52017IR5782

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52017IR5782 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52017IR5782

Help

Mnenje Evropskega odbora regij – Vmesni pregled strategije EU za gozdove

COR 2017/05782

UL C 361, 5.10.2018, pp. 5–8 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

5.10.2018

Uradni list Evropske unije

C 361/5

Mnenje Evropskega odbora regij – Vmesni pregled strategije EU za gozdove

(2018/C 361/02)

Poročevalec:

Ossi MARTIKAINEN (FI/ALDE), član sveta občine Lapinlahti

EVROPSKI ODBOR REGIJ

I. UVOD

Ozadje strategije EU za gozdove

V Evropski uniji so za politiko za gozdove pristojne države članice.

Evropska unija pa ima izključno pristojnost oziroma si z državami članicami deli pristojnost na številnih področjih, ki vplivajo na gozdove in njihovo izkoriščanje, kot so zlasti skupna trgovinska in kmetijska politika, razvojna politika, podnebna politika ter področja okolja, energetike, biogospodarstva in krožnega gospodarstva.

Zato je treba na ravni EU uskladiti evropske politike, ki vplivajo na vprašanja, povezana z gozdarstvom, in oceniti vpliv globalnih zavez EU glede vzdržnega izkoriščanja gozdov. Strategija za gozdove bi morala upoštevati skupne cilje držav članic in razlike med njimi. Ko se EU pogaja o vprašanjih, ki zadevajo gozdove (glej točko 2), na primer v okviru Organizacije združenih narodov ali Svetovne trgovinske organizacije, mora upoštevati stališča držav članic in njihovih regij o gozdovih. Strategija za gozdove je učinkovito orodje za usklajevanje različnih političnih področij in zbliževanje različnih pogledov, ki jih imajo države članice in njihove regije na to temo. Njena vloga je tudi poudariti nove cilje in ukrepe, ki bi jih bilo treba preučiti na ravni EU.

V EU se priznavajo načela trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki so bila potrjena na vseevropski ravni in razvita v okviru procesa Forest Europe. Ta načela, ki zagotavljajo trajnostno upravljanje gozdov in ki bi morala vključevati tudi načelo „kaskadne uporabe“, se upoštevajo pri pripravi nacionalne zakonodaje na področju gozdov in ohranjanja narave oziroma tržnih certifikatov.

Gozdne površine pokrivajo 43 % kopenskega območja držav članic EU. So zelo raznovrstne, razlikujejo pa se tako glede na vrsto gozda (zajemajo tudi gozdne površine brez dreves) kot tudi glede na možnosti njihove rabe. Več kot 60 % teh gozdov je v zasebni lasti, preostali del pa je v različnih oblikah javnega lastništva. Pomembno vlogo imajo tudi lokalne oblasti kot lastnice gozdov. Lastništvo v rokah lokalnih oblasti je tretja najpogostejša oblika lastništva gozdov v Evropi.

Lokalne in regionalne oblasti so lahko lastnice gozdov ali pa z gozdovi gospodarijo in izvajajo zakonodajo, sprejeto na tem področju. To pomeni, da imajo v zvezi s tem veliko izkušenj in strokovnega znanja. Gozdovi so za lokalne in različne regionalne oblasti pomemben element trajnostnega razvoja z gospodarskega, okoljskega in družbenega vidika, kar se že več kot stoletje odraža tako v pripravljanju in izvajanju načrtov gozdarjenja, ki temeljijo na načelih ohranjanja, stabilnosti in trajnostnega donosa njihovih številnih proizvodov, kot tudi v izvajanju trdne zakonodaje o gozdovih, ki te ohranja in ščiti. Iz vseh teh razlogov se je treba pri posodabljanju strategije EU za gozdove posvetovati z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, ki niso zgolj pomembni akterji v gozdarskih zadevah, temveč tudi dejanske zainteresirane strani, podobno kot so to lastniki gozdov.

II. VZDRŽNA POLITIKA ZA GOZDOVE Z VIDIKA LOKALNIH IN REGIONALNIH OBLASTI

7. Gospodarsko vzdržna politika za gozdove

7.1

Gozdarstvo ustvari 7 % evropske gospodarske rasti in zaposluje 3,5 milijona ljudi – oziroma do 4 milijone ljudi, če vključimo še sektor energije iz gozdne biomase. Leta 2011 je bila vrednost proizvodnje gozdarske industrije v EU 460 milijard EUR. Gozdarske dejavnosti in delovna mesta so bistveni za podeželske in redko poseljene regije, hkrati pa krepijo tudi gospodarsko rast v mestih in spodbujajo sodelovanje med podeželskimi in mestnimi območji. Strategija za gozdove bi morala poudariti gospodarsko rast, zaposlovanje in evropske naložbe ter določiti nove priložnosti, ki jih ponujajo, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti podpori gospodarskega razvoja akterjev v gozdarskem sektorju v najbolj oddaljenih regijah.

7.2

Lokalne in regionalne oblasti imajo lahko pomembno vlogo pri spodbujanju podjetij k uporabi lokalnega lesa ter prehoda na biogospodarstvo. Na primer, predvsem izbira gradbenih materialov in proizvodnja energije za potrebe skupnosti ter za ogrevanje stavb v javni lasti, na drugem mestu pa tudi večja uporaba naprednih biogoriv v javnem prometu so koristna orodja, ki lahko prispevajo k močnejšemu gospodarstvu in zaposlovanju v regijah. Razvoj in izkoriščanje naprednih biogoriv iz gozdov in drugih virov je pomemben element podnebne politike EU v okviru direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. To zahteva velika prizadevanja glede tehnološkega razvoja, pilotnih obratov in proizvodnje v velikem obsegu ter tudi dolgoročnega pravnega okvira, ki bi zagotovil stabilne pogoje za potrebne obsežne naložbe.

7.3

90 % lesa, ki se kot surovina uporablja v Evropi, prihaja iz evropskih gozdov. Z vidika zaposlovanja in gospodarstva na lokalni in regionalni ravni si je treba prizadevati za še večjo stopnjo domače porabe, pri tem pa upoštevati vzdržnost gozdnih virov in uporabe lesa. Zato je treba s preučitvijo novih načinov uporabe in tehnologij ovrednotiti določene vrste, ki se nahajajo v naših gozdovih in po katerih danes ni povpraševanja na trgu.

7.4

Pregled strategije za gozdove je treba uskladiti s posodobitvijo strategije za biogospodarstvo. Pri razvoju gozdarskega biogospodarstva in spodbujanju inovacij je treba zagotoviti skladnost vseh različnih politik EU.

7.5

V okvir reforme skupne kmetijske politike je pomembno vključiti orodja za podporo gozdarstva na podeželju, kot so orodja za preprečevanje krčenja gozdov, za pogozdovanje in preoblikovanje gozdov, za načrtovanje in gospodarjenje z gozdovi, za podporo pogozdovanju obrobnih kmetijskih območij ter vzpostavljanje in obnovo kmetijsko-gozdarskih sistemov, za ohranjanje gozdov kot sestavnega dela sistemov ekstenzivne živinoreje, kakor tudi za spodbujanje podjetništva in usposabljanja v tem sektorju.

7.6

Ekonomska vzdržnost je odvisna tudi od učinkovitosti in preglednosti izkoriščanja gozdih proizvodov, to pa je področje, na katerem ima lahko uporabna tehnologija zelo pomembno vlogo.

7.7

Poleg tega je treba razvijati in uporabljati dinamične in integrirane informacijske in kartografske sisteme za gozdove, ki bodo tako lastnikom kot gozdarjem v pomoč pri sprejemanju odločitev.

8. Okoljsko vzdržna politika za gozdove

8.1

Evropski gozdovi varujejo biotsko raznovrstnost, ohranjajo ekosistemske storitve in skladiščijo emisije ogljika iz ozračja. Danes je v gozdovih shranjenih približno 10 % emisij toplogrednih plinov EU. Z uporabo uspešnega dolgoročnega pristopa, prilagojenega regionalnim posebnostim, bi bilo lahko do 90 % evropskih gozdov naravnih ali polnaravnih in dom najrazličnejšim vrstam. Z naložbami v vzdržno gozdarstvo bomo še naprej zagotavljali bolj vzdržne in zdrave gozdove.

8.2

Izkoriščanje gozdov je vzdržno, kadar je rast dreves hitrejša od njihovega poseka in se upoštevajo zahteve glede biotske raznovrstnosti. Opozoriti je treba, da sta se površina, ki jo pokrivajo evropski gozdovi, in hitrost njihove rasti od devetdesetih let prejšnjega stoletja povečali. Poleg raznovrstnosti je eden od glavnih ciljev okoljsko vzdržne politike za gozdove zaustavitev krčenja gozdov po svetu in na delih Evrope, ki predstavljajo izzive. Pri presojanju vzdržnosti izkoriščanja gozdov je treba upoštevati raznolikost gozdnih ekosistemov in različen pomen, ki ga imajo za svojo okolico v posameznih evropskih regijah.

8.3

Za veliko rastlinskih in živalskih vrst pa tudi za uporabo gozdov za rekreativne dejavnosti je zelo pomembno, da se pri gospodarjenju z gozdovi upoštevata raznovrstnost in raznolikost gozdnih ekosistemov.

8.4

Vmesni pregled strategije za gozdove mora v večji meri upoštevati pomen, ki ga imajo vse razsežnosti gozdov v podnebni politiki, pri izvajanju ciljev Pariškega sporazuma, pri doseganju ciljev iz Aičija glede biotske raznovrstnosti in v prizadevanjih za izpolnitev ciljev ZN za trajnostni razvoj, da se bo trajnostno gospodarjenje z gozdovi obravnavalo enakovredno z drugimi ukrepi za zmanjšanje emisij CO2. Lokalne in regionalne oblasti bodo lahko učinkoviteje dosegale skupne cilje, tudi v gozdarstvu, če bo vmesni pregled prinesel konkretne, specifične in preverjene predloge za ukrepanje in primere.

8.5

V Evropi poteka vneta razprava o okoljskem statusu in razvoju gozdov, ki včasih sproži spore na lokalni in regionalni ravni. Pomembno je, da so raziskave evropskih gozdov, njihovega upravljanja in njihovega razvoja deležne potrebnih sredstev in da oblasti in civilna družba iz javnih virov dobijo zanesljive podatke o gozdovih, da bi tako olajšali dialog.

8.6

V podporo raznovrstnosti gozdov v EU je bilo pripravljenih več pobud, kot so mreža Natura 2000, direktivi o pticah in habitatih, podpora za zeleno infrastrukturo in strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2020. Lokalne in regionalne oblasti pomagajo pri njihovem izvajanju in bi morale imeti več možnosti, da prispevajo k vsebini ukrepov.

8.7

V številnih državah članicah in regijah EU ohranjanje gozdnih ekosistemov najbolj ogrožajo gozdni požari (1). Najhitrejši in najučinkovitejši način za omejitev škode, ki jo povzročijo gozdni požari, je ukrepanje lokalne skupnosti. Zato mora biti ukrepanje EU usmerjeno k podpori pri tehničnem usposabljanju, da se okrepi zmogljivost skupnosti za samopomoč, vključno z boljšo pripravljenostjo gasilcev in drugih delavcev na področju javne varnosti na začetni odziv in obvladovanje nesreč (2);

8.8

V zvezi s tem je treba poudariti, da so v nekaterih najbolj oddaljenih regijah EU tudi amazonski in subtropski gozdovi. Ti pragozdovi so edinstven laboratorij za znanstvene raziskave, specializacijo in inovacije (kot so farmacevtske raziskave in predelava rastlinskih izvlečkov). Biotska raznovrstnost v najbolj oddaljenih regijah predstavlja skoraj 80 % vse evropske biotske raznovrstnosti in je ključnega pomena za ekološko ravnovesje planeta. Lokalne in regionalne oblasti so varuhinje tega neprecenljivega bogastva, zato jih je treba ustrezno podpreti pri njegovem upravljanju in ohranjanju.

9. Družbeno vzdržna politika za gozdove

9.1

Gozdovi zagotavljajo številne ekosistemske storitve in naravne proizvode, ne samo les. S trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi bo mogoče zagotoviti, da bodo ti ostali državljanom na voljo tudi v prihodnosti. Naravni proizvodi in možnosti za rekreacijo, ki jih nudijo gozdovi, prinašajo številne koristi za zdravje.

9.2

Gozdovi prinašajo družbi precejšnje koristi, zlasti v smislu kakovosti življenja in dobrega počutja, kar je izjemno pomembno za uravnoteženo življenje ljudi; zato se predlaga, da se z javnimi ali zasebnimi pobudami in ob podpori EU spodbuja ustvarjanje novih gozdnih območij.

9.3

Za družbeno vzdržno izkoriščanje gozdov je potrebno dolgoročno prostorsko načrtovanje. O rabi in varstvu gozdov se je treba posvetovati z lastniki gozdov, lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter tistimi, ki tam živijo.

9.4

Strategija EU za gozdove bi morala vplivati na trgovinsko in razvojno politiko EU na globalni ravni: okoljsko vzdržno izkoriščanje gozdov v državah v razvoju, biotska raznovrstnost in družbena vzdržnost gozdarske politike (lastništvo zemljišč, pravica do rabe gozdov, pravice lokalnih prebivalcev) morajo biti visoko na globalni agendi EU.

9.5

Podatki iz raziskav o razvoju in uporabi gozdov morajo biti vedno na voljo državljanom in regionalnim oblastem, da bi se lažje odločali. To je argument za to, da se z rezultati raziskav Komisije o evropskih gozdovih leta 2018 seznani širok krog sektorskih deležnikov in širša javnost.

9.6

Vse to bo mogoče le z ohranitvijo gozdne kulture, ki jo bo treba okrepiti in obogatiti z (notranjo) izmenjavo izkušenj in praks iz vseh evropskih gozdnih območij, poleg tega pa bosta potrebna (zunanja) pomoč in podpora mestnega prebivalstva, ki ga bo treba seznaniti s koristmi gozdov in gozdarjenja.

9.7

Vse strategije v zvezi z gozdarstvom, tako na regionalni, nacionalni in še posebej na evropski ravni, bi morale temeljiti na ohranjanju prebivalstva na teh območjih: tako bo mogoče gospodariti z gozdovi in izkoriščati gozdne vire.

V Bruslju, 16. maja 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(1) Mnenje Evropskega odbora regij Gozdarska politika: podnebni cilji 20/20/20 (UL C 141, 29.5.2010, str. 45).

(2) Mnenje Evropskega odbora regij Pregled mehanizma EU na področju civilne zaščite (glej stran 37 tega Uradnega lista).

Top

Choose the experimental features you want to try