Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52017IR4757

    Mnenje Evropskega odbora regij – Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast

    COR 2017/04757

    UL C 361, 5.10.2018, p. 15–18 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    5.10.2018   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 361/15

    Mnenje Evropskega odbora regij – Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast

    (2018/C 361/04)

    Poročevalec:

    Mikel IRUJO AMEZAGA (ES/EA), vodja predstavništva avtonomne skupnosti Navarra v Bruslju

    Referenčni dokument:

    Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast

    COM(2017) 376 final

    POLITIČNA PRIPOROČILA

    EVROPSKI ODBOR REGIJ

    Strategije pametne specializacije za spodbujanje politike za inovacije in rast

    1.

    		 poudarja, da je Evropska unija še vedno največji enotni trg na svetu, vendar se na drugih celinah pojavljajo nove razmere, zaradi katerih je potreben nov pristop k evropski politiki na področju inovacij in rasti. Za izboljšanje konkurenčnosti Evrope je ključna modernizacija industrije;

    2.

    		 poudarja, da je pomembno, da vse ravni upravljanja (evropska, nacionalna, regionalna in lokalna) med seboj sodelujejo in da podnacionalna raven dobi dovolj priložnosti in sredstev za prevzem odgovornosti za svoj razvojni potencial;

    3.

    		 poudarja, da strategije pametne specializacije (v nadaljnjem besedilu: strategije S3) spodbujajo politiko za inovacije in rast ter so pomemben dejavnik uspeha kohezijske politike;

    4.

    		 opozarja na potrebne trdne, učinkovite in ciljno usmerjene ukrepe na regionalni ravni za razvoj strategij S3, pri čemer lahko poleg ukrepov na nacionalni ravni tudi raven EU spodbuja za to ugodne pogoje;

    5.

    		 prav tako poudarja, da so strategije S3 v regijah ustvarile novo „kulturo sodelovanja“, saj temeljijo na kolaborativnem in participativnem pristopu med akterji na področju raziskav in inovacij ter industrijo, ki olajšuje inovacije na podlagi povpraševanja in skupne rešitve;

    6.

    		 ugotavlja, da so strategije S3 spodbudile razvoj resničnih regionalnih inovacijskih ekosistemov. Regionalni inovacijski ekosistemi imajo pomemben vpliv na regionalno gospodarstvo in regionalno konkurenčnost ter prinašajo izjemne inovacije, ki so blizu državljanom in njihovim lokalnim potrebam;

    7.

    		 poudarja, da strategije S3 presegajo strategije posameznih regij in bi jih morali uporabiti za spodbujanje učinkovitejše inovacijske politike in medregionalnega sodelovanja;

    8.

    		 izraža prepričanje, da bo medregionalno sodelovanje na podlagi strategij S3 pripomoglo k vzpostavitvi in preoblikovanju vrednostnih verig EU, saj spodbuja naložbene sinergije med zasebnim in javnim sektorjem ter tako prispeva k razvoju celotnega gospodarstva EU;

    Strategije pametne specializacije 2.0 na podlagi medregionalnega sodelovanja

    9.

    		 meni, da bi morale prihodnje strategije S3 2.0 temeljiti na medregionalnem strateškem sodelovanju in trajnostnih povezavah med regionalnimi ekosistemi na prednostnih področjih pametne specializacije, saj je to ključnega pomena za povečanje konkurenčnosti in odpornosti regij. Zato bi bilo treba omogočiti, da se s sredstvi Interreg financirajo dejavnosti, kot so skupni projekti, predstavitvene dejavnosti, nove vrednostne verige idr., ki so povezane s področji pametne specializacije: to bi regijam pomagalo, da svojim inovacijskim ekosistemom dajo evropsko razsežnost, s čimer bi krepile konkurenčnost notranjega trga;

    10.

    		 izraža prepričanje, da bo spodbujanje medregionalne in čezmejne razsežnosti z ustvarjanjem medregionalnih naložbenih možnosti pripomoglo k širitvi regionalnih in lokalnih inovacij. Kombinacija tehnološke, industrijske in kadrovske infrastrukture različnih regij v skladu z njihovimi prednostmi in zmogljivostmi prispeva k ustvarjanju kritične mase in ekonomije obsega ter zato lahko poveča učinkovitost sistemov raziskav in inovacij;

    11.

    		 meni, da bosta sodelovanje in ustvarjanje medregionalnih vrednostnih verig prispevala k lažjemu in bolj učinkovitemu dostopu do infrastrukture kombiniranih in povezanih tehnologij in s tem doprinesla tudi k zmanjšanju tehnoloških tveganj in negotovosti v industriji;

    12.

    		 meni, da je glede na potekajoča pogajanja in razprave v EU o novem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 sedaj pravi trenutek za razmislek o vrsti instrumentov, ki jih mora uporabiti EU za spodbujanje medregionalnega sodelovanja na osnovi strategij S3;

    13.

    		 glede na potrebo po sodelovanju na vseh ravneh, od lokalne do evropske, meni, da je treba rešiti naslednje izzive:

    —

    v največji meri odpraviti zapletenost ter povečati sinergije in skladnost pri upravljanju sredstev, da se ustvari ekosistem, ki bo omogočil sinergije med regionalnim in evropskim financiranjem,

    —

    zagotoviti privlačne finančne instrumente, ki bodo pripomogli k oblikovanju ekosistema za medregionalno sodelovanje,

    —

    ohraniti pristop od spodaj navzgor, ki upošteva lokalne potrebe in ustrezne prednostne naloge S3, da se poveča sinergija med skladi EU;

    14.

    		 priporoča, da Komisija in Skupno raziskovalno središče v naslednjem finančnem obdobju EU uvedeta novo fazo strategij S3 2.0 na podlagi razvoja procesa odkrivanja medregionalnega potenciala, v okviru katerega regije združujejo svoje strategije S3 z uporabo „medregionalnih trojnih spiral“;

    15.

    		 meni, da mora proces odkrivanja regionalnega potenciala temeljiti na pristopu od spodaj navzgor, pri čemer regionalne oblasti svoje razvojne cilje delijo z drugimi regijami EU, pripravljajo sezname poglavitnih akterjev razvoja v svojih regijah, skupaj proučujejo svoje pomanjkljivosti ali izzive in analizirajo instrumente podpore, ki jih imajo na voljo;

    16.

    		 meni, da bi morali regije spodbuditi k popisu regionalnih prednostnih nalog iz svojih strategij S3, pa tudi iz različnih shem financiranja ter naložb na regionalni, nacionalni in evropski ravni (Obzorje 2020, COSME itd.). Evropska komisija bi morala zbrati strategije S3, ki bi te preglede vsebovale, in jih uporabiti za spodbujanje sodelovanja med regijami ter razvoj primernih instrumentov financiranja. Na ta način bi olajšali kombiniranje sredstev na vseh ravneh (lokalni, regionalni, nacionalni in evropski) za razvoj projektov z medregionalno razsežnostjo;

    17.

    		 priporoča, da se sprejme pristop od spodaj navzgor, ki regijam omogoča oblikovanje kontaktnih točk za strategije S3. Te kontaktne točke za strategije S3 bi bile pristojne za razvoj procesa odkrivanja regionalnega potenciala s ciljem spodbujati razvoj medregionalnega sodelovanja na podlagi „medregionalnih trojnih spiral“;

    18.

    		 ocenjuje kot bistveno, da se platformi pametne specializacije nameni dovolj sredstev za razvoj instrumentov podpore za izvajanje politik pametne specializacije, kot so na primer EYE@RIS3, orodje za spremljanje IKT, R&I Regional Viewer ali središča za digitalne inovacije. Poudarja, da je potreben boljši in učinkovitejši sistem za zbiranje podatkov in statistik na regionalni ravni;

    Sinergije med sredstvi EU ter regionalnimi pobudami in financiranjem

    19.

    		 izraža zadovoljstvo, da je Komisija v sporočilo o vmesni oceni programa Obzorje 2020 (1) vključila poglavje o povečanju sinergij z drugimi programi financiranja EU in politikami EU ter zlasti navedbo o ustvarjanju sinergij med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter strategijami S3;

    20.

    		 meni, da bi strategije S3 morale vsebovati dvojni cilj, da bi po eni strani ustvarjale sinergije med regionalnimi politikami za inovacije in razvoj ter instrumenti financiranja, po drugi pa preprečevale podvajanje. Cilj mora zato biti spodbujanje sinergij med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter drugimi sredstvi, kot je na primer prihodnji deveti okvirni program, ter nacionalnimi in regionalnimi viri;

    21.

    		 meni, da bi morali v deveti okvirni program vključiti proces odkrivanja regionalnega potenciala in podpreti oblikovanje, okrepitev in internacionalizacijo regionalnih inovacijskih ekosistemov. Podpora skupnim raziskavam, inovacijam in internacionalizaciji je resnična dodana vrednost EU, ki bi jo morali izboljšati v naslednjem programskem obdobju. Poleg tega bi morali v prihodnje v skladih za raziskave in inovacije EU nameniti večjo pozornost učinkom ukrepov na področju raziskav in inovacij na regionalni ravni;

    22.

    		 ugotavlja, da izkoriščanje strukturnih in investicijskih skladov EU za medregionalno in nadnacionalno sodelovanje otežujejo pomembne ovire, kot so na primer pomanjkanje sredstev ali upravnih zmogljivosti, pomanjkanje primerov dobre prakse, negotovost v zvezi z izvajanjem, pomanjkanje referenčnega in metodološkega okvira, nejasnost ciljev, nesimetrične ravni političnih pristojnosti, regulativne ovire in pomanjkanje finančnega okvira, ki bi olajšal to delo;

    23.

    		 predlaga vzpostavitev strukturiranega dialoga med službami Evropske komisije in „akterji regionalnega inovacijskega ekosistema“, da se zagotovi izvedljivost (veljavnih in novih) politik in instrumentov financiranja, opredeljenih za podporo regionalnih inovacijskih ekosistemov ter njihovega medregionalnega sodelovanja;

    24.

    		 hkrati meni, da bi bilo treba oceniti inovacijska partnerstva (ERA-NET, JPI, ETP itd.). Partnerstva so lahko učinkovita oblika za odpravljanje razdrobljenosti, preprečevanje podvajanja prizadevanj, izboljšanje inovacij in reševanje družbenih izzivov, vendar je treba objaviti študije, ki ponazarjajo njihove učinke;

    25.

    		 priznava, odobrava in podpira prizadevanja in dosežke Evropske komisije, zlasti v povezavi s platformo pametne specializacije, v zvezi s pripravo informativnih študij in podporo za metodološki razvoj medregionalnega sodelovanja. Ob tem priznava, da so vzpostavljene tematske platforme in začeti pilotni projekti medregionalnega sodelovanja izjemno pomembni predstavitveni instrumenti;

    26.

    		 ne glede na navedeno opozarja, da regulativne ovire in odsotnost finančnega okvira še vedno zavirajo razvoj resničnega ekosistema medregionalnega sodelovanja. Na podlagi izkušenj pobude Vanguard lahko izzive, s katerimi se soočajo regije pri projektih medregionalnega sodelovanja, razporedimo v tri ravni. Prva raven zajema začetne dejavnosti, povezane z vzpostavitvijo infrastrukture za predstavitve (vzpostavitev mrež regionalnih akterjev, ugotavljanje sinergij pri dejavnostih itd.). Druga raven zajema operativne stroške predstavitvenih dejavnosti na podlagi razvoja konkretnih projektov. Tretja in zadnja raven vključuje stroške, povezane z morebitno industrijsko proizvodnjo ali komercializacijo proizvoda ali storitve, razvite v predhodnih fazah, kot rezultat projektov medregionalnega sodelovanja, in sicer takoj po uspešnem zaključku predstavitvenih dejavnosti, tj. po njihovi potrditvi in certifikaciji;

    27.

    		 priporoča sprejetje nujnih ukrepov za oblikovanje ustreznih in prožnih ad hoc instrumentov financiranja za spodbujanje medregionalnega sodelovanja, ki bodo zadovoljili potrebe treh navedenih ravni. Ti instrumenti bi lahko kombinirali financiranje (vključno s kombinacijo odobritev in posojil ter javnega in zasebnega financiranja na različnih ravneh) in inovativno uporabo sredstev za podporo eksperimentalnih pilotnih projektov mrež medregionalnega sodelovanja, s katerimi se vzpostavljajo neposredni stiki z industrijo in imajo izrazite učinke:

    —

    v zvezi z začetnimi stroški za dejavnosti, povezane z vzpostavitvijo infrastrukture za predstavitve (prva raven) se zavzema za to, da se javno-zasebne naložbe, namenjene infrastrukturi za inovacije v okviru projektov medregionalnega sodelovanja, dopolnjujejo z obstoječimi skladi EU. Prav tako priporoča prožnejšo uporabo pobude Interreg v podporo oblikovanja industrijskih vrednostnih verig. Priporoča tudi razširitev koncepta središč za digitalne inovacije na druga industrijska in tehnološka področja;

    —

    v zvezi z operativnimi stroški predstavitvenih dejavnosti na podlagi razvoja konkretnih projektov (druga raven) priporoča, da dežele in regije, ki to želijo, predvidijo sredstva za razvoj sistema bonov, ki bo lahko spodbujal udeležbo njihovih podjetij v medregionalnih projektih. Namen bonov je izravnava stroškov, ki nastanejo pri pripravi osnutka projekta medregionalnega sodelovanja (obiski predstavitvenih zmogljivosti v drugih regijah, študije komplementarnosti, priprava študij in načrtov projektov itd.). Sistem medregionalnih bonov bi lahko dopolnjevali mehanizmi sofinanciranja (na primer Evropski investicijski sklad), ki bi olajšali dostop podjetij do storitev in infrastrukture zunaj njihove regije. EU bi spodbujala in podpirala regionalne upravne organe (na primer za skupno dogovorjene sisteme certificiranja ali za sisteme za ocenjevanje in preverjanje izdatkov zunaj njihove regije);

    —

    v zvezi z naložbami ali potrebnimi stroški, povezanimi z morebitno industrijsko proizvodnjo ali komercializacijo razvitega izdelka ali storitve (tretja raven), priporoča razširitev instrumentov, kot je na primer InnovFin;

    28.

    		 zelo pozitivno ocenjuje spremembo in poenostavitev členov 65(1) in 70 uredbe o skupnih določbah za strukturne sklade in izraža prepričanje, da je uporaba Evropskega sklada za regionalni razvoj na področju medregionalnega sodelovanja ključnega pomena za razvoj prihodnjih strategij S3 2.0. Ne glede na to poziva k ugodnejšemu pravnemu okviru v prihodnjem finančnem obdobju, ki bo spodbujal sinergije in omogočal kombiniranje sredstev na vseh ravneh (lokalni, regionalni, nacionalni in evropski) za podporo projektov z medregionalno razsežnostjo.

    V Bruslju, 16. maja 2018

    Predsednik Evropskega odbora regij

    Karl-Heinz LAMBERTZ

    (1)  COM(2018) 2 final.

    Top