Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi obveznosti poročanja na področju okoljske politike ter posledični spremembi direktiv 86/278/EGS, 2002/49/ES, 2004/35/ES, 2007/2/ES, 2009/147/ES in 2010/63/EU, uredb (ES) št. 166/2006 in (EU) št. 995/2010 ter uredb Sveta (ES) št. 338/97 in (ES) št. 2173/2005

(COM(2018) 381 final – 2018/0205 (COD))

(2019/C 110/19)

Poročevalec:

Vladimír NOVOTNÝ (CZ-I)

Zaprosilo	Evropski parlament, 11. 6. 2018 Svet Evropske unije, 22. 6. 2018
Pravna podlaga	členi 114, 192(1), 207 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Sklep predsedstva	17. 4. 2018 (v pričakovanju zaprosila)
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	5. 10. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	12. 12. 2018
Plenarno zasedanje št.	359
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	208/1/2

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO odobrava predlog Evropske komisije za uskladitev obveznosti poročanja na področju okoljske politike in od njega pričakuje večjo preglednost poročil in njihove priprave, zagotovitev empirične podlage za ocenjevanje učinkovitosti okoljskih politik, poenostavitev postopkov in zmanjšanje upravne obremenitve tako za države članice kot Komisijo.

1.2

EESO v celoti podpira novi pristop Evropske komisije k okoljskemu poročanju, ki temelji na bistvenih posodobitvah postopkov zbiranja okoljskih podatkov, poročanja in naknadnega ocenjevanja z uporabo sistemov INSPIRE in Copernicus, sprotnega prenosa podatkov in njihove računalniške obdelave. Po njegovem mnenju predlog Komisije izpolnjuje načeli „boljšega pravnega urejanja“ (Better Regulation) in programa REFIT.

1.3

EESO priporoča, naj centralne zbirke podatkov Evropske agencije za okolje (EEA) omogočajo povezavo okoljskih podatkov in informacij z geografskimi, ekonomskimi in socialnimi podatki in njihovo celovito razlago.

1.4

Znova poudarja potrebo po vključitvi organizacij civilne družbe v pripravo in obravnavo okoljskih poročil v državah članicah.

1.5

EESO meni, da bi bilo prilagajanje spremembam posameznih zahtev glede okoljskega poročanja ob hkratnem ohranjanju visoke kakovosti okoljskih podatkov in poročil učinkovitejše kot strogo poenoten pristop.

1.6

Prepričan je, da bodo posodobitev okoljskega poročanja in poznejša obdelava in ovrednotenje okoljskih podatkov pomembno prispevali k doseganju ciljev Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuške konvencije).

1.7

Vlade držav članic EU, njihove urade in agencije, Evropsko komisijo in Evropsko agencijo za okolje poziva, naj okrepijo prizadevanja za večjo dostopnost, jasnost in informativnost okoljskih poročil in informacij za širok krog deležnikov civilne družbe in njenih organizacij na področju teh vprašanj.

1.8

EESO priporoča redne ocene in preglede pravnega reda Unije na področju pridobivanja okoljskih podatkov, informacij in poročanja tudi v prihodnosti, skrajšanje časa med pridobitvijo podatkov, njihovo obdelavo in objavo ter njihovo večjo dostopnost, preglednost in razumljivost.

1.9

Okoljevarstvene organizacije poziva, naj bolj dejavno podprejo ozaveščanje javnosti o stanju okolja v svojih državah ali regijah. Komisijo poziva, naj te dejavnosti financira in jih spodbuja.

2.   Dokument Komisije

2.1

Komisija je v letu 2017 objavila celovito oceno preverjanja ustreznosti okoljskega poročanja, v katero je bilo zajetih 181 obveznosti poročanja, ki so navedene v 58 aktih okoljske zakonodaje EU.

2.2

Izvedena je bila medsektorska in celovita analiza obveznosti poročanja (1), namenjena izboljšanju preglednosti, zagotavljanju empirične podlage za prihodnja vrednotenja ter poenostavitvi in zmanjšanju upravnega bremena za države članice in Komisijo.

2.3

Pri preverjanju ustreznosti posameznih zakonodajnih aktov so se pokazale možnosti za izboljšanje poročanja v teh zakonodajnih aktih: — Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) o okoljskem hrupu (3), — Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) okoljski odgovornosti (5), — Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) – direktiva INSPIRE – infrastruktura za prostorske informacije (7), — Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) o varstvu ptic in Direktiva Sveta 92/43/EGS (9) o ohranjanju naravnih habitatov (10), — Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11) o poskusih na živalih (12), — Uredba (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (13) o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal (Evropski RIPO) (14), — Direktiva Sveta 86/278/EGS (15) o blatu iz čistilnih naprav, — Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (16) o sečnji, — Uredba Sveta (ES) št. 338/97 (17) (CITES), — Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 (18) o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov (FLEGT). Hkrati poteka usklajevanje trenutnih predlogov Evropske komisije o pitni vodi, obstojnih organskih onesnaževalih, ponovni uporabi odpadne vode in plastičnih proizvodih za enkratno uporabo, ki so bili predstavljeni v letu 2018.

2.4

Na podlagi te ocene sta bila oblikovana predlog za uskladitev posameznih zakonodajnih aktov v zvezi z okoljskim poročanjem in podroben izvedbeni načrt za uresničitev predlaganih sprememb.

2.5

Namen predloga je, da se ob spoštovanju načel potrebnosti, subsidiarnosti in sorazmernosti optimizirajo obstoječe obveznosti glede spremljanja izvajanja, poročanja in preglednosti, ki jih določajo zakonodajni akti EU, ter da se uskladijo zahteve ustreznih zakonodajnih aktov in izboljša empirična podlaga za izvajanje politike EU.

2.6

Predlog vsebuje ukrepe za izboljšanje preglednosti in subsidiarnosti (v osmih pravnih aktih), poenostavitev ali odpravo obveznosti poročanja (v sedmih pravnih aktih), uskladitev časovnega okvira poročanja (v treh pravnih aktih), poenostavitev vseevropskih pregledov in pojasnitev vlog institucij EU (v osmih pravnih aktih) ter pripravo na prihodnja ocenjevanja (v petih pravnih aktih).

2.7

Prispeval bo tudi k temu, da bo imela javnost dostop do jasnih informacij o okolju na nacionalni ravni. Tako ji bo omogočil pregled nad dogajanjem na področju okolja v Evropi kot celoti, javnim oblastem v državah pa pomagal pri reševanju čezmejnih vprašanj. Prispeval naj bi tudi k zmanjšanju obremenitve za države članice in okrepitvi subsidiarnosti ter državljanom približal informacije o izvajanju.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO odobrava predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi obveznosti poročanja na področju okoljske politike (19) kot ključen korak k celoviti posodobitvi postopkov priprave okoljskih poročil in okoljskega poročanja. EESO podpira vključitev sistemov INSPIRE in COPERNICUS, načinov elektronske obdelave podatkov in sprotnega prenosa podatkov, pri komuniciranju pa prehod z uradnih pisnih poročil na oblikovanje dinamičnih centralnih zbirk podatkov na ravni Evropske komisije in Evropske agencije za okolje. Poleg tega v skladu s stališčem Komisije in besedilom predloga ugotavlja, da gre dobesedno za spremembo postopkovnega značaja, ne pa samega predmeta posameznih zakonodajnih aktov, ki se nanašajo na izbor okoljskih kazalnikov, seznam reguliranih snovi in njihove mejne vrednosti.

3.2

Poenostavitev in uskladitev postopkov priprave in predložitve okoljskih poročil bosta po njegovem prepričanju prispevali k njihovi večji učinkovitosti in preglednosti. EESO pričakuje, da bo predlog prinesel manjše breme in nižje stroške v povezavi z obveznostmi poročanja, določenimi v zakonodaji EU s področja okolja, in občutno skrajšanje časa od pridobitve podatkov do njihove objave.

3.3

Meni, da je treba povečati ne le dostopnost, temveč tudi razumljivost poročil in okoljskih informacij za širok krog civilne družbe, in znova poudarja nenadomestljivo vlogo civilne družbe ne samo kot uporabnika okoljskih informacij, temveč tudi kot dejavnega udeleženca pri zbiranju, pripravi in obravnavi teh informacij in poročil. V zvezi s tem opozarja na pomen postopkov presoje vplivov na okolje in sodelovanja civilne družbe pri njihovi obravnavi.

3.4

Predlog za revizijo več obstoječih zakonodajnih aktov spada v okvir programa Komisije za ustreznost in uspešnost predpisov (program REFIT (20)). V zvezi s tem je EESO sprejel mnenje o programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) (21), v katerem je izrazil zaskrbljenost zaradi pomanjkljivosti v ocenah okoljskega učinka in poudaril zahtevo po celoviti in uravnoteženi oceni socialnih, ekonomskih in okoljskih vidikov.

3.5

V mnenju o pregledu izvajanja okoljske politike EU (22) je opozoril na pomen udeležbe civilne družbe pri odločanju in pregledu, kar je aktualno tudi pri pregledu zakonodajnih aktov o okoljskem poročanju.

3.6

Predlog Evropske komisije se sklicuje na zahteve iz Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta (23) o dostopu do informacij o okolju in Direktive 2007/2/ES o prostorskih informacijah ter zagotavlja skladnost z njima. EESO je sprejel mnenje o dostopu do pravnega varstva na nacionalni ravni v povezavi z ukrepi za izvajanje okoljske zakonodaje EU (24), v katerem je poudaril pomen Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuške konvencije).

3.7

EESO opozarja na dejstvo, da se predlog Komisije sicer nanaša le na okoljsko poročanje na podlagi zahtev, ki jih določa zakonodaja EU, velik del okoljskih poročil pa se izda na prostovoljni osnovi na ravni poslovnih subjektov, sindikatov, mest, občin in drugih organizacij ter organizacij civilne družbe.

3.7.1

Primer takega prostovoljnega okoljskega poročanja so na primer poročila organizacije Global Reporting Initiative (GRI) na ravni posameznih družb, poročila strokovnih združenj, kot je pobuda Responsible Care Sveta evropske kemijske industrije (CEFIC), poročila o družbeni odgovornosti podjetij, ki pogosto vsebujejo tudi okoljski del, in druga.

3.7.2

Presoja vplivov na okolje in z njo povezane informacije se posredujejo javnosti tudi v okviru sistema okoljskega ravnanja organizacij EMS in EMAS.

3.7.3

Pri navedenih dejavnostih se je na dolgi rok izkazala dejavna vloga organizacij civilne družbe pri obravnavi poročil, kar po eni strani vodi k povečanju zaupanja civilne družbe, po drugi pa podjetniškega sektorja. Na lokalni in mednarodni ravni se na področju okoljskih informacij izvajajo tudi postopki presoje vplivov na okolje.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Izboljšanje preglednosti in subsidiarnosti

EESO je prepričan, da predlog Evropske komisije prinaša dodatno izboljšanje preglednosti in dostopa javnosti do okoljskih informacij na uporabniku bolj prijazen način, ob spoštovanju subsidiarnosti.

4.2   Poenostavitev ali odprava obveznosti poročanja

Po mnenju EESO bi bilo za zmanjšanje upravnega bremena smiselno poenostaviti ali ustrezno nadomestiti postopek sporočanja besedilnih informacij in se osredotočiti na izboljšanje dostopa javnosti do informacij. Zato Evropsko komisijo poziva, naj izoblikuje nekaj glavnih zbirnih okoljskih kazalnikov, ki bi bili razumljivi za širok krog pripadnikov družbe vseh držav EU. Tako bi lažje pridobili mnenja o varovanju okolja v državi ali regiji in spodbudili pobude za iskanje sprememb na bolje.

4.3   Uskladitev časovnega okvira poročanja

EESO podpira racionalizacijo rokov za predložitev kart hrupa in akcijskih načrtov v skladu z Direktivo 2002/49/ES (25) ter določitev zadostnega obdobja za javno posvetovanje in krepitev udeležbe civilne družbe pri pregledu ali reviziji akcijskih načrtov. Hkrati podpira podobno ureditev druge zakonodaje, pod pogojem da se s tem ne zmanjšata kakovost in dostopnost okoljskih podatkov in poročil.

4.4   Poenostavitev vseevropskih pregledov in pojasnitev vlog institucij EU

Po mnenju EESO je nujno pojasniti in podrobneje opredeliti vlogo Komisije in Evropske agencije za okolje v ustreznih postopkih poročanja.

4.5   Priprava za prihodnja vrednotenja

EESO ocenjuje, da se je pri oceni Evropske komisije pokazala vrsta podvajanj, nedoslednosti in nepotrebnih zahtev tako v strukturi podatkov in poročil in zahtevah za njihovo pogostost ter drugih možnostih za izboljšanje učinkovitosti. Prepričan je, da bo mogoče dodatne možnosti za izboljšave najti tudi v prihodnosti. Zato priporoča redne ocene izvajanja pravnega reda Unije na tem področju, ki bi jih morala opravljati Komisija in od držav članic zahtevati, da predložijo za to potrebne informacije. V zvezi s tem je EESO sprejel mnenje SC/045 o zakonodaji, ki bo ustrezna tudi v prihodnosti (26), v katerem je oblikoval priporočila za nadaljnje ravnanje za prihodnjo zakonodajo.

4.6   Podatki v kontekstu

EESO priporoča, da bi bile centralne zbirke podatkov Evropske agencije za okolje zasnovane tako, da bi bili okoljski podatki in informacije povezani z geografskimi, ekonomskimi in socialnimi podatki in tako omogočali njihovo celovito in verodostojno razlago. Ob tem odobrava ukrepe Evropske komisije za uvedbo boljše zakonodaje, ki bi zmanjšala upravno breme v zvezi s spremembo obveznosti poročanja v skladu z Uredbo (ES) št. 166/2006 (o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal – Evropski RIPO) glede obveznosti z omejenim pomenom. Hkrati opozarja na potrebo po spoštovanju načela zaupnosti nekaterih poslovnih skrivnosti, ki pa ne bi smelo ovirati preglednosti in dostopnosti okoljskih poročil in podatkov.

4.7   Nekaj posamičnih sprememb

EESO meni, da bi morale biti predlagane spremembe v prihodnosti prilagojene posebnostim posameznih zakonodajnih aktov, ki uvajajo obveznosti okoljskega poročanja, in da ne bi smeli ubrati posplošenega pristopa. Podpira tudi uskladitev obdobij poročanja med Direktivo 2009/147/ES (direktiva o pticah) in Direktivo 92/43/EGS (direktiva o habitatih).

4.8   Poziv javnosti k delovanju na področju okolja

Okoljevarstvene organizacije poziva, naj bolj dejavno podprejo ozaveščanje javnosti o stanju okolja v svojih državah ali regijah. Komisijo poziva, naj te dejavnosti financira in jih spodbuja.

---

(1)  SWD(2017) 230.

(2)  UL L 189, 18.7.2002, str. 12.

(3)  SWD(2016) 454.

(4)  UL L 143, 30.4.2004, str. 56.

(5)  SWD(2016) 121.

(6)  UL L 108, 25.4.2007, str. 1.

(7)  COM(2016) 478 final in SWD(2016) 273 final.

(8)  UL L 20, 26.1.2010, str. 7.

(9)  UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(10)  SWD(2016) 472 final.

(11)  UL L 276, 20.10.2010, str. 33.

(12)  COM(2017) 631 final in SWD(2017) 353 final.

(13)  UL L 33, 4.2.2006, str. 1.

(14)  SWD(2017) 711.

(15)  UL L 181, 4.7.1986, str. 6.

(16)  UL L 295, 12.11.2010, str. 23.

(17)  UL L 61, 3.3.1997, str. 1.

(18)  UL L 347, 30.12.2005, str. 1.

(19)  COM(2018) 381 final – 2018/0205 (COD)

(20)  https://ec.europa.eu/info/law/law-making-process/evaluating-and-improving-existing-laws/refit-making-eu-law-simpler-and-less-costly_sl

(21)  Mnenje EESO o programu REFIT (UL C 230, 14.7.2015, str. 66).

(22)  Mnenje EESO o pregledu izvajanja okoljske politike EU (UL C 345, 13.10.2017, str. 114).

(23)  UL L 41, 14.2.2003, str. 26.

(24)  Mnenje EESO o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (UL C 129, 11.4.2018, str. 65).

(25)  Direktiva 2007/2/ES.

(26)  Mnenje EESO o zakonodaji, ki bo ustrezna tudi v prihodnosti (UL C 487, 28.12.2016, str. 51).