final).

2.10.2

Po mnenju EESO je zadnji cilj bistvenega pomena: v letu 2017 so se namreč v več državah članicah poslabšale razmere na področju svobode tiska. Glede na te okoliščine EESO poziva k obsežnejšemu financiranju v podporo spodbujanju svobode izražanja in raznolikega pluralističnega medijskega okolja, visokih medijskih standardov glede vsebine medijev ter programov medijske pismenosti, ki državljanom omogoča, da razvijejo kritično razumevanje medijev.

3.   Posebne ugotovitve

3.1   Avtorske pravice v digitalni dobi

3.1.1

Študija OECD iz leta 2015 o avtorskih pravicah v digitalni dobi ponazarja intenzivnost pravnih in javnih razprav o tem, kako prilagoditi nacionalne okvire za avtorske pravice spletni revoluciji. Ključna vprašanja razprave so: (a) področje uporabe avtorskih pravic, (b) osirotela dela, (c) izjeme in omejitve na področju avtorskih pravic, (d) registracija avtorskih pravic in (e) izvrševanje.

3.1.2

EESO zagovarja nove sorodne avtorske pravice založnikov za digitalno uporabo njihovih medijskih publikacij, kot je opredeljeno v členu 11 predloga direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, zaščito vsebin s strani spletnih storitev, kot je opredeljeno v členu 13, mehanizem prilagoditve pogodbe (člen 15) in mehanizem za reševanje sporov (člen 16).

3.2

Zaradi močne mednarodne konkurence potrebujemo jasno strategijo EU za kulturne in ustvarjalne panoge, tako v politikah notranjega trga kot tudi v zunanji politiki (mednarodna agenda za kulturo, kulturna diplomacija, trgovinska politika).

3.2.1

Ameriška podjetja, kot so Apple s spletno glasbeno trgovino iTunes, ki je od leta 2010 največja na svetu, Netflix s 130 milijoni naročnikov leta 2017 in YouTube z 1 300 000 mesečnimi uporabniki in več kot 5 milijardami ogledov videoposnetkov na dan, so na področju spletnih platform v prevladujočem položaju.

3.2.2

V filmski industriji na primer (6) produkcije in koprodukcije iz ZDA predstavljajo 90 % filmov z najvišjo gledanostjo v kinematografih tistega leta (2012), zaradi česar jasno in skoraj nedvomno prevladuje angleški jezik.

3.2.3

V ZDA v zadnjem času prihaja do velikih združitev, ki potrjujejo pomembne spremembe na področju produkcije, distribucije in uporabe avdiovizualnih vsebin. Kako bodo te velike spremembe v ZDA vplivale na avdiovizualni sektor EU, ki ostaja razdrobljen, ima manj javnega financiranja in stalno nizko raven čezmejnega širjenja zaradi omejenega proračuna in jezikovnih preprek? Zelo bi bila koristna neodvisna študija s kvantitativnimi in kvalitativnimi podatki. Druge pomembne države, kot so Kitajska, Japonska, Indija in Kanada, so sprejele učinkovite in dolgoročne podporne ukrepe za širjenje svojega vpliva tako doma kot v tujini. EU bi morala ravnati enako.

3.3   Diverzifikacija in prenova poslovnih modelov

3.3.1

Spodbujati bi bilo treba tri smeri inovativnih poslovnih modelov za sektorje EU, ki temeljijo na intenzivni uporabi avtorskih pravic: (a) uporabo digitalnih orodij (umetna inteligenca, veriženje podatkovnih blokov, tridimenzionalni tisk itd.) kot priložnosti za vsebinsko bogatenje kulturnih dobrin in storitev ter njihovo večjo dostopnost za potrošnike; (b) priložnosti, povezane z izboljšano prenosljivostjo vsebin v čezmejnih projektih; (c) iskanje novih načinov ustvarjanja dobička (naročnine, plačilo na ogled itd.) brez izključevanja ranljivih potrošnikov.

3.3.2

V mnogih študijah so bili dokazani učinki prelivanja med kulturnimi in ustvarjalnimi panogami ter številnimi gospodarskimi sektorji, ki vključujejo kulturne ali ustvarjalne prvine. Stičišče kulturnih in ustvarjalnih panog ter digitalnih tehnologij je izjemen vir prelomnih in postopnih inovacij.

3.3.3

Nekatere kulturne dejavnosti, ki se financirajo z javnimi ali zasebnimi sredstvi, seveda ne bi smele biti izključno usmerjene v ustvarjanje dobička. Novi program bi moral zajemati tudi „netržno usmerjene“ dejavnosti.

3.4   Dostop do financiranja

3.4.1

Evropski sklad za strateške naložbe je junija 2016 vzpostavil novo jamstveno shemo v korist mikro, malim in srednjim podjetij v kulturnih in ustvarjalnih panogah, ki v svojih državah težko pridobijo posojila. Za ta novi mehanizem je bilo prvotno namenjenih 121 milijonov EUR, s katerimi naj bi ustvarili posojila in druge finančne produkte v vrednosti 600 milijonov EUR.

3.4.2

Po začetnem obotavljanju je devet držav članic – Španija, Francija, Romunija, Belgija, Češka, Finska, Italija, Luksemburg in Združeno kraljestvo – podpisalo sporazume z Evropskim investicijskim skladom za skupno zmogljivost, ki znaša več kot 300 milijonov EUR potencialnih posojil. Evropski investicijski sklad se je leta 2017 odločil prispevati še dodatnih 70 milijonov EUR. Po podatkih poročila Evropskega investicijskega sklada o uporabi jamstvene sheme instrumenta za konvergenco in konkurenčnost (marec 2018) je to shemo izkoristilo 418 ustvarjalnih in kulturnih akterjev, ki so skupaj porabili za 76 milijonov EUR posojil oziroma v povprečju 182 000 EUR na subjekt.

3.4.3

EESO nacionalne in regionalne pristojne oblasti v mestih in na podeželju odločno poziva, naj s spodbujanjem te posebne sheme pripomorejo k razvoju kulturnih in ustvarjalnih panog ter vanje privabijo naložbe in nova podjetja. Njihova naloga je, da preprečijo vse večji razkorak med pametnimi mesti (7) z močno koncentracijo kulturnih in ustvarjalnih panog ter podeželjem.

3.5   Socialna vprašanja

3.5.1

Podatki iz nekaterih držav članic pričajo o nepoštenih in neustreznih socialnih delovnih pogojih: neplačanih urah, rednem nadurnem delu, pogodbah za določen čas, neželenem delu s skrajšanim delovnim časom, slabih razmerah glede zdravja in varnosti pri delu, premajhnemu vlaganju v usposabljanje, razlikah med spoloma (8), premajhni etnični raznolikosti, spolnem nadlegovanju, nizki stopnji socialnega varstva, nezadostni mobilnosti zaradi dvojnega obdavčenja in oteženem dostopu do vizumov za državljane tretjih držav. Nekatere države članice so uvedle socialna merila, ki jih morajo izpolnjevati kulturne in ustvarjalne panoge, da lahko črpajo sredstva EU; s tem se podpira evropski socialni model v skladu z vlogo, ki jo lahko ima javno financiranje.

3.5.2

Treba bi bilo spodbujati socialni dialog na nacionalni ravni, da se najdejo ustrezne rešitve za izboljšanje razmer. Na ravni EU je potrebnih več neodvisnih študij o delovnih pogojih v kulturnih in ustvarjalnih panogah, na podlagi katerih bi prenovili politike. Po podatkih nedavne raziskave bi bilo merilo „zaposlitev“ učinkovitejše od „sektorskega“ merila, saj je le 30,7 % delovnih mest, povezanih z ustvarjalnostjo, v kulturnih in ustvarjalnih panogah (9).

3.5.3   Grozdi in mreže

Regionalni grozdi imajo ključno vlogo pri spodbujanju novih modelov sodelovanja in čezmejnih partnerstev. Z novim programom bi bilo treba spodbujati oblikovanje novih regionalnih grozdov in mrež za kulturne in ustvarjalne panoge ter tvorna partnerstva med obstoječimi grozdi in mrežami (Emilija-Romanja, Hamburg, Milano itd.), ki bi spodbujala razširitev in dobre prakse.

---

(1)  UL C 13, 15.1.2016, str. 83, NAT/738 (UL C 440, 6.12.2018, str. 22), SOC/590 (UL C 62, 15.2.2019, str. 148).

(2)  Glavne panoge, ki temeljijo na intenzivni uporabi avtorskih pravic, zajemajo devet sektorjev: tiskani mediji in književnost, glasba, opera in gledališče, film in video, fotografija, programska oprema in podatkovne zbirke, vizualna umetnost in grafika, oglaševanje, umetnost ter organizacije za kolektivno upravljanje avtorskih pravic.

(3)  Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave, JOIN(2016) 29 final.

(4)  Citat iz dokumenta za razpravo bolgarskega predsedstva z naslovom Nadaljnji koraki: dolgoročna vizija za prispevek kulture k EU po letu 2020, 27. april 2018.

(5)  Glej točko 4.6 mnenja EESO (UL C 13, 15.1.2016, str. 83).

(6)  Diversity and the film industry: An analysis of the 2014 UIS Survey on Feature Film Statistics (Raznolikost in filmska industrija: Analiza raziskave statističnega inštituta organizacije Unesco o statistiki celovečernih igranih filmov iz leta 2014), marec 2016, str. 31.

(7)  64 % delovnih mest v ustvarjalnih panogah je v mestih. J. Vlegels, W. Ysebaert Creativiet, diversiteit en werkomstandigheden: eien analyse van de drieand van culturele en creative arbeid in België, Sociologos 39, str. 241.

(8)  Glej okvir ukrepov na področju enakosti spolov odbora za sektorski socialni dialog avdiovizualne panoge.

(9)  J. Vlegels, W. Ysebaert, Sociologos 39, str. 210–241.