Povzetek

Ocena učinka o predlogu za spremembo uredb o ustanovitvi evropskih nadzornih organov (Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010)

A. Nujnost ukrepanja

Zakaj? V čem je težava? Največ 11 vrstic

Po 6 letih delovanja evropskih nadzornih organov so bile ugotovljene naslednje težave:

1.) Omejitve, ki evropskim nadzornim organom preprečujejo, da bi v celoti izvrševali svoja obstoječa pooblastila. Ta težava se nanaša na sedanje omejitve, ki evropskim nadzornim organom preprečujejo, da bi v celoti izvrševali svoja obstoječa pooblastila ter pri svojih regulativnih nalogah in zlasti ukrepih nadzorne konvergence dosegli želene rezultate. Te ovire bi lahko v nadaljevanju procesa finančnega povezovanja ustvarile še večji pritisk na evropske nadzorne organe. Težave so nastale zaradi pomanjkljivosti pri določanju pooblastil evropskih nadzornih organov, poteku postopka odločanja (upravljanje) in pri dodeljevanju sredstev, potrebnih za izvajanje teh nalog.

2.) Nezadosten obseg obstoječih pooblastil v luči prihodnjih izzivov. Ta težava se nanaša na pomanjkljivosti glede obsega pooblastil evropskih nadzornih organov v zvezi s prizadevanji, da se trgi še bolj povežejo. Izhaja predvsem iz odsotnosti nekaterih pooblastil in nalog, ki se nanašajo na velika podjetja, produkte ali tržne infrastrukture, ki imajo vseevropski in čezmejni značaj, ter instrumente in vidike, povezane s tretjimi državami. Upravljanje in financiranje, ki sta neustrezna, to težavo še povečujeta, saj dodatno ovirata učinkovito izvrševanje širših pooblastil.

Kaj naj bi prinesla ta pobuda? Največ 8 vrstic

Cilj pregleda pooblastil evropskih nadzornih organov je, da se vzpostavi učinkovit in uspešen nadzor finančnih in kapitalskih trgov EU, zlasti v zvezi s čezmejnimi dejavnostmi in subjekti. To bo okrepilo finančno stabilnost ter zagotovilo ustrezno varstvo potrošnikov in vlagateljev ter pravilno delovanje finančnih trgov v Uniji. Cilj pregleda strukture upravljanja evropskih nadzornih organov je, da se ti organi spodbudijo k učinkoviti uporabi svojih pooblastil in izvajanju svojih nalog v skladu s temi pooblastili ter k hitremu sprejemanju odločitev v interesu EU. Organi bi morali imeti ustrezno strukturo upravljanja, da bi se lahko spopadli tudi s prihodnjimi izzivi. Cilja pregleda financiranja evropskih nadzornih organov sta zagotoviti zadostna sredstva za naloge in pooblastila teh organov ter sorazmerno razdeliti stroške med vse sodelujoče strani.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU? Največ 7 vrstic 

Čezmejno povezovanje finančnih trgov povečuje priložnosti za naložbe ter izboljšuje storitve financiranja in upravljanja tveganja v korist gospodarstva EU. Z okrepitvijo okvira evropskih nadzornih organov se bo spodbudilo povezovanje trga ter zagotovilo, da to povezovanje poteka v varnem in trdnem nadzornem okolju. Delovanje evropskih nadzornih organov ureja pravo EU, zato lahko samo ukrepi na ravni EU privedejo do želenih izboljšav.

B. Rešitve

Katere zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike so se upoštevale? Ali ima katera od njih prednost? Zakaj? Največ 14 vrstic 

Odkrite težave na področju pooblastil, upravljanja in financiranja evropskih nadzornih organov zahtevajo spremembo uredb o evropskih nadzornih organih in tudi izbranih sektorskih zakonodajnih aktov. Na področju pooblastil vključuje prednostna možnost pojasnitev in okrepitev nekaterih obstoječih pooblastil in dodelitev novih pooblastil evropskim nadzornim organom na ciljnih področjih. S tem se odraža pomen čezmejnih dejavnosti in vse obsežnejši pravni red na področju finančnih storitev. Tako naj bi ESMA dobil zlasti pooblastila v zvezi z izvajalci storitev sporočanja podatkov, evropskimi dolgoročnimi investicijskimi skladi (ELTIF), kolektivnimi naložbenimi podjemi z oznako EU ali njihovimi upravitelji (EuVECA in EuSEF), ključnimi referenčnimi vrednostmi, določenim prospekti in določenimi referenčnimi vrednostmi.

Na področju upravljanja prednostna možnost vključuje prilagoditev okvira odločanja odbora nadzornikov, nadomestitev upravnega odbora z izvršnim odborom, sestavljenim iz neodvisnih članov s polnim delovnim časom, in zagotovitev večje vloge tega odbora pri odločanju o nekaterih neregulativnih nalogah ter okrepitev pooblastil predsednika/predsednice in njegovo/njeno zunanje imenovanje.

Sedanji sistem financiranja naj bi bil nadomeščen z modelom mešanega financiranja, ki bi združeval prispevke iz proračuna EU in prispevke sektorja, s čimer naj bi zagotovili zadostna sredstva za vedno večje število nalog evropskih nadzornih organov in sorazmerno razdelitev stroškov.

Kdo podpira katero možnost? Največ 7 vrstic 

Medtem ko se mnenja zainteresiranih strani o okrepitvi evropskih nadzornih organov in dodelitvi novih pooblastil tem organom razlikujejo, so druge institucije EU že izrazile podporo temu. Udeleženci javnega posvetovanja so se izrekli samo o centralnih nasprotnih strankah, izvajalcih storitev sporočanja podatkov in določenih skladih EU. Večina anketirancev ni odgovorila na vprašanje o neposrednem nadzoru. Zainteresirane strani na vseh ravneh (mednarodne organizacije, institucije EU, sektor in nekateri javni organi) podpirajo prilagoditve modela upravljanja, katerih namen je povečanje učinkovitosti in boljši mehanizmi spodbud. Spremembe modela financiranja in prehod na financiranje s strani sektorja podpirajo zlasti Parlament in v manjšem obsegu javni organi. Večina zainteresiranih strani nima vpogleda v delovanje ureditev financiranja ali notranje upravljanje evropskih nadzornih organov.

C. Učinki prednostne možnosti

Kakšne so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? Največ 12 vrstic

Centralizacija nekaterih nalog in pristojnosti v okviru evropskih nadzornih organov bi prispevala k znatnemu povečanju učinkovitosti in uspešnosti nadzora po vsej EU. Prednostna možnost bi zmanjšala stroške za podjetja in pristojne nacionalne organe, privedla do enotnejše uporabe prava EU in omejila tveganje napačne razlage. S tem ko bi se odborom evropskih nadzornih organov dodali neodvisni, stalni člani, bi se v postopek sprejemanja odločitev uvedla perspektiva, ki je izključno perspektiva EU in bi bila protiutež stališčem predstavnikov pristojnih nacionalnih organov, za katere je bolj verjetno, da so izpostavljeni navzkrižju interesov. Stalni člani bi tudi zagotovili večjo kontinuiteto in dolgoročnejšo perspektivo pri sprejemanju odločitev evropskih nadzornih organov. Dodelitev glasovalnih pravic predsedniku/predsednici bi povečalo njegovo/njeno avtoriteto. Model mešanega financiranja zagotavlja, da se lahko proračun evropskih nadzornih organov bolje odziva na potrebe, hkrati pa se ohranita sedanja proračunski nadzor in odgovornost do institucij EU. Poleg tega se z njim uvaja sorazmerna razdelitev stroškov.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? Največ 12 vrstic

Uvedba prednostnih možnosti glede pooblastil, upravljanja in financiranja naj ne bi neugodno vplivala na proračun EU. Razlog za to je, da se pri predlagani metodologiji glede financiranja upoštevajo zgornje meje sedanjega večletnega finančnega okvira, obenem pa se evropskim nadzornim organom omogoči, da pridobijo potrebna dodatna finančna sredstva iz zasebnega sektorja. Poleg tega se bo neposredni nadzor financiral s pristojbinami, ki se neposredno zaračunavajo neposredno nadzorovanim subjektom. Bolj intenzivna uporaba obstoječih pooblastil in morebitnih novih posrednih nadzornih pooblastil evropskih nadzornih organov bo pomenila tudi višje stroške delovanja teh organov, ki pa bi se morali izravnati z nižjimi stroški zaradi učinkovitejšega nadzora.

Kakšen bo vpliv na podjetja, MSP ter mikropodjetja? Največ 8 vrstic

Podjetja vseh velikosti bi morala imeti koristi od bolj povezanih finančnih trgov, ki nudijo boljše priložnosti za naložbe, financiranje in upravljanje tveganj, ter varnosti in trdnosti, ki ju bolj povezan nadzor ponuja tem trgom. Poleg tega bi podjetja kot davkoplačevalci morala imeti koristi od tega, da stroške evropskih nadzornih organov v manjšem obsegu nosijo splošni davkoplačevalci. Kar zadeva male in srednje ponudnike finančnih storitev, bodo prispevki in pristojbine razdeljeni sorazmerno z obsegom njihovih dejavnosti.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave? Največ 4 vrstice

Odpravljena bo sedanja obveznost pristojnih nacionalnih organov, da morajo prispevati v proračun evropskih nadzornih organov. Z nekaterimi spremembami pri razdelitvi pristojnosti za sprejemanje odločitev (z večjo udeležbo novoustanovljenega izvršnega odbora) in dodelitvijo novih neposrednih pooblastil evropskim nadzornim organom na posameznih področjih se bo vloga pristojnih nacionalnih organov na področjih, kjer obstaja resnična dodana vrednost na ravni EU, omejila. V smislu neto zneskov ne bi smelo biti nobenega učinka na nacionalne proračune ali pa bi moral biti ta učinek pozitiven (v smislu dodatnih prihrankov, ker ne bi bilo več treba prispevati v proračun evropskih nadzornih organov).

Bo imela pobuda druge pomembnejše učinke? Največ 6 vrstic

Reformirani evropski nadzorni organi bodo lahko bolje izvrševali svoja pooblastila, kar bo prineslo dodatne koristi za finančne institucije in udeležence na finančnem trgu. Pregled evropskih nadzornih organov bo prinesel splošne koristi za ponudnike in uporabnike finančnih storitev po vsej EU in zunaj nje. Prednostne možnosti iz ocene učinka na vseh področjih bodo neposredno vplivale na evropske nadzorne organe, način njihovega financiranja, njihov model upravljanja in njihova pooblastila.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala? Največ 4 vrstice 

V skladu z uredbami o evropskih nadzornih organih se Evropski sistem finančnega nadzora (ESFS) ocenjuje vsaka tri leta, in sicer od dejanskega začetka njegovega delovanja. Prvo poročilo Komisije je bilo izdano leta 2014. Komisija bo še naprej spremljala delovanje ESFS in o tem poročala.