EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.10.2017

COM(2017) 606 final

2017/0265(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (CETS št. 196) v imenu Evropske unije

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.PREDMET UREJANJA PREDLOGA

Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (Konvencija št. 196) je bila na voljo za podpis 16. maja 2005. Evropska unija jo je podpisala 22. oktobra 2015 1 . Ta predlog se nanaša na sklep o sklenitvi Konvencije št. 196 v imenu Unije. Brati ga je treba skupaj s predlogom sklepa o sklenitvi Dodatnega protokola (Konvencija št. 217), ki dopolnjuje Konvencijo št. 196.

2.OZADJE PREDLOGA

Namen Konvencije št. 196 je okrepiti prizadevanja pogodbenic pri preprečevanju terorizma in njegovih negativnih učinkov na celovito uživanje človekovih pravic, zlasti pravice do življenja, z ukrepi na državni ravni in z mednarodnim sodelovanjem (člen 2). Konvencija št. 196 tako inkriminira naslednja dejanja, če so storjena naklepno: javno spodbujanje k storitvi terorističnega kaznivega dejanja (člen 5), novačenje za terorizem (člen 6), usposabljanje za terorizem (člen 7) ter pomoč in napeljevanje, spodbujanje in poskus storitve navedenih kaznivih dejanj (tako imenovana „dodatna kazniva dejanja“, kot so opredeljena v členu 9). Člen 1 opredeljuje pojem „teroristično kaznivo dejanje“ s sklicevanjem na akte, navedene v Dodatku I h Konvenciji št. 196.

Te določbe, ki opredeljujejo kazniva dejanja, dopolnjujejo določbe o opredelitvi odgovornosti pravnih oseb za navedena kazniva dejanja (člen 10) in določitvi pogojev za sankcije in kazni (člen 11). Pri določitvi, uveljavitvi in uporabi kaznivosti teh dejanj veljajo pogoji in zaščitne določbe glede temeljnih pravic iz člena 12. Konvencija št. 196 določa pravila o jurisdikciji za kazniva dejanja iz te konvencije (člen 14). Uvaja obveznost preiskave (člen 15) in kazenskega pregona ali izročitve (člen 18). Te ukrepe spremljajo določbe o varovanju, nadomestilu in podpori žrtvam terorizma (člen 13), državni politiki preprečevanja (člen 3) ter mednarodnem sodelovanju pri preprečevanju (člen 4). Konvencija št. 196 vsebuje tudi več določb za krepitev mednarodnega sodelovanja v kazenskih zadevah prek medsebojne pravne pomoči, vključno s spontano izmenjavo informacij (člena 17 in 22) ter izročitvijo (členi 19, 20 in 21), za katero velja določba o nediskriminaciji (člen 21).

Konvencija št. 196 določa, da je na voljo za podpis Evropski uniji (člen 23(1)). Poleg tega vključuje „klavzulo o neposeganju“, ki zagotavlja, da v odnosih med državami članicami Evropske unije veljajo pravila EU (člen 26(3)).

Po šesti ratifikaciji, od tega štiri s strani držav članic Sveta Evrope, je Konvencija št. 196 začela veljati 1. junija 2007. Do 21. februarja 2017 jo je ratificiralo 23 držav članic EU, podpisale pa so jo vse 2 .

Svet Evrope je 19. maja 2015 sprejel Dodatni protokol (Konvencija št. 217). Slednji dopolnjuje Konvencijo št. 196 in je začel veljati 1. julija 2017. Države ne morejo biti pogodbenice Dodatnega protokola, ne da bi bile tudi pogodbenice Konvencije št. 196 3 .

Evropska unija je podpisala Konvencijo št. 196 in njen Dodatni protokol 4 .

3.RAZLOGI ZA PREDLOG

Terorizem ima globalen značaj in pomeni vse večjo grožnjo za spoštovanje temeljnih pravic, demokracije in pravne države v Evropi in po vsem svetu. Teroristični napadi ne delajo razlik. Žrtve terorizma lahko prihajajo od vsepovsod.

Teroristični napadi, ki so se v zadnjih letih zgodili v Evropski uniji in drugod po svetu, pomenijo nesprejemljivo kršitev načel, ki so temelj naše demokratične družbe. Glede na te trajne grožnje je Evropska unija bolj kot kdaj koli prej dolžna ukrepati skupaj, da bi se spodbujala in ohranila načela, ki so razlog za njen obstoj.

Ukrepe v boju proti terorizmu je treba okrepiti ne le na nacionalni ravni, temveč tudi na ravni celotne Evrope in zunaj nje. Čezmejna narava terorizma zahteva tesno mednarodno sodelovanje. Skupno razumevanje terorizma in z njim povezanih kaznivih dejanj ter določbe Konvencije št. 196 za spodbujanje sodelovanja med nacionalnimi organi prispevajo k dodatnemu povečanju učinkovitosti instrumentov kazenskega pravosodja in krepitvi sodelovanja na ravni Unije in mednarodni ravni.

Konvencija št. 196 se nanaša na inkriminacijo terorizma in z njim povezanih kaznivih dejanj, mednarodno sodelovanje pri takih kaznivih dejanjih ter varovanje, nadomestilo in podporo žrtvam terorizma. Pogodbi, zlasti določbe iz naslova V tretjega dela PDEU, podeljujeta EU pristojnost na področju, ki ga zajema Konvencija št. 196. To izhaja iz dejstva, da je Unija že sprejela ukrepe na različnih področjih, ki jih zajema Konvencija št. 196, in sicer:

·Direktivo (EU) 2017/541 o boju proti terorizmu 5 , ki nadomešča Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2008/919/PNZ glede držav članic, za katere je navedena direktiva zavezujoča,

·Sklep Sveta 2005/671/PNZ o izmenjavi informacij in sodelovanju na področju terorističnih kaznivih dejanj 6 ,

·Direktivo 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ 7 ,

·Direktivo Sveta 2004/80/ES o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj 8 ,

·Direktivo 2011/99/EU Evropskega parlamenta in Sveta o evropski odredbi o zaščiti 9 ,

·Okvirni sklep Sveta 2009/948/PNZ o preprečevanju in reševanju sporov o izvajanju pristojnosti v kazenskih postopkih 10 ,

·Okvirni sklep Sveta 2002/465/PNZ o skupnih preiskovalnih enotah 11 ,

·Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami 12 ,

·Direktivo 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah 13 ,

·Konvencijo o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije 14 ,

·Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma 15 ,

·Okvirni sklep Sveta 2006/960/PNZ z dne 18. decembra 2006 o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic Evropske unije 16 ,

·Sklep Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu 17 .

Evropska unija je tako sprejela celovit sklop pravnih instrumentov za boj proti terorizmu. To poudarja potrebo po tem, da države članice pri izpolnjevanju mednarodnih zavez na področju boja proti terorizma delujejo v okviru institucij EU.

S sprejetjem direktive o boju proti terorizmu je Evropska unija je pripravljena izpolniti svojo zavezo, da s sklenitvijo Dodatnega protokola postane njegova pogodbenica. To je mogoče doseči le s sklenitvijo Konvencije št. 196, in sicer najpozneje ob sklenitvi Dodatnega protokola.

4.PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Izbira pravne podlage pravnega akta EU mora temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki jih je mogoče sodno preveriti, pri čemer mednje spadata cilj in vsebina akta 18 . Če se pri preizkusu akta Evropske unije izkaže, da ima ta dva cilja ali dva sestavna dela, pri čemer je eden od njiju glavni ali prevladujoč, drugi pa stranski, mora akt temeljiti na samo eni pravni podlagi, in sicer tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj oziroma sestavni del.

Glavni namen Konvencije št. 196 je uvedba kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, kar je področje, za katero je Unija pristojna na podlagi člena 83(1) PDEU. Materialna pravna podlaga za podpis Konvencije št. 196 je zato člen 83(1) PDEU.

Člen 218(6) PDEU določa, da Svet na predlog pogajalca sprejme sklep o sklenitvi sporazuma. Člen 218(6)(a) PDEU določa, da Svet pri sporazumih „na področjih, za katera velja redni zakonodajni postopek“, sprejme sklep o sklenitvi sporazuma po odobritvi Evropskega parlamenta.

Konvencija št. 196 zajema področja, za katera velja redni zakonodajni postopek, zlasti določanje minimalnih pravil glede opredelitve kaznivih dejanj na področju terorizma ter policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (členi 82, 83(1) in 87 PDEU). Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(6)(a) PDEU.

5.OZEMELJSKA UPORABA

V skladu s Protokolom št. 22 k Pogodbi o Evropski uniji bo Konvencija št. 196, ki jo bo Evropska unija podpisala in nato sklenila, zavezujoča in se bo uporabljala za vse države članice EU razen Danske. V skladu s Protokolom št. 21 k Pogodbi o Evropski uniji bo Konvencija št. 196, ki jo bo Evropska unija podpisala in nato sklenila, za Združeno kraljestvo zavezujoča in se bo v njem uporabljala, če ta država članica poda uradno obvestilo Svetu, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi tega akta. Okvirni sklep 2002/475/PNZ je za Irsko zavezujoč, zato sodeluje pri sprejetju tega sklepa.

2017/0265 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (CETS št. 196) v imenu Evropske unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 83(1) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1913 z dne 18. septembra 2015 19  je bila Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (CETS št. 196) podpisana 22. oktobra 2015, s pridržkom njene poznejše sklenitve.

(2)Člen 23 Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (CETS št. 196; v nadaljnjem besedilu: Konvencija) določa, da je Konvencija na voljo za odobritev Evropski uniji.

(3)Unija je že sprejela ukrepe na različnih področjih, ki jih zajema Konvencija.

(4)Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ 20 je za Irsko zavezujoč, zato sodeluje pri sprejetju tega sklepa.

(5)[V skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Združeno kraljestvo podalo uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi tega sklepa.]
ALI
[V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.]

(6)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(7)Zato bi bilo treba Konvencijo v imenu Unije odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (CETS št. 196) se odobri v imenu Unije.

Besedilo Konvencije je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta določi osebo, ki je pooblaščena, da v imenu Evropske unije deponira listino o odobritvi iz člena 23 Konvencije in s tem izrazi soglasje Evropske unije, da jo Konvencija zavezuje.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja 21 .

V Bruslju,

(1) Sklep Sveta (EU) 2015/1913 z dne 18. septembra 2015 o podpisu Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma v imenu Evropske unije (CETS št. 196, UL L 280, 24.10.2015, str. 22) in Sklep Sveta (EU) 2015/1914 z dne 18. septembra 2015 o podpisu Dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma v imenu Evropske unije (CETS št. 196, UL L 280, 24.10.2015, str. 24).

(2) Urad Sveta Evrope za pogodbe, preglednica podpisov in ratifikacij Pogodbe 196 , stanje dne 29. avgusta 2017.

(3) Glej člen 10 Dodatnega protokola.

(4) Sklep Sveta (EU) 2015/1913 z dne 18. septembra 2015 o podpisu Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma v imenu Evropske unije (CETS št. 196, UL L 280, 24.10.2015, str. 22) in Sklep Sveta (EU) 2015/1914 z dne 18. septembra 2015 o podpisu Dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma v imenu Evropske unije (CETS št. 196, UL L 280, 24.10.2015, str. 24).

(5) Direktiva (EU) 2017/541 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).

(6) UL L 253, 29.9.2005, str. 22.

(7) UL L 315, 14.11.2012, str. 57.

(8) UL L 261, 6.8.2004, str. 15.

(9) UL L 338, 21.12.2011, str. 2.

(10) UL L 328, 15.12.2009, str. 42.

(11) UL L 162, 20.6.2002, str. 1.

(12) UL L 190, 18.7.2002, str. 1.

(13) UL L 130, 1.5.2014, str. 1.

(14) Akt Sveta z dne 29. maja 2000 o ustanovitvi Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (UL C 197, 12.7.2000, str. 1).

(15) UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

(16) UL L 386, 29.12.2006, str. 89.

(17) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

(18) C-377/12, Komisija/Svet, točka 34.

(19) UL L 280, 24.10.2015, p. 22.

(20) Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (UL L 164, 22.6.2002, str. 3).

(21) Datum začetka veljavnosti Konvencije za Evropsko unijo v Uradnem listu Evropske unije objavi generalni sekretariat Sveta.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.10.2017

COM(2017) 606 final

PRILOGA

k

predlogu Sklepa Sveta

o sklenitvi Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (CETS št. 196) v imenu Evropske unije

PRILOGA

k

predlogu Sklepa Sveta

o sklenitvi Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (CETS št. 196) v imenu Evropske unije

Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju terorizma

Varšava, 16. 5. 2005

Preambula

Države članice Sveta Evrope in druge podpisnice te konvencije so se –

glede na to, da je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost med njegovimi članicami;

ob priznavanju koristi okrepljenega sodelovanja z drugimi pogodbenicami te konvencije;

v želji sprejeti učinkovite ukrepe za preprečevanje terorizma in se zlasti upreti javnemu spodbujanju k terorističnim kaznivim dejanjem ter novačenju in usposabljanju za terorizem;

ob zavedanju velike zaskrbljenosti zaradi povečevanja števila terorističnih kaznivih dejanj in naraščajoče nevarnosti terorizma;

ob zavedanju negotovega položaja tistih, ki jim grozi terorizem, in v tej povezavi ob ponovnem poudarjanju globoke solidarnosti z žrtvami terorizma in njihovimi družinami;

ob priznavanju, da teroristična kazniva dejanja in kazniva dejanja, opredeljena v tej konvenciji, ne glede na to, kdo jih je zagrešil, nikakor niso opravičljiva iz političnih, filozofskih, ideoloških, rasnih, etničnih, verskih ali drugih podobnih razlogov, ter ob sklicevanju na obveznost vseh pogodbenic preprečevati taka kazniva dejanja, če pa niso preprečena, je treba storilce kazensko preganjati in zagotoviti, da so kaznovani s kaznimi glede na težo dejanja;

ob sklicevanju na potrebo po okrepitvi boja proti terorizmu in ob ponovni potrditvi, da morajo vsi ukrepi, sprejeti za preprečevanje ali zatiranje terorističnih kaznivih dejanj, spoštovati načela pravne države, demokratične vrednote, človekove pravice, temeljne svoboščine in tudi druge določbe mednarodnega prava, če je primerno, tudi mednarodnega humanitarnega prava;

ob zavedanju, da ta konvencija nima namena vplivati na uveljavljena načela svobode izražanja in svobode združevanja;

ob spoznanju, da je namen terorističnih dejanj, da s svojo naravo ali vsebino resno zastrašijo prebivalstvo ali neupravičeno prisilijo vlado ali mednarodno organizacijo v izvršitev ali opustitev nekega dejanja ali resno destabilizirajo ali uničijo temeljne politične, ustavne, gospodarske ali socialne strukture države ali mednarodne organizacije –

sporazumele o naslednjem:

Člen 1 – Pomen izrazov

1.V tej konvenciji „teroristično kaznivo dejanje“ pomeni vsako kaznivo dejanje v obsegu in kot je opredeljeno v mednarodnih pogodbah, navedenih v dodatku.

2.Pri deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu lahko država ali Evropska skupnost, ki ni pogodbenica mednarodne pogodbe, navedene v dodatku, izjavi, da se pri izvajanju te konvencije v zadevni pogodbenici šteje, da pogodba ni vključena v dodatek. Veljavnost take izjave preneha takoj po začetku veljavnosti mednarodne pogodbe za pogodbenico, ki je dala tako izjavo, in pogodbenica mora o navedenem začetku veljavnosti uradno obvestiti generalnega sekretarja Sveta Evrope.

Člen 2 – Namen

Namen te konvencije je okrepiti prizadevanja pogodbenic pri preprečevanju terorizma in njegovih negativnih učinkov na celovito uživanje človekovih pravic, zlasti pravice do življenja, z ukrepi, ki jih je treba sprejeti na državni ravni in z mednarodnim sodelovanjem ob ustreznem upoštevanju veljavnih večstranskih ali dvostranskih mednarodnih pogodb ali sporazumov med pogodbenicami.

Člen 3 – Državna politika preprečevanja

1.Pogodbenica sprejme primerne ukrepe, zlasti na področju usposabljanja organov odkrivanja in pregona ter drugih organov in na področju izobraževanja, kulture, obveščanja, medijev ter osveščanja javnosti s ciljem preprečevanja terorističnih kaznivih dejanj in njihovih negativnih učinkov ob spoštovanju obveznosti glede človekovih pravic, kot so določene v Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah ter drugih obveznostih v skladu z mednarodnim pravom, kadar se nanašajo na to pogodbenico.

2.Pogodbenica sprejme ukrepe, ki bi lahko bili potrebni za izboljšanje in razvoj sodelovanja med državnimi organi zaradi preprečevanja terorističnih kaznivih dejanj in njihovih negativnih učinkov, med drugim z:

a.izmenjavo podatkov;

b.izboljšanjem fizične zaščite oseb in objektov;

c.okrepitvijo načrtov za usposabljanje in koordinacijo za civilne izredne razmere.

3.Pogodbenica podpira strpnost s spodbujanjem medverskega in medkulturnega dialoga, ki vključuje, kadar je primerno, nevladne organizacije in druge dele civilne družbe, zaradi preprečevanja napetosti, ki bi lahko prispevale k storitvi terorističnih kaznivih dejanj.

4.Pogodbenica si prizadeva spodbujati ozaveščenost javnosti glede obstoja, vzrokov, resnosti in nevarnosti, ki jih povzročajo teroristična kazniva dejanja in kazniva dejanja, opredeljena v tej konvenciji, in razmisli o načinih za spodbujanje javnosti k zagotavljanju dejanske in posebne pomoči pristojnim organom, ki bi lahko prispevala k preprečevanju terorističnih kaznivih dejanj in drugih kaznivih dejanj, opredeljenih v tej konvenciji.

Člen 4 – Mednarodno sodelovanje pri preprečevanju

Pogodbenice si primerno in ob ustreznem upoštevanju svojih zmogljivosti pomagajo in se medsebojno podpirajo zaradi okrepitve usposobljenosti pri preprečevanju storitve kaznivih terorističnih dejanj, vključno z izmenjavo podatkov in izkušenj ter tudi z usposabljanjem in drugimi skupnimi preprečevalnimi prizadevanji.

Člen 5 – Javno spodbujanje k storitvi terorističnega kaznivega dejanja

1.V tej konvenciji „javno spodbujanje k storitvi terorističnega kaznivega dejanja“ pomeni razširjanje sporočil ali njihovo dajanje na razpolago javnosti na kakšen drug način z namenom spodbujanja storitve terorističnega kaznivega dejanja, kadar tako ravnanje, ki neposredno ali posredno zagovarja teroristična kazniva dejanja, povzroča nevarnost morebitne storitve enega ali več kaznivih dejanj.

2.Pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe, da določi javno spodbujanje k storitvi terorističnega kaznivega dejanja, opredeljeno v odstavku 1, kot kaznivo dejanje po svojem notranjem pravu, če je bilo storjeno nezakonito in naklepno.

Člen 6 – Novačenje za terorizem

1.V tej konvenciji „novačenje za terorizem“ pomeni spodbujanje druge osebe k storitvi terorističnega kaznivega dejanja ali udeležbi pri terorističnem kaznivem dejanju ali priključitvi združbi ali skupini zaradi prispevanja k izvedbi enega ali več terorističnih kaznivih dejanj, ki jih stori ta združba ali skupina.

2.Pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe, da določi novačenje za terorizem, opredeljeno v odstavku 1, kot kaznivo dejanje po svojem notranjem pravu, če je bilo storjeno nezakonito in naklepno.

Člen 7 – Usposabljanje za terorizem

1.V tej konvenciji „usposabljanje za terorizem“ pomeni zagotavljanje navodil za izdelavo ali uporabo razstreliva, strelnega orožja in drugega orožja ter škodljivih in nevarnih snovi ali za uporabo drugih posebnih metod ali tehnologij z namenom storitve ali prispevanja k storitvi terorističnega kaznivega dejanja, ob zavedanju, da je zagotovljeno znanje namenjeno uporabi za ta namen.

2.Pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe, da določi usposabljanje za terorizem, opredeljeno v odstavku 1, kot kaznivo dejanje po svojem notranjem pravu, če je bilo storjeno nezakonito in naklepno.

Člen 8 – Nebistvenost storitve terorističnega kaznivega dejanja

Da bi se dejanje obravnavalo kot kaznivo dejanje v skladu s členi 5 do 7 te konvencije, ni potrebno, da bi bilo teroristično kaznivo dejanje dejansko storjeno.

Člen 9 – Dodatna kazniva dejanja

1.Pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe, da se v njenem notranjem pravu kot kazniva dejanja določijo:

a.sostorilstvo pri kaznivih dejanjih iz členov 5 do 7 te konvencije;

b.organiziranje ali usmerjanje drugih k storitvi kaznivih dejanj iz členov 5 do 7 te konvencije;

c.prispevanje k izvedbi enega ali več kaznivih dejanj iz členov 5 do 7 te konvencije, ki jih stori skupina, ki deluje s skupnim namenom. Tak prispevek je naklepen in je storjen:

i.s ciljem podpirati kaznivo dejavnost ali kazniv namen skupine, če taka dejavnost ali namen vključuje storitev kaznivega dejanja iz členov 5 do 7 te konvencije, ali

ii.z zavedanjem, da je namen skupine storiti kaznivo dejanje iz členov 5 do 7 te konvencije.

2.Pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe, da se v skladu z njenim notranjim pravom kot kaznivo dejanje določi poskus storitve kaznivega dejanja iz členov 6 in 7 te konvencije.

Člen 10 – Odgovornost pravnih oseb

1.Pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe, da se v skladu z njenimi pravnimi načeli določi odgovornost pravnih oseb za udeležbo pri storitvi kaznivih dejanj iz členov 5 do 7 in 9 te konvencije.

2.Ob upoštevanju pravnih načel pogodbenice je lahko odgovornost pravnih oseb kazenska, civilna ali upravna.

3.Taka odgovornost ne vpliva na kazensko odgovornost fizičnih oseb, ki so storile kazniva dejanja.

Člen 11 – Sankcije in ukrepi

1.Pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe, da se za kazniva dejanja iz členov 5 do 7 in 9 te konvencije določijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni.

2.Predhodne pravnomočne obsodbe, izrečene v tujih državah za kazniva dejanja na podlagi te konvencije, se lahko v mejah, ki jih dovoljuje notranje pravo, upoštevajo zaradi določitve kazni v skladu z njim.

3.Pogodbenica zagotovi, da se pravnim osebam, ki se po členu 10 štejejo za odgovorne, izrečejo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazenske ali nekazenske sankcije, vključno z denarnimi kaznimi.

Člen 12 – Pogoji in zaščitne določbe

1.Pogodbenica zagotovi, da se kaznivost iz členov 5 do 7 in 9 te konvencije določa, uveljavlja in uporablja ob spoštovanju obveznosti glede človekovih pravic, zlasti pravice do svobode izražanja, svobode združevanja in svobode veroizpovedi, kot so opredeljene v Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah in drugih obveznostih v skladu z mednarodnim pravom, kadar se nanašajo na to pogodbenico.

2.Določitev, uveljavitev in uporaba kaznivosti v skladu s členi 5 do 7 in 9 te konvencije bi morale poleg tega temeljiti na načelu sorazmernosti ob upoštevanju prizadevanja za zakonite cilje in njihove nujnosti v demokratični družbi ter izključevati kakršno koli obliko samovolje ali diskriminacijskega ali rasističnega obravnavanja.

Člen 13 – Varovanje, nadomestilo in podpora žrtvam terorizma

Pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe za varovanje in podporo žrtvam terorističnih dejanj, storjenih na njenem ozemlju. Ti ukrepi lahko s primernimi državnimi programi in ob upoštevanju notranje zakonodaje med drugim vključujejo finančno pomoč in nadomestilo za žrtve terorizma ter njihove bližnje družinske člane.

Člen 14 – Jurisdikcija

1.Pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe za določitev svoje jurisdikcije za kazniva dejanja, opredeljena v tej konvenciji:

a.če je kaznivo dejanje storjeno na ozemlju zadevne pogodbenice;

b.če je kaznivo dejanje storjeno na ladji, ki pluje pod zastavo te pogodbenice, ali v letalu, registriranem po pravu te pogodbenice;

c.če kaznivo dejanje stori državljan te pogodbenice.

2.Prav tako lahko pogodbenica določi svojo jurisdikcijo za kazniva dejanja, opredeljena v tej konvenciji:

a.če je bilo kaznivo dejanje namenjeno storitvi ali je bila posledica kaznivega dejanja storitev kaznivega dejanja iz člena 1 te konvencije na ozemlju te pogodbenice ali proti njenemu državljanu;

b.če je bilo kaznivo dejanje namenjeno storitvi ali je bila posledica kaznivega dejanja storitev kaznivega dejanja iz člena 1 te konvencije proti državnemu ali vladnemu objektu te pogodbenice v tujini, vključno z diplomatskimi ali konzularnimi prostori te pogodbenice;

c.če je bilo kaznivo dejanje namenjeno storitvi ali je bila posledica kaznivega dejanja storitev kaznivega dejanja iz člena 1 te konvencije v prizadevanju prisiliti pogodbenico v izvršitev ali opustitev nekega dejanja;

d.če kaznivo dejanje stori oseba brez državljanstva, ki ima običajno prebivališče na ozemlju te pogodbenice;

e.če je kaznivo dejanje storjeno v letalu vlade pogodbenice.

3.Pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe za določitev svoje jurisdikcije za kazniva dejanja iz te konvencije, če je domnevni storilec na njenem ozemlju in ga ne izroči pogodbenici, katere jurisdikcija temelji na enakih določbah glede jurisdikcije, kot so tiste po pravu zaprošene pogodbenice.

4.Konvencija ne izključuje kazenske jurisdikcije, ki se izvaja v skladu z notranjim pravom.

5.Če več pogodbenic uveljavlja jurisdikcijo za domnevno kaznivo dejanje iz te konvencije, se udeležene pogodbenice, kadar je to primerno, posvetujejo zaradi določitve najprimernejše jurisdikcije za kazenski pregon.

Člen 15 – Dolžnost preiskave

1.Ob prejemu informacije, da bi lahko bila oseba, ki je storila ali domnevno storila kaznivo dejanje, opredeljeno v tej konvenciji, na njenem ozemlju, sprejme pogodbenica vse potrebne ukrepe v skladu z notranjim pravom zaradi preiskave dejstev iz informacije.

2.Ko so okoliščine utemeljene, sprejme pogodbenica, na ozemlju katere je storilec ali domnevni storilec kaznivega dejanja, primerne ukrepe v skladu z notranjim pravom, da bi s tem zagotovila prisotnost osebe zaradi kazenskega pregona ali izročitve.

3.Oseba je glede ukrepov iz odstavka 2, ki se nanašajo nanjo, upravičena do:

a.takojšnje vzpostavitve stika z najbližjim primernim predstavnikom države, katere državljan je, ali države, ki je sicer upravičena, da varuje pravice te osebe, če pa je oseba brez državljanstva, države, na ozemlju katere oseba običajno prebiva;

b.obiskov predstavnika te države;

c.seznanitve s pravicami v skladu s pododstavkoma (a) in (b).

4.Pravice iz odstavka 3 se uveljavljajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice, na ozemlju katere je storilec ali domnevni storilec kaznivega dejanja, ob upoštevanju določb, da morajo omenjeni zakoni omogočati popolno uresničitev namenov, za katere se priznavajo pravice v skladu z odstavkom 3.

5.Določbe odstavkov 3 in 4 ne vplivajo na pravico pogodbenice, ki uveljavlja jurisdikcijo v skladu z odstavkoma 1(c) in 2(d) člena 14, da povabi Mednarodni odbor Rdečega križa, naj vzpostavi stike z domnevnim storilcem kaznivega dejanja in ga tudi obišče.

Člen 16 – Neuporaba konvencije

Konvencija se ne uporablja, če je bilo kaznivo dejanje iz členov 5 do 7 in 9 storjeno v eni državi, če je domnevni storilec kaznivega dejanja državljan te države in je v tej državi in nobena druga država nima v skladu z odstavkoma 1 ali 2 člena 14 te konvencije pravice izvajati jurisdikcije, pri čemer se razume, da se za take primere, kadar je to primerno, uporabljajo določbe členov 17 in 20 do 22 te konvencije.

Člen 17 – Mednarodno sodelovanje v kazenskih zadevah

1.Pogodbenice si pomagajo pri preiskavi kaznivega dejanja ter v zvezi s kazenskimi ali izročitvenimi postopki glede kaznivih dejanj iz členov 5 do 7 in 9 te konvencije, vključno s pomočjo pri pridobivanju dokazov, ki so v njihovi lasti, potrebnih za postopke.

2. Pogodbenice uresničujejo svoje obveznosti iz odstavka 1 v skladu s pogodbami ali drugimi sporazumi o medsebojni pravni pomoči, ki so jih morebiti sklenile. Kadar ni takih pogodb ali sporazumov, si pogodbenice pomagajo v skladu s svojim notranjim pravom.

3.Pogodbenice čim bolj sodelujejo v skladu z veljavnim pravom, pogodbami, sporazumi in dogovori zaprošene pogodbenice glede kazenske preiskave ali postopkov v zvezi s kaznivimi dejanji, za katere bi lahko bila na ozemlju pogodbenice prosilke odgovorna pravna oseba v skladu s členom 10 te konvencije.

4.Pogodbenica lahko preuči možnost za vzpostavitev dodatnih ukrepov zaradi izmenjave informacij ali dokazov z drugimi pogodbenicami, ki so potrebni za ugotovitev kazenske, civilne ali upravne odgovornosti v skladu s členom 10.

Člen 18 – Izročitev ali kazenski pregon

1.Pogodbenica, na ozemlju katere je domnevni storilec kaznivega dejanja in ki ima jurisdikcijo v skladu s členom 14, a ne izroči osebe, mora brez kakršne koli izjeme in ne glede na to, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno na njenem ozemlju ali ne, predložiti primer brez nepotrebnega odlašanja svojim pristojnim organom zaradi kazenskega pregona po postopkih po pravu te pogodbenice. Omenjeni organi ukrepajo tako kot pri katerem koli težjem kaznivem dejanju po pravu te pogodbenice.

2.Če je pogodbenici dovoljeno, da v skladu z notranjim pravom izroči ali drugače preda enega od svojih državljanov le pod pogojem, da se oseba vrne tej pogodbenici zaradi prestajanja kazni, izrečene kot posledica sodne obravnave ali postopka zaradi zaprosila za izročitev ali predajo osebe, in se ta pogodbenica in pogodbenica, ki skuša doseči izročitev, strinjata s to možnostjo in drugimi primernimi pogoji, je taka izročitev ali predaja zadosten razlog za opustitev obveznosti, opredeljene v odstavku 1.

Člen 19 – Izročitev

1.Za kazniva dejanja iz členov 5 do 7 in 9 te konvencije se šteje, da so vključena v vsako pogodbo o izročitvi, ki velja za katero koli pogodbenico pred začetkom veljavnosti te konvencije, kot kazniva dejanja, za katera se dovoli izročitev. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo vključile ta kazniva dejanja v vsako pogodbo o izročitvi, ki jo sklenejo pozneje.

2.Če pogodbenica, ki izročitev pogojuje z obstojem pogodbe, prejme prošnjo za izročitev od pogodbenice, s katero nima sklenjene pogodbe o izročitvi, lahko zaprošena pogodbenica, če tako sklene, šteje to konvencijo kot pravno podlago za izročitev zaradi kaznivih dejanj iz členov 5 do 7 in 9 te konvencije. Za izročitev veljajo drugi pogoji po pravu zaprošene pogodbenice.

3.Pogodbenice, ki izročitve ne pogojujejo z obstojem pogodbe, štejejo kazniva dejanja iz členov 5 do 7 in 9 te konvencije kot kazniva dejanja, zaradi katerih se med njimi dovoli izročitev ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonodajo zaprošene pogodbenice.

4.Kadar je potrebno, se kazniva dejanja iz členov 5 do 7 in 9 te konvencije zaradi izročitve med pogodbenicami obravnavajo, kot da bi bila storjena ne le v kraju, v katerem so se zgodila, ampak tudi na ozemlju pogodbenic, ki so določile jurisdikcijo v skladu s členom 14.

5.Za določbe vseh pogodb in sporazumov o izročitvah, sklenjenih med pogodbenicami glede kaznivih dejanj iz členov 5 do 7 in 9 te konvencije, se šteje, da so jih pogodbenice spremenile, če niso združljive s to konvencijo.

Člen 20 – Izključitev določbe o politični izjemi

1.Nobeno kaznivo dejanje iz členov 5 do 7 in 9 te konvencije se zaradi izročitve ali medsebojne pravne pomoči ne obravnava kot politično kaznivo dejanje, kot kaznivo dejanje, povezano s političnim kaznivim dejanjem, ali kot kaznivo dejanje, spodbujeno iz političnih razlogov. Zaradi tega se prošnja za izročitev ali medsebojno pravno pomoč, ki temelji na takem kaznivem dejanju, ne sme zavrniti le zato, ker se nanaša na politično kaznivo dejanje ali kaznivo dejanje, povezano s političnim kaznivim dejanjem, ali kaznivo dejanje, spodbujeno iz političnih razlogov.

2.Ne glede na uporabo členov 19 do 23 Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb z dne 23. maja 1969 v zvezi z drugimi členi te konvencije lahko vsaka država ali Evropska skupnost ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu h konvenciji izjavi, da si pridržuje pravico do neuporabe odstavka 1 tega člena, če gre za izročitev zaradi kaznivega dejanja po tej konvenciji. Pogodbenica se zavezuje, da bo tak pridržek uporabljala za vsak primer posebej na podlagi ustrezno utemeljene odločbe.

3.Pogodbenica lahko v celoti ali delno umakne pridržek, ki ga je dala v skladu z odstavkom 2, z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, ki začne veljati z dnem prejema.

4.Pogodbenica, ki je dala pridržek v skladu z odstavkom 2 tega člena, ne more zahtevati, da katera koli druga pogodbenica uporablja odstavek 1 tega člena; če pa je njen pridržek delen ali pogojen, lahko zahteva uporabo tega člena v obsegu, ki ga je sprejela sama.

5.Pridržek pogodbenice velja tri leta od dne začetka veljavnosti te konvencije. Pridržek se lahko obnavlja za enako obdobje.

6.Generalni sekretar Sveta Evrope dvanajst mesecev pred potekom veljavnosti pridržka o tem obvesti pogodbenico. Najpozneje tri mesece pred potekom veljavnosti pogodbenica obvesti generalnega sekretarja Sveta Evrope o ohranitvi, spremembi ali umiku pridržka. Če pogodbenica obvesti generalnega sekretarja Sveta Evrope, da ohranja pridržek, pošlje obrazložitev razlogov, ki opravičujejo nadaljnji obstoj pridržka. Če pogodbenica uradnega obvestila ni poslala, generalni sekretar Sveta Evrope obvesti pogodbenico, da se njen pridržek samodejno podaljša za šest mesecev. Če pogodbenica ne pošlje uradnega obvestila o namenu, da ohrani ali spremeni svoj pridržek, pred potekom veljavnosti tega obdobja, pridržek preneha veljati.

7.Če pogodbenica ob uporabi tega pridržka osebe po prejemu prošnje za izročitev ne izroči drugi pogodbenici, predloži primer brez kakršne koli izjeme in brez nepotrebnega odlašanja svojim pristojnim organom zaradi kazenskega pregona, razen če se pogodbenica prosilka in zaprošena pogodbenica ne dogovorita drugače. Pristojni organi se odločijo o kazenskem pregonu na ozemlju zaprošene pogodbenice enako kot ob katerem koli težjem kaznivem dejanju po pravu pogodbenice. Zaprošena pogodbenica brez nepotrebnega odlašanja sporoči dokončni izid postopka pogodbenici prosilki in generalnemu sekretarju Sveta Evrope, ki ga pošlje Posvetovanju pogodbenic, ki ga določa člen 30.

8.Odločitev o zavrnitvi izročitve na podlagi tega pridržka se nemudoma pošlje pogodbenici prosilki. Če zaprošena pogodbenica v skladu z odstavkom 7 v razumnem roku ne sprejme nobene vsebinske sodne odločitve, lahko pogodbenica prosilka to sporoči generalnemu sekretarju Sveta Evrope, ki predloži zadevo Posvetovanju pogodbenic, ki ga določa člen 30. Posvetovanje preuči zadevo, poda mnenje o skladnosti zavrnitve s to konvencijo ter ga predloži Odboru ministrov z namenom sprejema izjave o tej zadevi. Pri izvajanju svojih nalog v skladu s tem odstavkom se Odbor ministrov sestane v sestavi, omejeni na države pogodbenice.

Člen 21 – Diskriminacijska določba

1.Nobena določba te konvencije se ne razlaga kot obveznost izročitve ali zagotavljanja medsebojne pravne pomoči, če ima zaprošena pogodbenica utemeljene razloge za domnevo, da je bila prošnja za izročitev zaradi kaznivih dejanj iz členov 5 do 7 in 9 ali medsebojne pravne pomoči glede takih kaznivih dejanj predložena zaradi kazenskega pregona ali kaznovanja osebe zaradi njene rase, veroizpovedi, državljanstva, narodnosti ali političnega stališča, ali če bi ugoditev prošnji prejudicirala položaj osebe iz katerega koli navedenega razloga.

2.Nobena določba te konvencije se ne razlaga kot obveznost izročitve, če za osebo, ki jo je treba izročiti, obstaja nevarnost, da bo mučena, da bodo z njo nečloveško ali ponižujoče ravnali ali jo kaznovali.

3.Nobena določba te konvencije se ne razlaga kot obveznost izročitve, če osebi, ki jo je treba izročiti, grozi smrtna kazen ali dosmrtni zapor brez možnosti pogojnega odpusta, če pravo zaprošene pogodbenice ne pozna dosmrtnega zapora, razen če ni zaprošena pogodbenica v skladu z veljavnimi pogodbami zavezana izročitvi, če pogodbenica prosilka predloži zagotovilo, ki je po mnenju zaprošene pogodbenice zadostno, da smrtna kazen ne bo izrečena, ali če je izrečena, ne bo izvršena, ali da oseba ne bo dosmrtno zaprta brez možnosti pogojnega odpusta.

Člen 22 – Spontano obveščanje

1.Ne glede na lastne preiskave ali postopke lahko pristojni organi pogodbenice brez predhodnega zaprosila pošljejo pristojnim organom druge pogodbenice podatke, pridobljene na podlagi lastnih preiskav, če menijo, da bi lahko njihovo razkritje pomagalo pogodbenici prejemnici začeti ali izvajati preiskave ali postopke oziroma bi lahko omogočilo, da pogodbenica pošlje zaprosilo na podlagi te konvencije.

2.Pogodbenica, ki zagotovi podatke, lahko v skladu z notranjim pravom postavi pogoje glede njihove uporabe za pogodbenico prejemnico.

3.Pogodbenico, ki prejme podatke, ti pogoji zavezujejo.

4.Pogodbenica lahko kadar koli z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da si pridržuje pravico, da je pogoji, ki jih je postavila pogodbenica, ki zagotovi podatke v skladu z odstavkom 2, ne zavezujejo, razen če ne prejme predhodnega obvestila o naravi morebitno zagotovljenega podatka in soglaša z njegovim pošiljanjem.

Člen 23 – Podpis in začetek veljavnosti

1.Konvencija je na voljo za podpis državam članicam Sveta Evrope, Evropski skupnosti in državam nečlanicam, ki so sodelovale pri njeni pripravi.

2.Konvencija se ratificira, sprejme ali odobri. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

3.Konvencija začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po dnevu, ko se je šest podpisnic, vključno z najmanj štirimi državami članicami Sveta Evrope, strinjalo, da jih konvencija zavezuje v skladu z določbami odstavka 2.

4.Za podpisnico, ki se pozneje strinja s tem, da jo konvencija zavezuje, začne konvencija veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po datumu, ko se je strinjala, da jo konvencija zavezuje v skladu z določbami odstavka 2.

Člen 24 – Pristop h konvenciji

1.Po začetku veljavnosti konvencije lahko Odbor ministrov Sveta Evrope po posvetovanju s pogodbenicami konvencije in prejetju njihovega soglasja povabi katero koli državo, ki ni članica Sveta Evrope in ni sodelovala pri njeni pripravi, da pristopi h konvenciji. Sklep se sprejme z večino glasov, določeno v členu 20(d) Statuta Sveta Evrope, in s soglasnim sklepom pogodbenic, ki imajo pravico biti v Odboru ministrov.

2.Za države, ki pristopijo h konvenciji v skladu z odstavkom 1, začne konvencija veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po dnevu deponiranja listine o pristopu pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

Člen 25 – Ozemeljska veljavnost

1.Vsaka država ali Evropska skupnost lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu določi ozemlje ali ozemlja, na katerih velja ta konvencija.

2.Vsaka pogodbenica lahko kadar koli pozneje z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi veljavnost te konvencije na katero koli drugo ozemlje, določeno v izjavi. Za tako ozemlje začne konvencija veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po dnevu, ko je generalni sekretar Sveta Evrope prejel izjavo.

3.Vsaka izjava, predložena v skladu s prejšnjima odstavkoma, se lahko umakne za katero koli ozemlje, določeno v izjavi, na podlagi uradnega obvestila, naslovljenega na generalnega sekretarja Sveta Evrope. Umik začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po dnevu, ko je generalni sekretar Sveta Evrope prejel uradno obvestilo.

Člen 26 – Učinki konvencije

1.Ta konvencija dopolnjuje veljavne večstranske ali dvostranske pogodbe ali sporazume med pogodbenicami, vključno z določbami navedenih pogodb Sveta Evrope:

–Evropska konvencija o izročitvi, na voljo za podpis v Parizu 13. decembra 1957 (ETS št. 24);

–Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, na voljo za podpis v Strasbourgu 20. aprila 1959 (ETS št. 30);

–Evropska konvencija o zatiranju terorizma, na voljo za podpis v Strasbourgu 27. januarja 1977 (ETS št. 90);

–Dodatni protokol k Evropski konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, na voljo za podpis v Strasbourgu 17. marca 1978 (ETS št. 99);

–Drugi dodatni protokol k Evropski konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, na voljo za podpis v Strasbourgu 8. novembra 2001 (ETS št. 182);

–Protokol, s katerim se spreminja Evropska konvencija o zatiranju terorizma, na voljo za podpis v Strasbourgu 15. maja 2003 (ETS št. 190).

2.Če sta dve ali je več pogodbenic že sklenilo mednarodno pogodbo ali sporazum glede zadev, ki jih obravnava ta konvencija, ali so drugače vzpostavile odnose glede teh zadev ali bodo to storile v prihodnje, so tudi upravičene uporabljati to mednarodno pogodbo ali sporazum ali ustrezno urejati odnose. Če pa pogodbenice vzpostavijo odnose glede zadev, ki jih obravnava ta konvencija, drugače, kot jih ureja konvencija, storijo to tako, da to ni v neskladju s cilji in načeli te konvencije.

3.Pogodbenice, ki so članice Evropske unije, pri svojih medsebojnih odnosih upoštevajo pravila Skupnosti in Evropske unije, če obstajajo pravila Skupnosti in Evropske unije, ki urejajo posamezno področje in se uporabljajo v konkretnem primeru, brez poseganja v cilj in namen konvencije ter v njeno celovito uporabo z drugimi pogodbenicami.

4.Nobena določba te konvencije ne vpliva na druge pravice, obveznosti in odgovornosti pogodbenice ali posameznika po mednarodnem pravu, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom.

5.Konvencija ne ureja dejavnosti oboroženih sil med oboroženim spopadom v skladu z opredelitvami mednarodnega humanitarnega prava, ki jih ureja to pravo, prav tako pa ne ureja dejavnosti vojaških sil pogodbenice pri izvajanju njihovih uradnih dolžnosti, če jih urejajo druga pravila mednarodnega prava.

Člen 27 – Spremembe konvencije

1.Spremembe te konvencije lahko predlaga vsaka pogodbenica, Odbor ministrov Sveta Evrope ali Posvetovanje pogodbenic.

2.Generalni sekretar vsak predlog za spremembo sporoči pogodbenicam.

3.Poleg tega se vsaka sprememba, ki jo predlaga pogodbenica ali Odbor ministrov, pošlje Posvetovanju pogodbenic, ki Odboru ministrov predloži svoje mnenje o predlagani spremembi.

4.Odbor ministrov preuči predlagano spremembo in kakršno koli mnenje, ki ga prejme s strani Posvetovanja pogodbenic, na podlagi česar lahko spremembo odobri.

5.Besedilo kakršne koli spremembe, ki jo Odbor ministrov odobri v skladu z odstavkom 4, se pošlje pogodbenicam v sprejetje.

6.Vsaka sprememba, odobrena v skladu z odstavkom 4, začne veljati trideseti dan po tem, ko so vse pogodbenice obvestile generalnega sekretarja o njenem sprejetju.

Člen 28 – Spremembe dodatka

1.Zaradi posodobitve seznama pogodb v dodatku lahko vsaka pogodbenica ali Odbor ministrov predlaga spremembe. Ti predlogi za spremembe se nanašajo le na splošnoveljavne pogodbe, sklenjene pri Združenih narodih, ki se posebej ukvarjajo z mednarodnim terorizmom in že veljajo. Generalni sekretar Sveta Evrope sporoči predloge za spremembo pogodbenicam.

2.Po posvetovanju s pogodbenicami nečlanicami lahko Odbor ministrov sprejme predlagano spremembo z večino glasov, določeno v členu 20(d) Statuta Sveta Evrope. Sprememba začne veljati eno leto po dnevu, ko je bila poslana pogodbenicam. V tem obdobju lahko vsaka pogodbenica uradno obvesti generalnega sekretarja Sveta Evrope, da se ne strinja z začetkom veljavnosti spremembe.

3.Če ena tretjina pogodbenic obvesti generalnega sekretarja Sveta Evrope, da se ne strinja z začetkom njene veljavnosti, sprememba ne začne veljati.

4.Če manj kot ena tretjina pogodbenic pošlje obvestilo o nestrinjanju, začne sprememba veljati za tiste pogodbenice, ki nestrinjanja niso sporočile.

5.Ko začne sprememba veljati v skladu z odstavkom 2 in je pogodbenica sporočila nestrinjanje, začne ta sprememba zanjo veljati prvi dan meseca po dnevu, ko je generalnega sekretarja Sveta Evrope obvestila o njenem sprejetju.

Člen 29 – Reševanje sporov

Ob sporu med pogodbenicami zaradi razlage ali uporabe te konvencije se spor reši s pogajanji ali katerim koli drugim načinom mirnega reševanja sporov po izbiri pogodbenic, vključno s predložitvijo spora razsodišču, katerega odločitev je za pogodbenice v sporu zavezujoča, ali Meddržavnemu sodišču v skladu z dogovorom med vpletenimi pogodbenicami.

Člen 30 – Posvetovanje pogodbenic

1.Pogodbenice se redno posvetujejo zaradi:

a.priprave predlogov, da bi olajšale ali izboljšale učinkovito uporabo in izvajanje te konvencije, vključno s prepoznavanjem kakršnih koli težav in učinkov izjav, predloženih po tej konvenciji;

b.oblikovanja mnenja o skladnosti zavrnitve izročitve, naslovljene nanje v skladu z odstavkom 8 člena 20;

c.dajanja predlogov za spremembo te konvencije v skladu s členom 27;

d.oblikovanja mnenj o vsakem predlogu za spremembo te konvencije, naslovljenem nanje v skladu z odstavkom 3 člena 27;

e.izražanja mnenja o kakršnem koli vprašanju glede izvajanja te konvencije in omogočanja izmenjave informacij o pomembnem pravnem, političnem ali tehnološkem razvoju.

2.Posvetovanje pogodbenic skliče generalni sekretar Sveta Evrope, kadar meni, da je to potrebno, vsekakor pa, kadar večina pogodbenic ali Odbor ministrov zahteva njegov sklic.

3.Sekretariat Sveta Evrope pomaga pogodbenicam pri izvajanju njihovih nalog v skladu s tem členom.

Člen 31 – Odpoved

1.Pogodbenica lahko kadar koli odpove to konvencijo z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope.

2.Odpoved začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po dnevu, ko je generalni sekretar Sveta Evrope prejel uradno obvestilo.

Člen 32 – Uradno obvestilo

Generalni sekretar Sveta Evrope obvesti države članice Sveta Evrope, Evropsko skupnost, države nečlanice, ki so sodelovale pri pripravi te konvencije, pa tudi vsako državo, ki je pristopila ali je bila povabljena k pristopu k tej konvenciji, o:

a.vsakem podpisu;

b.deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;

c.vsakem dnevu začetka veljavnosti te konvencije v skladu s členom 23;

d.vsaki izjavi, predloženi v skladu z odstavkom 2 člena 1, odstavkom 4 člena 22 in členom 25;

e.vsakem drugem dejanju, uradnem obvestilu ali sporočilu v zvezi s to konvencijo.

Da bi to potrdili, so podpisani, ki so za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

Sestavljeno v Varšavi 16. maja 2005 v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem izvodu, ki se shrani v arhivih Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene izvode vsem državam članicam Sveta Evrope, Evropski skupnosti, državam nečlanicam, ki so sodelovale pri pripravi te konvencije, in tudi vsem državam, ki so bile povabljene k pristopu.

Dodatek

1.Konvencija o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov, podpisana 16. decembra 1970 v Haagu;

2.Konvencija o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega zrakoplovstva, sklenjena 23. septembra 1971 v Montrealu;

3. Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločinov proti mednarodno zaščitenim osebam, vključno z diplomatskimi agenti, sprejeta 14. decembra 1973 v New Yorku;

4. Mednarodna konvencija proti jemanju talcev, sprejeta 17. decembra 1979 v New Yorku;

5. Konvencija o fizičnem varovanju jedrskega materiala, sprejeta 3. marca 1980 na Dunaju;

6. Protokol o zatiranju nezakonitih nasilnih dejanj na letališčih za mednarodno civilno zrakoplovstvo, sklenjen 24. februarja 1988 v Montrealu;

7. Konvencija o preprečevanju nezakonitih dejanj zoper varnost pomorske plovbe, sklenjena 10. marca 1988 v Rimu;

8. Protokol za preprečevanje nezakonitih dejanj zoper varnost ploščadi, postavljenih na epikontinentalnem pasu, sklenjen 10. marca 1988 v Rimu;

9. Mednarodna konvencija o zatiranju terorističnih bombnih napadov, sprejeta 15. decembra 1997 v New Yorku;

10. Mednarodna konvencija o zatiranju financiranja terorizma, sprejeta 9. decembra 1999 v New Yorku;

11.Mednarodna konvencija o zatiranju dejanj jedrskega terorizma, sprejeta 13. aprila 2005 v New Yorku 1 .

(1) Sprememba dodatka, ki so ga sprejeli namestniki ministrov na 1034. srečanju (11. septembra 2008, točka 10.1) in je začel veljati 13. septembra 2009 v skladu s členom 28 konvencije.