23.5.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 176/29

1.

pozdravlja odločitev Evropske komisije, da sredi izvajanja strategije za enotni digitalni trg preuči njeno napredovanje: ta pobuda je izjemno koristna za ugotavljanje doseženega napredka in opredelitev ukrepov, ki jih je treba sprejeti za izpolnitev sprejetih zavez, in s tem področij, na katerih so potrebna večja prizadevanja in novi ukrepi;

2.

ponovno poudarja pomen lokalnih in regionalnih oblasti ter njihovo vlogo pri izvajanju priporočil iz strategije za enotni digitalni trg, saj so gonilna sila gospodarske rasti na lokalni in regionalni ravni ter lahko ustvarjajo, uporabljajo in upravljajo več digitalnih produktov in storitev;

3.

želi spomniti na podporo za razvoj elektronskih komunikacij na notranjem trgu, da bi se spodbudila dinamična in trajnostna rast v vseh sektorjih gospodarstva, ter v zvezi s tem poudarja bistveno vlogo in potencial lokalnih in regionalnih oblasti pri digitalizaciji evropske industrije;

4.

poudarja pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri zagotavljanju digitalnih storitev za državljane ter pri ustvarjanju in upravljanju digitalne infrastrukture, pogosto v okviru čezmejnega ali medregionalnega sodelovanja. Te storitve zahtevajo takojšnje ukrepanje, da bi dosegli uravnotežene spremembe glede ovir za čezmejne spletne dejavnosti, tudi glede razlik v zakonodaji držav članic, ki velja za organizacijo in delovanje javne uprave ter pogodbe in avtorske pravice (1);

5.

priporoča, da se oblikujejo pogoji, ki bodo v konkurenčnem okolju omogočili priključitev vseh geografskih območij na širokopasovno omrežje in zelo hitro širokopasovno omrežje, ki bo dolgoročno zmogljivo, in poziva Komisijo, naj v zvezi z izvajanjem enotnega digitalnega trga redno poroča o napredku pri premoščanju digitalne vrzeli, zlasti na regionalni in lokalni ravni (2);

6.

poudarja, da je treba upoštevati vse vidike, povezane z interoperabilnostjo in elektronsko identifikacijo (e-identifikacijo), elektronskim podpisom, elektronskim upravljanjem dokumentov in drugimi komponentami elektronskega upravljanja (e-upravljanja), pri čemer je treba slediti modelom, uporabljenim v državah/regijah, ki so dosegle velik napredek na tem področju, s tem pa zajamčiti tudi varnost in zaupanje državljanov in podjetij;

7.

poudarja, da je digitalizacija družbe priložnost za rast in ustvarjanje delovnih mest, zlasti v oddaljenih regijah in regijah, ki se soočajo z demografskimi izzivi;

8.

podpira posodobitev pravnega okvira na področju avtorskih pravic ob upoštevanju digitalne revolucije in spreminjanja vedenja potrošnikov ter poudarja ključno vlogo in potencial lokalnih in regionalnih oblasti pri usklajevanju teh pravic;

9.

znova potrjuje pomen naložb v raziskave na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), da bi zagotovili rast in nastajanje novih podjetij, ter poudarja, da lahko uporaba IKT v inovacijah reši ključne socialno-ekonomske izzive (3);

10.

priporoča, da se preuči možnost uvedbe pravičnega in objektivnega sistema obdavčitve prihodka iz čezmejne spletne prodaje, ki bi pripomogel k poenotenju stopenj davka za podjetja, ki delujejo na področju e-trgovine na celotnem ozemlju EU, s čimer bi spodbudili poslovanje podjetij, zlasti MSP;

11.

poudarja, da bi morala nova strategija za kibernetsko varnost, ki jo je predstavila Evropska komisija, prispevati k izboljšanju preprečevanja in odkrivanja kibernetskih incidentov ter odzivanja nanje ter omogočiti boljšo izmenjavo informacij in usklajevanje med državami članicami in Komisijo v primeru večjih kibernetskih incidentov. Za dosego tega cilja bo treba izboljšati sodelovanje v okviru partnerstev med državami članicami, institucijami EU, lokalnimi in regionalnimi oblastmi, zasebnim sektorjem in civilno družbo (4);

12.

poziva k razvoju standardov, instrumentov in mehanizmov, ki zagotavljajo varnost omrežij in računalniških sistemov ter so zmožni slediti hitremu tempu sprememb na področju računalniških groženj, da se zagotovi visoka raven zaščite v vseh državah članicah;

13.

poudarja, da je zaradi varnostnih pomanjkljivosti pri shranjevanju in dostopanju do podatkov ter vse večjega števila kibernetskih napadov na pomembno mestno infrastrukturo in sisteme za upravljanje mest potreben širši nabor sistemskih in usklajenih ukrepov, ki vključujejo blažitev in preprečevanje ter zagotavljajo izvajanje tako s pobudami trga kot tudi z upravno regulacijo in izvrševanjem. Pripraviti bi bilo treba nadaljnja usposabljanja o varnosti in jih organizirati tudi na ravni lokalnih in regionalnih oblasti, med drugim za tiste, ki se ukvarjajo z e-naročanjem, uvajanjem in vsakodnevnim upravljanjem tehnologij za pametna mesta;

14.

ugotavlja, da je za uresničitev ciljev enotnega digitalnega trga nujno zagotoviti zaščito vrednot, družbe in nacionalnih gospodarstev pred negativnimi posledicami kibernetskih napadov ter spoštovanje temeljnih vrednot, kot so svoboda izražanja, pravica do zasebnosti in spodbujanje odprte, proste in transparentne uporabe kibernetskih tehnologij;

15.

se zaveda nevarnosti, ki jo pomenijo čezmejni kibernetski incidenti, katerih pogostnost in stopnja tveganja zdaj nevarno naraščata. Ker bi tovrstno ogrožanje omrežij in informacijskih sistemov lahko oviralo izvajanje gospodarskih dejavnosti in povzročilo precejšnjo finančno izgubo, saj bi spodkopalo zaupanje uporabnikov in občutno škodilo gospodarstvu EU, se Odbor zavzema za povečanje sodelovanja in usklajevanja med državami članicami, zlasti pri upravljanju velikih čezmejnih kibernetskih incidentov;

16.

je prepričan, da je treba povečati zaupanje uporabnikov v elektronske storitve, pri tem pa zagotoviti, da so obveščeni o svojih pravicah in zavarovani pri uporabi spletnega okolja; hkrati je nujno zajamčiti avtorske pravice in pravice intelektualne lastnine;

17.

se strinja z ustanovitvijo agencije Evropske unije za kibernetsko varnost, ki bi imela vse operativne zmogljivosti in stabilen operativen okvir, vključno s pristojnostjo za celoten življenjski cikel na področju kibernetske varnosti, za preprečevanje in odkrivanje kibernetskih incidentov in njihovo reševanje;

18.

podpira predlog za upravno vzdrževanje in tehnično upravljanje evropskega okvira za splošno varnostno certificiranje IKT, ki bi temeljil na obstoječih sistemih varnostnega certificiranja in bi ga priznavale vse države članice EU;

19.

priporoča nadaljevanje boja proti kibernetskim napadom z izvajanjem varnostnih ukrepov za izboljšanje zaščite kritične infrastrukture v ustreznem pravnem okviru, da bi državljani in podjetja lahko izkoristili varno in zaupanja vredno digitalno okolje, ki hkrati spoštuje temeljne pravice in druge glavne vrednote EU;

20.

poudarja vlogo, ki bi jo spletne platforme lahko imele kot forumi za razprave o temah, ki so v skupnem interesu in zadevajo namestitev, vzdrževanje in razvoj širokopasovnih omrežij v vseh regijah in območjih EU;

21.

pozdravlja napoved Komisije, da bo podprla vzpostavitev vozlišč za digitalne inovacije, in jo poziva, naj zagotovi geografsko uravnoteženost pri dodeljevanju sredstev (5);

22.

opozarja, da je treba vzpostaviti širokopasovna omrežja, da bi premagali sedanje gospodarske in družbene izzive ter vključili državljane v družbo, ki temelji na znanju;

23.

poudarja, da je uporaba interneta in storitev, ki jih ta omogoča, dejavnik gospodarske rasti in zaposlovanja ter socialne enakosti in enakega dostopa do informacij. Dostop do interneta bi lahko bil prava državljanska pravica in kazalnik kakovosti življenja;

24.

ugotavlja, da se povečuje vpliv spletnih platform (iskalnikov, platform za družabne komunikacije, trgovin z aplikacijami itd.) v internetnem gospodarstvu;

25.

priporoča, da se pri vzpostavljanju omrežij upoštevata trajnost in učinkovitost. Za izgradnjo širokopasovnega omrežja z dobrim pokritjem so potrebne precejšnje dolgoročne naložbe v infrastrukturo, pristojni organi pa morajo zagotoviti tudi instrumente, ki bodo podjetjem na podeželju olajšali dostop do omrežja;

26.

predlaga, da se več pozornosti posveti doseganju večje učinkovitosti pri razdeljevanju radiofrekvenčnega spektra in spodbujanju zasebnih naložb, ki bi jih dopolnile javne naložbe, za uresničevanje ciljev glede elektronskih komunikacijskih sistemov, pri čemer se je treba izogniti monopolizaciji omrežij;

27.

meni, da je treba okrepiti zaupanje državljanov in podjetnikov v uporabo elektronskih storitev, pri čemer jih je treba nenehno seznanjati z njihovimi pravicami in jim zagotavljati ustrezno raven zaščite pri poslovanju v spletnem okolju, ter poziva k sprejetju učinkovitih ukrepov za odpravo nezakonitih vsebin, ki so jim izpostavljeni;

28.

poudarja, da morajo države članice, lokalne in regionalne oblasti, ki so v številnih primerih pristojne za šole in izobraževalne ustanove, in druge zadevne strani poskrbeti za usklajen odziv v podporo prizadevanj za povečanje digitalnih spretnosti, da se prepreči izključenost nekaterih državljanov iz družbe in gospodarstva, ki temeljita na IKT. Pri tem opozarja na izjemen pomen, ki ga imata digitalna pismenost in znanje za državljane, delavce in iskalce zaposlitve pri celoviti digitalizaciji gospodarstva in družbe (6), ter izraža zaskrbljenost zaradi trdovratnih digitalnih vrzeli v spretnostih, ki jih je ugotovila Komisija;

29.

ugotavlja, da stalne spremembe in digitalizacija gospodarstva prinašajo nove možnosti lokalnim in regionalnim oblastem, ki bi lahko izkoristile potencial digitalnega gospodarstva za rast: pri tem pa je seveda treba poskrbeti za obsežne naložbe v informacijsko in komunikacijsko tehnologijo in infrastrukturo, zlasti računalništvo v oblaku in velepodatke, pa tudi v raziskave in inovacije, da bi spodbudili konkurenčnost industrije in izboljšali javne storitve, vključevanje ter znanje in spretnosti. V tem okviru podpira tudi pobudo Komisije, da v skladu s svojim sporočilom z dne 21. septembra 2017„Pravičen in učinkovit davčni sistem v Evropski uniji za enotni digitalni trg“ do pomladi 2018 pripravi zakonodajni predlog o določitvi pravil za obdavčenje dobička v digitalnem gospodarstvu na ravni EU (7);

30.

pozdravlja dejstvo, da pobuda WiFi4EU prispeva k spodbujanju brezplačnega dostopa do interneta za uporabnike iz lokalnih skupnosti in da se zasebne vlagatelje spodbuja k sodelovanju pri razvoju infrastrukture za digitalna omrežja;

31.

podpira pobudo WiFi4EU, ki jo namerava promovirati na ravni lokalnih skupnosti in razširjati zavedanje o njenih potencialnih prednostih, da bo ob objavi prvega razpisa za zbiranje predlogov kar največ upravičenih evropskih javnih organov že pripravljenih na potegovanje za razpoložljiva sredstva;

32.

ugotavlja, kako pomembno je izboljšanje kakovosti širokopasovnih povezav za razvoj omrežij 5G: vplivalo bo na digitalizacijo gospodarstva in družbe ter na razvoj inovativnih in konkurenčnih digitalnih storitev, s tem pa prineslo dolgoročne socialno-ekonomske prednosti, rast in delovna mesta ter kohezijo. Zato ponavlja svoj poziv Evropski komisiji, naj čim prej dokonča standardizacijo 5G, saj so standardi izjemno pomembni za konkurenčnost in interoperabilnost telekomunikacijskih omrežij;

33.

opozarja na težave pri dostopanju do čezmejnih storitev, s katerimi se srečujejo potrošniki, ki želijo dostopati do storitev v državi članici, v kateri ne prebivajo;

34.

poudarja pozitivni učinek čezmejne prenosljivosti elektronskih storitev, saj bodo lahko uporabniki dostopali do naročenih spletnih vsebin v domači državi in tudi med potovanjem v drugih državah članicah;

35.

poziva k okrepljenim prizadevanjem, da bi vsem evropskim državljanom omogočili dostop do spletnih storitev, ki so na voljo v drugih državah članicah, in rešili problem geografskega blokiranja, ter spodbuja k odpravi neutemeljene diskriminacije potrošnikov iz različnih držav Unije;

36.

podpira prepoved blokiranja dostopa do spletnih strani in drugih spletnih vmesnikov na podlagi prebivališča stranke ter preusmeritve strank z ene nacionalne različice strani na drugo, saj takšne prakse škodijo tako potrošnikom kot podjetjem, ki so končni uporabniki blaga ali storitev. Preusmeritev stranke bi morala biti mogoča samo z njeno privolitvijo, podjetjem pa bi morala biti naložena obveznost, da stranki še naprej omogočijo preprost dostop do različice spletnega vmesnika, ki ga je želela obiskati, preden je bila preusmerjena;

37.

poudarja sedanje neravnovesje med interesi ustvarjalcev digitalnih vsebin in interesi potrošnikov ter ugotavlja, da je treba posodobiti zakonodajo o avtorskih pravicah in intelektualni lastnini;

38.

ugotavlja, da razvoj digitalizacije, na primer storitve v oblaku ali pretočni prenos, prinaša ogromne izzive, zlasti na področju avtorskih pravic (8);

39.

spodbuja vse bolj intenzivno uporabo rešitev računalništva v oblaku za dostop do evropskih, svetovnih in drugih podatkovnih infrastruktur, ki so bistvene za izvajanje dejavnosti na različnih področjih; poudarja, da bi za ta dostop do podatkovnih infrastruktur morale veljati visoka stopnja varnosti, prenosljivost podatkov in interoperabilnost;

40.

poudarja veliko odgovornost neodvisnih organov, pristojnih za varstvo osebnih podatkov;

41.

meni, da je treba strategijo za varstvo osebnih podatkov prilagoditi dinamičnim potrebam virtualnega prostora, ki se stalno spreminja, ob upoštevanju, da ima varstvo osebnih podatkov posledice za različna področja, kot so na primer pravosodje, gospodarstvo, komunikacije, izobraževanje, zdravstvo, uprava in varstvo potrošnikov;

42.

odobrava dejstvo, da je Komisija državam članicam omogočila prosto presojo glede uveljavljanja izjem pri uporabi zaščitenih del v izobraževalne namene. Tako se spoštujejo nacionalne, regionalne in lokalne identitete ter s tem povezan obstoj različnih vrst licenc, ki izhajajo iz različnih političnih in družbenih okoliščin (9);

43.

meni, da je treba pravni okvir za nadomestila avtorjem, ustvarjalcem in umetnikom dolgoročno čim bolj uskladiti (10);

44.

meni, da imajo mesta in regije ključno vlogo pri ustvarjanju podatkovnih zbirk, ki vsebujejo javne informacije, zagotavljanju varnostnih podatkov, razvoju potrebnih digitalnih spretnosti, zagotavljanju in omogočanju financiranja širokopasovnih omrežij ter vzpostavljanju okolja, ki spodbuja trgovanje med regijami in čezmejno trgovanje s spletnimi storitvami, kar lahko pomeni močno podporo za storitve na visoki ravni in podatkovno gospodarstvo;

45.

poudarja, da je OR v svojih prejšnjih mnenjih večkrat opozoril na prispevek lokalne in regionalne ravni v vseh fazah zbiranja podatkov in zagotavljanja storitev za državljane in podjetja. To dejstvo je mogoče opaziti tudi na terenu: v Evropi je na voljo veliko možnosti za sodelovanje med regijami, nacionalnimi organi in raziskovalnimi središči na področju enotnega digitalnega trga;

46.

poudarja pomembno vlogo, ki jo lahko imajo lokalne in regionalne oblasti pri spodbujanju usklajevanja podatkov in potenciala rasti digitalnega gospodarstva, zato je treba ta vidik upoštevati pri ukrepanju na nacionalni ravni ali na ravni EU;

47.

ugotavlja, da se podjetja po odločitvi prebivalcev Združenega kraljestva o izstopu iz Evropske unije zdaj soočajo z obdobjem negotovosti glede umika Združenega kraljestva iz EU. Za podjetja, ki dobavljajo blago ali storitve prek spleta, zlasti na področju digitalnih vsebin, je ključno vprašanje, kako bo Evropska komisija v Združenem kraljestvu izvajala pobudo za enotni digitalni trg;

48.

meni, da se mora enotni digitalni trg, če bo Združeno kraljestvo sprejelo prosti pretok blaga in storitev, uporabljati v tej državi tudi po dveletnem obdobju, določenem za pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz EU.