EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.6.2017

COM(2017) 314 final

2017/0129(NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o spremembi Izvedbenega sklepa Sveta 2015/1411/EU o odobritvi programa za makroekonomsko prilagoditev za Grčijo

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Svet guvernerjev Evropskega mehanizma za stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EMS) je v odgovor na prošnjo za pomoč za stabilnost v obliki posojila z obdobjem razpoložljivosti tri leta, ki jo je Helenska republika 8. julija 2015 poslala predsedniku sveta guvernerjev EMS, Evropsko komisijo zaprosil, naj se v povezavi z Evropsko centralno banko in skupaj z Mednarodnim denarnim skladom dogovori o memorandumu o soglasju, v katerem bodo podrobno navedeni pogoji za instrument finančne pomoči za obdobje 2015–2018 v skladu s členom 13(3) Pogodbe o EMS, in o programu za makroekonomsko prilagoditev za Grčijo. Program je bil pripravljen v skladu s postopkom, določenim v členu 7(1) Uredbe (EU) št. 472/2013. Navedene institucije so 11. avgusta 2015 z grško vlado dosegle dogovor na tehnični ravni o programu za makroekonomsko prilagoditev (v nadaljnjem besedilu: program).

Svet je na predlog Komisije sprejel Izvedbeni sklep (EU) 2015/1411, s katerim je program odobril.

V skladu s členom 1(2) Sklepa 2015/1411/EU je Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko (v nadaljnjem besedilu: ECB) in, kadar je bilo primerno, z Mednarodnim denarnim skladom (v nadaljnjem besedilu: MDS) izvedla drugi pregled napredka pri izvajanju dogovorjenih ukrepov, pa tudi njihove učinkovitosti ter ekonomskega in socialnega vpliva. Na podlagi navedenega pregleda je bil obstoječi program za makroekonomsko prilagoditev posodobljen tako, da odraža ukrepe, ki so jih grški organi izvedli do konca prvega četrtletja leta 2017.

Komisija je po pogovorih med navedenimi institucijami in grško vlado v skladu s postopkom, določenim v členu 7(5) Uredbe (EU) št. 472/2013, in opredelitvi pogojev, na katerih temelji program, sprejela predlog izvedbenega sklepa Sveta o spremembi Izvedbenega sklepa Sveta 2015/1411/EU o odobritvi programa za makroekonomsko prilagoditev za Grčijo v skladu z Uredbo (EU) št. 472/2013.

2017/0129 (NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o spremembi Izvedbenega sklepa Sveta 2015/1411/EU o odobritvi programa za makroekonomsko prilagoditev za Grčijo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo 1 in zlasti člena 7(5) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Svet guvernerjev Evropskega mehanizma za stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EMS) je 16. julija 2015 pozval Komisijo, naj se skupaj z Evropsko centralno banko (v nadaljnjem besedilu: ECB), EMS, grškimi organi in, kjer je ustrezno, Mednarodnim denarnim skladom (v nadaljnjem besedilu: MDS) dogovori o programu za makroekonomsko prilagoditev za Grčijo v obliki posojila. Program je bil pripravljen v skladu s postopkom, določenim v členu 7(1) Uredbe (EU) št. 472/2013. Navedene institucije so 11. avgusta 2015 so z grško vlado dosegle dogovor na tehnični ravni o programu za makroekonomsko prilagoditev (v nadaljnjem besedilu: program). Svet je na predlog Komisije program sprejel v obliki izvedbenega sklepa Sveta( 2 ) .

(2)V skladu s tem dogovorom je Grčija sprejela celovit sveženj ukrepov, ki se izvede v okviru triletnega programa EMS za makroekonomsko prilagoditev v obdobju od 3. četrtletja leta 2015 do 3. četrtletja leta 2018.

(3)Celovit sveženj ukrepov, določen v Memorandumu EMS o soglasju o posebnem gospodarskopolitičnem pogojevanju (v nadaljnjem besedilu: memorandum o soglasju) z dne 19. avgusta 2015, je namenjen obnovitvi zaupanja v finančni trg, ponovni vzpostavitvi dobrih makroekonomskih ravnotežij in omogočanju ponovne trajnostne gospodarske rasti. Temelji na štirih stebrih: obnovitvi fiskalne vzdržnosti, zaščiti finančne stabilnosti, povečanju konkurenčnosti in rasti ter posodobitvi državne in javne uprave.

(4)Po zaključku prvega pregleda programa in po izjavi Euroskupine z dne 25. maja 2016, pozitivni oceni Komisije in ECB o izvajanju programa ter odobritvi EMS sta Grčija in Komisija v imenu EMS 16. junija 2016 podpisali dodatni memorandum o soglasju. V dodatnem memorandumu o soglasju so pogoji politike iz memoranduma o soglasju posodobljeni tako, da odražajo napredek pri izvajanju programa.

(5)Euroskupina je 25. maja 2016 obravnavala tudi vzdržnost grškega dolga. Dogovorila se je o svežnju ukrepov za odpravo dolga, ki naj bi se uvajali postopoma, kot je potrebno za dosego dogovorjenih ciljev za bruto potrebe po financiranju. Dogovorila se je, da bo prvi sklop ukrepov izveden v kratkem roku, tj. po zaključku prvega pregleda in do konca programa. Sveta direktorjev EMS in evropskega instrumenta za finančno stabilnost sta 23. januarja 2017 sprejela pravila za izvedbo niza kratkoročnih ukrepov za odpis dolga Grčiji, ki so se začeli izvajati. Euroskupina se je 25. maja 2016 dogovorila tudi, da po uspešni izvedbi programa do sredine leta 2018 pričakuje izvajanje morebitnega drugega sklopa ukrepov, če bodo potrebni za dosego dogovorjenih ciljev glede vzdržnosti dolga.

(6)Euroskupina je 25. maja 2016 pozdravila namero vodstva MDS, da izvršnemu odboru Sklada predlaga odobritev finančnega aranžmaja za Grčijo. To stališče je potrdila 5. decembra 2016, poudarila pa je tudi potrebo po deljeni pogojenosti, o kateri so se dogovorile vse institucije in Grčija 3 . Euroskupina je 5. decembra 2016 institucije in Grčijo tudi pozvala, naj hitro nadaljujejo pogajanja, da bi se dosegel dogovor na delovni ravni (čim prej, na podlagi take deljene pogojenosti), ter pooblastila delovno skupino Euroskupine za oceno tega dogovora na delovni ravni. Navedena pogojenost vključuje sprejetje predhodno uzakonjenega svežnja fiskalnih ukrepov, ki naj bi pomagal zagotoviti primarni presežek v višini 3,5 % BDP v srednjeročnem obdobju.

(7)Grško gospodarstvo je pokazalo visoko stopnjo odpornosti na okoliščine povečane negotovosti in uvedbe kapitalskih kontrol, saj se je BDP leta 2015 zmanjšal le za 0,2 %. Leta 2016 je grško gospodarstvo stagniralo, porast zasebne potrošnje pa se je izravnala z zmanjšanjem javne porabe in neto izvoza. Po pomladanski napovedi Komisije iz leta 2017 naj bi grško gospodarstvo v letu 2017 zraslo za 2,1 %, v letu 2018 pa za 2,5 %, saj naj bi večje zaupanje v gospodarstvo podpiralo naložbe in potrošnjo.

(8)Po navedeni napovedi naj bi delež javnega dolga v BDP v letu 2016 znašal 179,0 %, v letu 2017 178,8 %, v letu 2018 174,6 % in v letu 2019 165,2 %. Delež javnega dolga v BDP naj bi se tako od leta 2017 zmanjševal. Grčija je imela v letu 2015 primarni presežek v višini 0,5 % BDP, v letu 2016 pa v višini 4,2 % BDP, s čimer je presegla cilja iz programa, ki sta bila za ti leti –0,25 % oziroma 0,5 % BDP. Grški organi bodo izvajali fiskalno usmeritev, ki temelji na ciljnih primarnih presežkih v višini 1,75 % BDP v letu 2017 ter 3,5 % BDP v letu 2018 in v srednjeročnem obdobju. Načrt za doseganje fiskalnih ciljev je skladen s pričakovanimi stopnjami rasti grškega gospodarstva, ko bo okrevalo po doslej največji zabeleženi recesiji.

(9)Ob upoštevanju posodobljenih napovedi služb Komisije in rezultatov drugega pregleda, ki ga je izvedla Komisija v povezavi z ECB in, kadar je bilo primerno, z MDS, bi bilo treba obstoječi program posodobiti tako, da bo odražal reforme, ki so jih grški organi začeli izvajati do konca prvega četrtletja 2017. Na podlagi tega bi morala posodobljena pogojenost opredeljevati niz politik, potrebnih za uspešno izvajanje programa v prihodnosti, z namenom vrnitve grškega gospodarstva na pot trajnostne rasti. Zato je primerno Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2015/1411 spremeniti.

(10)Vsaka oblika finančne pomoči, ki jo Grčija prejme kot pomoč za izvajanje politik v okviru programa, mora biti v skladu s pravnimi zahtevami in politikami Unije, zlasti z okvirom ekonomskega upravljanja Unije in Listino o temeljnih pravicah. Kolikor kateri koli od ukrepov, predvidenih v programu za makroekonomsko prilagoditev, omejuje uresničevanje pravic in svoboščin, priznanih z Listino o temeljnih pravicah, so te omejitve v skladu s členom 52(1) Listine. Kakršno koli intervencijo za podporo finančnim institucijam bi bilo treba izvesti v skladu s pravili Unije o konkurenci. Komisija bi morala zagotoviti, da so vsi ukrepi iz memoranduma o soglasju glede prošnje za finančno pomoč v okviru Evropskega mehanizma za stabilnost popolnoma skladni s tem sklepom –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Člen 2 Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2015/1411 se nadomesti z naslednjim:

„1.Grčija izvaja konsolidacijo javnih financ s sprejetjem visokokakovostnih trajnih ukrepov s čim manjšim učinkom na prikrajšane osebe. Grški organi so zavezani zagotavljanju vzdržnih javnih financ in srednjeročnemu doseganju obsežnih in trajnih primarnih presežkov, ki bodo postopno zmanjšali delež javnega dolga v BDP. Grčija v skladu s tem izvaja fiskalno usmeritev, ki temelji na ciljnih primarnih presežkih v višini 1,75 % BDP v letu 2017 in 3,5 % BDP od leta 2018 in v srednjeročnem obdobju. Grški organi se zavezujejo, da bodo sprejeli dodatne strukturne ukrepe, ki bodo doprinesli 0,3 % BDP do leta 2018, da se doseže začrtana pot primarnega presežka. Ukrepi za doseganje teh ciljev glede primarnega presežka, dogovorjeni v okviru drugega pregleda programa, vključujejo: racionalizacijo socialnih prejemkov in odpravo davčnih odhodkov na podlagi priporočil iz pregleda sistema socialne varnosti, ki ga je opravila Svetovna banka; racionalizacijo porabe za zdravstveno varstvo z razširitvijo področja uporabe zaprtega proračunskega okvira in znižanjem praga za vračilo sredstev; uvedbo davka na kratkoročni najem turističnih nastanitev ter racionalizacijo nekaterih spodbud za uspešnost in dodatkov v javnem sektorju.

2.Organi v podporo ponovnemu uravnoteženju proračuna v smeri politik, ki so rasti bolj prijazne in omogočajo pravičnejšo razdelitev, ob hkratnem zagotavljanju izpolnjevanja srednjeročnih fiskalnih ciljev določijo naslednje ukrepe:

i.srednjeročno fiskalno strategijo za obdobje 2018–2021 v skladu z dogovorjenimi srednjeročnimi cilji, ki bi jih bilo treba doseči brez ukrepov, ki zavirajo rast;

iipokojninsko reformo, ki bo zagotovila neto prihranke v višini 1 % BDP v srednjeročnem obdobju, in dohodninsko reformo, ki jo je treba izvesti ter bo v letu 2020 in srednjeročno zagotavljala neto prihranke v višini 1 % BDP;

iiidavčni sveženj, namenjen spodbujanju rasti, ki v neto zneskih ustreza prihodkom iz dohodninske reforme in zajema: (i) znižanje stopenj dohodnine in solidarnostnega davka s srednjeročnim fiskalnim učinkom v višini 0,8 % BDP; (ii) znižanje stopenj davka od dohodkov pravnih oseb s srednjeročnim fiskalnim učinkom v višini 0,1 % BDP in (iii) znižanje davka na nepremičnine (ENFIA) z učinkom v višini 0,1 % BDP;

ivsveženj ciljno usmerjene porabe, ki v neto zneskih ustreza prihodkom iz pokojninske reforme in zajema: (i) povečanje porabe za ciljne socialne prejemke (stanovanjski dodatek; otroški dodatek; šolski obroki; izobraževanje in varstvo v zgodnjem otroštvu/predšolska vzgoja; zmanjšana doplačila v zdravstvu na podlagi premoženjskega stanja) v višini 0,7 % BDP, (ii) naložbe v visokokakovostno javno infrastrukturo v višini 0,15 % BDP ter (iii) aktivne politike trga dela v višini 0,15 % BDP;

vče se na podlagi v prihodnost usmerjene ocene v okviru končnega pregleda programa ugotovi potreba po hitrejšem izvajanju dohodninskih ukrepov, da bi se dosegel dogovorjeni fiskalni cilj za leto 2019, ki je primarni presežek v višini 3,5 % BDP, in sicer brez ukrepov, ki škodujejo rasti, se dohodninski ukrepi začnejo izvajati v letu 2019;

viizvajanje ekspanzivnega svežnja od leta 2019, in sicer glede na oceno in dogovor po končnem pregledu programa po preglednem postopku, v znesku, ki bo skladen z napovedmi institucij glede preseganja dogovorjenih srednjeročnih ciljev, da se zagotovi njihovo doseganje.

3.Organi dokončajo potrebni okvir za celovito uvedbo neodvisnega organa za javne prihodke in za njegovo uspešno delovanje. Sprejmejo nadaljnje ukrepe za izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti, vključno z zakonodajo za spodbujanje in olajševanje uporabe elektronskega plačevanja. Ukrepi za okrepitev boja proti davčnim utajam si med drugim prizadevajo za izboljšanje modela sodelovanja med pravosodnimi organi in davčnimi upravami.

4.Grški organi sprejmejo ukrepe za nadaljnjo krepitev proračunskega procesa in upravljanja javnih financ. Zagotovijo, da je nacionalna zakonodaja popolnoma v skladu s Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (fiskalni dogovor). Organi tudi pripravijo srednjeročen akcijski načrt za zagotovitev opravljanja plačil v skladu z Direktivo 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih 4 . Okrepijo okvir javnega naročanja, med drugim s spodbujanjem centralnih javnih naročil.

5.Organi v celoti izvajajo nove zakonodajne določbe celovite pokojninske reforme iz leta 2016. Z namenom racionalizacije javne porabe za zdravstvo sprejmejo strukturne ukrepe, ki se osredotočajo na izboljšanje učinkovitosti, vključno z zaprtim proračunom (prag za vračilo sredstev), da se zajamejo postavke, pri katerih se prej sredstva niso vračala. Organi objavijo posodobljen bilten cen, da se znižajo cene farmacevtskih izdelkov, redno posodabljajo in objavljajo pozitivne in negativne sezname ter sprejmejo nadaljnje ukrepe za izboljšanje uveljavljanja generičnih zdravil na trgu.

6.Organi zagotovijo nemoteno uvedbo in izvajanje sistema socialno-solidarnostnega dohodka. Začnejo obsežno reformo sistema socialnega varstva na podlagi ustreznih priporočil iz pregleda sistema socialne varnosti, ki ga je opravila Svetovna banka. Ta reforma je namenjena racionalizaciji sistema in boljšemu usmerjanju v potrebe najbolj ranljivih, vključno s preusmerjanjem sredstev za financiranje nacionalne uvedbe novega sistema socialno-solidarnostnega dohodka.

7.Organi zaradi zaščite finančne stabilnosti objavijo časovni načrt za sprostitev kapitalskih kontrol, pri čemer se izogibajo nepotrebnim zamudam, ne da bi pri tem ogrozili finančno stabilnost. Ocenijo in odpravljajo ovire za sekundarni trg s slabimi posojili, opredeljene v poročilu o pregledu izvajanja zakona 4354/2015, da se poenostavi postopek za izdajo licenc serviserjem slabih posojil. Organi vzpostavijo shemo za zunajsodno prestrukturiranje slabih posojil in zagotovijo njeno nemoteno izvajanje, s čimer velikim in manjšim dolžnikom z dolgom, ki presega minimalni prag, omogočijo dostop do mehanizma za prestrukturiranje dolga in vanj zajamejo vse elemente dolga, vključno z zasebnim in javnim dolgom, razen prispevkov za socialno varnost in davčnih odtegljajev. Organi tudi posodobijo okvir za insolventnost gospodarskih družb in zagotovijo njegovo učinkovito izvajanje, pri čemer se osredotočijo zlasti na vlogo stečajnih upraviteljev. Ponovno pregledajo zakon o pravdnem postopku, da bi se uskladil z najboljšimi praksami Unije.

8.Organi za spodbujanje rasti, konkurenčnosti in naložb še naprej pripravljajo in izvajajo številne reforme proizvodnih trgov, ki so usmerjene v doseganje najboljših praks Unije. Reforme vključujejo: nadaljnje izvajanje priporočil iz nabora orodij OECD za odpravo ovir za konkurenco v širokem naboru sektorjev; reforme za liberalizacijo licenciranja naložb in zmanjšanje upravnih bremen pri ustanavljanju podjetij; nadaljnje ukrepe za liberalizacijo reguliranih poklicev; reforme za modernizacijo okvira za rabo zemljišč, vključno s prostorskim načrtovanjem in katastrom, ter ukrepe za okrepitev delovanja vodnega in prometnega sektorja.

9.Grčija glede trgov dela sprejme zakonodajo za pojasnitev, da bodo reforme kolektivnega pogajanja iz leta 2011 podaljšane do konca programa. Organi sedanji upravni okvir za kolektivno odpuščanje nadomestijo s postopkom odpovednega roka, ki ni daljši od treh mesecev in ne vključuje predhodne odobritve, ter spremenijo zakonodajo o industrijski akciji. Sprejmejo tudi dodatne ukrepe za preprečevanje neprijavljenega dela, okrepitev poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izvedbo triletnega akcijskega načrta za izobraževanje.

10.Organi še naprej izvajajo obsežne reforme energetskih trgov, da se ti uskladijo z zakonodajo in politikami Unije, postanejo sodobnejši in konkurenčnejši, da bo na njih manj monopolističnih rent in neučinkovitosti, da se bodo spodbujale inovacije, da bodo bolj naklonjeni večji uporabi energije iz obnovljivih virov in plina ter da se zagotovi prenos koristi vseh navedenih sprememb na potrošnike. Na trgu z električno energijo organi za uskladitev tržnega deleža prvotnega ponudnika z dogovorjenimi cilji še naprej izvajajo dražbe električne energije in predlagajo brezpogojne strukturne ukrepe za odprodajo deleža proizvodne zmogljivosti prvotnega ponudnika v skladu z ustreznimi sklepi Evropske komisije 5 . Organi tudi nadaljujejo postopek za popolno lastniško ločevanje operaterja prenosnega sistema od prvotnega operaterja, še naprej izvajajo reformo spodbud za obnovljive vire energije in zagotovijo pravočasno izvajanje drugih tržnih reform. Na trgu s plinom nadaljnje izvajanje sedanjih reform med drugim privede do polne pravice do zamenjave dobavitelja za vse odjemalce do leta 2018, kakor je načrtovano. Organi sprejmejo dodatne ukrepe za odpravo preostalih ovir za učinkovito konkurenco na veleprodajnih in maloprodajnih trgih s plinom ter za spodbujanje medsebojnih povezav in diverzifikacije virov oskrbe.

11.Organi še naprej izvajajo ambiciozen program privatizacije in politike, ki podpirajo naložbe. Organi se zavezujejo, da bodo olajšali proces privatizacije in dokončali vse potrebne vladne ukrepe, da omogočijo uspešno izvajanje razpisov. V zvezi s tem organi dokončajo vse potrebne ukrepe, kakor so dogovorjeni vsako četrtletje med grškim skladom za razvoj premoženja (v nadaljnjem besedilu: HRADF), institucijami in vlado. Seznam ukrepov, ki jih mora sprejeti vlada, je potrdil svet direktorjev HRADF. Po ustanovitvi grške družbe za upravljanje premoženja in deležev, ki bo imela v posesti vredna grška sredstva, organi zagotovijo, da so upravljanje te družbe in njena notranja pravila v skladu z mednarodnimi standardi in najboljšimi praksami, vključno s smernicami OECD o upravljanju podjetij v državni lasti. Skupni cilj družbe za upravljanje premoženja in deleže so upravljanje vrednih grških sredstev ter zaščita, ustvarjanje in nazadnje doseganje njihove najvišje vrednosti, ki se unovči s privatizacijo ali na druge načine.

12.Sodobna državna in javna uprava ostaja ključna prednostna naloga programa. Organi posebno pozornost namenijo izvajanju ukrepov, ki so že bili sprejeti na podlagi programa, da se poveča učinkovitost javnega sektorja pri zagotavljanju osnovnih javnih dobrin in storitev, s posebnim poudarkom na zaposlovanju in depolitizaciji vodilnih delavcev, ocenjevanju uspešnosti ter mobilnosti. Sprejmejo se ukrepi za večjo učinkovitost pravosodnega sistema, vključno z omogočanjem uvedbe elektronskih dražb, in za okrepitev boja proti korupciji. Z nadaljnjim izvajanjem sprejetih reform se krepi institucionalna in operativna neodvisnost ključnih institucij, kot sta davčna uprava in statistični urad (Elstat).“

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Helensko republiko.

V Bruslju,

(1)    UL L 140, 27.5.2013, str. 1.

(2)    Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2015/1411 z dne 19. avgusta 2015 o odobritvi programa za makroekonomsko prilagoditev za Grčijo (UL L 219, 20.8.2015, str. 12).

(3)     http://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2016/12/05-eurogroup-statement-greece/.

(4)    UL L 48, 23.2.2011, str. 1.

(5)    Sklepa C(2008) 824 final in C(2009) 6244 final, ki sta bila potrjena s sodbama Splošnega sodišča Evropske unije z dne 15. decembra 2016 v zadevi T-169/08 RENV oziroma zadevi T-421/09 RENV.